Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Louis Claude Daquin: Kukavica; Georg Friedrich Händel: Orgelski koncert št. 13 (Kukavica in slavček); Heinrich Ignaz Franz Biber: Sonata representativa za violino in basso continuo; Franz Schubert/Christian Friedrich Daniel Schubart: Postrv, D. 550; Franz Schubert: Klavirski kvintet v A-duru, D. 667, Postrv – 4. stavek, Tema z variacijami. Andantino; Albert Roussel: Pajkova pojedina, simfonični fragmenti, op. 17 in Igor Stravinski: Pesem slavčka.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu: Sergej Sergejevič Prokofjev: Peter in volk, glasbena pravljica, op. 67.

Pesnica Saša Vegri (1934–2010) je pomembno sooblikovala slovensko moderno in modernistično poezijo. To je lepo razvidno iz knjige izbranih pesmi Obhod v času, ki jo je za zbirko Kondor uredila literarna znanstvenica Varja Balžalorsky Antić. Pesem Izrekla sem te morda ni tako radikalna, kot so na primer njene pesmi v zbirki Konstelacije, vendar lepo predstavlja pesničin univerzum. Režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.

Na sporedu Gioacchino Rossini: Mačji duet; Ottorino Respighi: Ptice, suita za mali orkester po starih mojstrih; Ralph Vaughan Williams: Uvertura Ose in pogovor z umetniškim vodjem novega koncertnega cikla (Ne) klasično v kinu Šiška, Nikom Houško. V štirih tematsko zasnovanih večerih bo klasična glasba presegla običajne okvire tihih dvoran z žametnimi stoli. Premišljeno dramaturško oblikovani programi bodo poslušalce nagovarjali celostno – ne le skozi uho, temveč tudi oko in občutek za prostor.

Matic Štemberger, Žiga in Peter Smrdel sestavljajo zasedbo Mind Tree, ki bo v živo gostovala v Jazzovski jutranjici. Predstavili bodo novo ploščo Suite For Shattered Dreams. Pred koncertom v ljubljanskem Kazina Jazz Clubu (četrtek, 9. oktober) se bo z njimi pogovarjal Hugo Šekoranja.

Ko je Koechlin že krepko zakorakal v osmo desetletje življenja, ni prav v ničemer zmanjšal intenzivnosti svojega življenja. Za vsakdanje preživetje si je denar služil z zasebnim poučevanjem, na koncu tridesetih je dokončeval svoj izjemni učbenik o orkestraciji, kot skladatelj pa se je lotil novega drznega projekta, uglasbitve slovitega Jeana Cristopha Romaina Rollanda.

Deset let po izidu izvirnika smo končno dobili tudi slovenski prevod romana Poletje, ko sem se naučila leteti mednarodno uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović. V prevodu Klarise Jovanović in s spremno besedo Saša Puljarevića je izšel pri založbi Malinc, to pomeni tudi, da je besedilo oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo. Delo Poletje, ko sem se naučila leteti ima oznako mladinski roman, vendar bi ga lahko označili za transgeneracijsko besedilo, ki bo s humorjem, subtilno obravnavo težkih tem, odličnim prikazom kompleksnih likov in njihovih usod ter, ne nazadnje, z zanimivo zgodbo in mojstrsko ubeseditvijo nagovorilo zelo različne generacije bralcev. Več pa s Sašem Puljarevićem, avtorjem spremnega besedila k slovenskemu prevodu romana.

Kratka glasbena medigra.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mesec oktober je tudi mesec ozaveščanja o izgubi otrok. 15. oktobra se po vsem svetu spominjajo otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po porodu. V Sloveniji je na knjižnih policah novost, knjiga Nemo žalovanje, ki obravnava prav to tematiko. Zato bo v nadaljevanju naša gostja Andreja Rustja, avtorica knjige, ki se kot prva kot študentka logoterapije v Sloveniji podaja tudi v svet terapij, da bi mamicam pomagala na poti žalovanja.

Glasbena medigra.

