Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Alenka Štepec je svojo pesniško prvenko Jesenožki (s podnaslovom jst sm tok utrujena) objavila leta 2022 pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Njena zbirka je nabita z energijo, neposrednostjo in še marsičem. S pesmijo kosovelčica se je verjetno želela pokloniti Srečku Kosovelu, seveda na samosvoj način. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glinka je brez dvoma utemeljitelj prvega in umetniško prečiščenega nacionalnega sloga v ruski glasbi in tako seveda stoji tudi na mejniku, ki ga dandanes označuje têrmin ruska opera. A pot do nje je tlakovalo precejšnje število umetnikov, ki so že od druge polovice 18. stoletja dalje skušali najti posebno rusko topiko in nacionalni ruski slog glasbenega gledališča. Med ruskimi skladatelji 18. stoletja, skladatelji, ki so uveljavljali značilnosti domače umetnosti, pa je vsekakor najpomembnejši Jevstignej Ipatjevič Fomin.

Doktor Fabricius je najpomembnejše delo Charlesa Koechlina in verjetno tudi ena največjih mojstrovin glasbe prejšnjega stoletja. Skladba je nastajala med drugo svetovno vojno, ko se je petinsedemdesetletni skladatelj med nacistično okupacijo Pariza lotil uzvočenja filozofskega knjižnega dela Doktor Fabricius Charlesa Dollfusa.

Glasbeni utrip tokrat postavlja v ospredje 45. koncertno sezono mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi; pozneje tudi o mednarodni konferenci Evropskega združenja klavirskih pedagogov EPTA, prvem letošnjem koncertu cikla SOS Orkestra Slovenske filharmonije ter o letošnji novosti na akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani – ta je namreč dobila svojo prvo dekanjo.

Ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčuk se je rodila leta 1983 v mestu Ivano-Frankivsk, šolala se je v Ukrajini, od leta 2011 pa živi v avstrijski prestolnici. Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Moderni klasiki letos izšel njen roman Biografija naključnega čudesa; prevedla sta ga Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej. S Tanjo Maljarčuk se je avgusta, ko je obiskala Ljubljano, pogovarjala Tesa Drev Juh. Bralka Mateja Perpar, ton in montaža Robert Markoč.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Pianist Peter Serkin, klarinetist Richard Stolzman, violinistka Ida Kavafian in violončelist Fred Sherry so leta 1973 ustanovili skupino Tashi na podlagi zasedbe Messiaenovega Kvarteta za konec časa. Nadaljnjih 5 let jih je družila predanost in nevsiljivo navdušenje za sodobno glasbo. Šlo je izjemne posameznike, ki so v svoje številne projekte vključevali različne skladatelje in instrumentaliste. Ansambel Tashi je posnel albume z glasbo Stravinskega, Takemitsuja, Weberna, Hindemitha, Liebersona, Lukasa Fossa pa tudi Mozarta in Beethovna ter mnogih drugih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

11. decembra 2024 je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata potekal koncert cikla Dobimo se, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska. Na koncertu je nastopila tudi hornistka Evelika Kovačič, ki je leta 2021 začela obiskovati Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razredu Primoža Zemljaka, lani pa je uspešno opravila sprejemni izpit in se začela izobraževati na Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu v razredu Ozana Çakarja. V njeni interpretaciji bomo (ob klavirski spremljavi Katalin Peter) slišali dela Vladimirja Lovca, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Camilal Saint-Saënsa.

Blaž Kutin (1970-2025) je bil vsestranski umetnik: pisal je scenarije in pripovedna dela ter snemal filme in abstraktne fotografije. Ob njegovi prezgodnji smrti vabljeni k poslušanju Izšlo je. Umetnik je v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 1. avgusta lani, predstavil svoj roman Kenozoik. V pogovoru je zelo preudaren, neposreden in dialoški, na vprašanje: »Zakaj medčloveški odnosi?« pa zgoščeno in povedno odgovori: »Kaj pa?« in tako pove vse..

Izbrali smo sodobne priredbe glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki se zgledujejo po zgodovinski praksi.

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.

Poslušamo glasbo k filmu Zboristi skladatelja Bruna Coulaisa. Celovečerni prvenec francoskega režiserja Christophea Barratiera govori o odnosu učiteljev in učencev glasbe v povojni Francij leta 1948. V strog internat za težavne dečke za vzgojitelja pride nadarjeni glasbenik, Clement Mathieu. Razmere v domu ga užalostijo, zato se odloči, da bo dijake spremenil s pomočjo glasbe. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen.

V okviru Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2025 bosta v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega nastopila saksofonist Hannes Kawrza in organist Klaus Kuchling. Duo nenavadne, a izredno ubrane združbe saksofona z orglami bo poslušalce uvedel v posebne sfere in jih hkrati popeljal na popotovanje skozi različne glasbene sloge, razpoloženja in čustva. Na programu bodo dela Felixa Mendessohna Bartholdya, Petra Planyavskega, Harolda Arlena, Volkerja Bräutigama, Gregorja Ftičarja, Zsolta Gárdonyja in Michaela Wasserfallerja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Snov za svoje komedije Tone Partljič, letos avgusta je obeležil 85 let, praviloma zajema iz njemu dobro znanega okolja, v katerem z ostrim, tudi satiričnim očesom opaža vsakovrstna pretiravanja. To je hvaležno tkivo komedije. Pronicljivi družbeni opazovalec v svoji pisavi ni banalen, pač pa neposreden in vedno jedko sporočilen. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 20 radijskih iger po njegovih predlogah. V tokratni radoživi ljubezenski igri ima oče skrivno razmerje s profesorico matematike, ki v zadnjem razredu gimnazije poučuje njegovo hčerko. Ta razmerje ona odkrije, a se z mamo o njem ne pogovori. Po nekaj komičnih obratih pa se neljuba zagata le usmeri v pravo smer. Slovenec se ne zna niti očitno ne zmore norčevati iz sebe, a zdi se, da prav Partljiču z občutkom za socialo in satiro vendarle vsakič znova uspe najti način, v katerem se Slovenec kritično prepozna in se vedno tudi nasmeje. Režiser: Slavko Hren Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasba: Zoran Predin Lektorica: Metka Damjan Rastko – Peter Ternovšek Marta – Mojca Partljič Vesna – Barbara Krajnc Darja – Tina Vrbnjak Darjina soseda – Majda Grbac Ruda – Matej Puc Zdravnik – Andrej Nahtigal Dijak Rok – Jurij Drevenšek Dijakinja Ditka – Alenka Tetičkovič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.

Glasbena medigra.

V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.

Ne glede na to, kaj si mislimo o Igorju Stravinskem na splošno ali o kateremkoli njegovem delu posebej, ne moremo zanikati, da je bil ena najbolj vplivnih osebnosti v glasbi 20. stoletja. Morda ni noben skladatelj tistega časa naredil s svojim likom in ustvarjalnimi načinom tako močnega vtisa na skladatelje po vsem svetu. Moč njegove osebnosti je bila tako velika, da je potegnil za sabo večino sodobnih skladateljev, pa naj se je odločil kreniti v katero koli smer.