V projektu Ultra so na Univerzi v Ljubljani raziskovali, kaj najbolj motivira študente in kaj je ključno, da s predavanj kar največ odnesejo. Tako so v predavanja naravoslovno-tehniških fakultet vnesli metode, ki jih bolje poznamo z nižjih stopenj izobraževanja: od ustvarjalnega giba, igranja vlog do uporabe različnih rekvizitov. Tako ob pomoči vprašalnikov kot s posebnimi senzorji, ki so merili fiziološki odziv tako študentov kot predavateljev, so sproti preverjali, kakšno je njihovo počutje, in ugotavljali, kateri so ključni pogoji za kakovostno učenje – pa naj gre za zrak v prostoru, uro dneva, zasnovo predavalnice, pedagoški pristop in še marsikaj drugega. Do kakšnih spoznanj so prišli, so v tokratnih Glasovih svetov pripovedovali prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko, doc. dr. Vesna Geršak in dr. Mojca Stojan Dolar s Pedagoške fakultete ter izr. prof. dr. Rok Kuhar z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope s področij sodobne umetnosti, oblikovanja, filozofije, literature in glasbe. Naslovili so ga Dark mode oz. temni način, ob tem pa pojasnjujejo, da "ta fraza ne označuje več zgolj vizualne nastavitve uporabniškega vmesnika, ampak postaja metafora za stanje našega duha in duha časa''. V Novi Gorici in Gorici pa se odvija drugi dan čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki je tokrat za osrednjo temo izbral umetno inteligenco v kulturi. V Svetu kulture še o knjižnih novostih založbe Miš in devetem koncertu festivala Kogojevi dnevi, ki je bil hkrati prvi koncert nove abonmajske sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Nastopila sta Simfonični orkester Cantabile in klavirski solist Ivan Skrt.

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Čeprav se ga danes spominjamo predvsem kot Debussyjevega prijatelja ter popravljalca njegovih kompozicij, ki jih je izčiščeval ali tudi orkestriral v času Debussyjevih potovanj, raziskovalci njegove glasbe vedno pogosteje ugotavljajo visoko kakovost njegovih skladb. Vsekakor je njegova glasba usmerjena zelo vokalno, je močno osebna, impresionistično obarvana, v sebi pa tu in tam nosi tudi pridih improvizacije. Skladatelj je danes najbolj poznan in cenjen po svojih religioznih skladbah ter po pesmih.

Glasbeni utrip tokrat postavlja v ospredje 45. koncertno sezono mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi; pozneje tudi o mednarodni konferenci Evropskega združenja klavirskih pedagogov EPTA, prvem letošnjem koncertu cikla SOS Orkestra Slovenske filharmonije ter o letošnji novosti na akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani – ta je namreč dobila svojo prvo dekanjo.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.

Zasedba Patetico kljub imenu ne ustvarja patetične atmosfere, pač pa s senzibilnim, nadvse posebnim glasom pevke premišljeno glasbeno tapiserijo in čutno kemijo, ki jo odsevajo glasbeniki. Ustvarja ozračje zdravilne terapije, predvsem za 'zdravljenje' ranjenih src. Blues, džez in swing, zaviti v žlahtna besedila….in že smo pri šansonu.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izva

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pred dnevi je izšla druga plošča zasedbe TiTiTi, oblikovno domišljena, skladateljsko močna, v igri pa še vedno ognjevita Izba. Na njej se kot članica zasedbe predstravi pianistka Marina Džukljev, ki je bila že gostja prve izdaje Jureta Boršiča, Vida in Jošta Drašlerja. Slednja bosta tudi gosta oddaje.

Iz Avtobiografije dneva je naslov cikla pesmi Wisławe Szymborske, ki je bil objavljen v njeni zbirki Črna popevka. Ta je izšla leta 2014 in vsebuje avtoričine pesmi, ki so nastale v letih od 1944 do 1948, večina jih je izšla v časopisih, nekatere pa so se ohranile samo v tipkopisu ali rokopisu v pesničini zapuščini. Črna popevka razkriva zgodnje obdobje ustvarjanja Wisławe Szymborske, obenem pa tudi vpogled v njeno vojno poezijo. V slovenščini je objavljena v knjigi avtoričinih zbranih pesmi Radost pisanja, ki je v prevodu Jane Unuk leta 2019 izšla pri Mladinski knjigi. Prevajalka: Jana Unuk; režiser: Klemen Markovčič; interpretira: Barbara Cerar; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.