Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zbirka Črna skrinjica (izdaja jo Literarno društvo IA) se je v zadnjih treh letih uveljavila kot zbirka sodobne, dobre in inovativne poezije. To je predvsem zasluga glavnega in odgovornega urednika Dejana Kobana, prepoznaven vizualni pečat pa ji daje oblikovalec Gal Grobovšek. V zbirki je izšla tudi prvenka Ane Štular z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz ... in s pesmijo, ki se začne z verzom Danes sem si za kosilo naredila ... Interpretka je Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Koechlin je bil neomajno neodvisen duh, v prvi polovici življenja z zagotovljeno materialno trdnostjo. Kot prepričan naprednjak se je vseskozi zavzemal za vse, kar se je novega in svežega zgodilo v izjemnih letih francoske glasbe, začenši z Debussyjevim Favnom.. Dostikrat goreča drža do zagovarjanja ali, če je bilo treba, tudi prepiranja za ideale, v katere je verjel, sta ga vodila v dolgoleten spor s krogom Franckovih učencev z D'lndyjem na čelu. Prepir z njim je hkrati pomenil tudi spor z družbo Societe National de Musique, to pa je pomenilo izobčenje iz večine sodobnega glasbenega dogajanja v takratni Franciji. Zato je bil prav Koechlin eden najpomembnejših pobudnikov leta 1909 ustanovljene Neodvisne družbe, Societe Independant, na čelo katere se je postavil njegov učitelj Gabriel Fauré.

Predstavljamo pogovor s tremi članicami Citrarskega društva Slovenije, citrarkami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos in Franjo Janež. Društvo, ki povezuje citrarke in citrarje po vsej Sloveniji, je v letu 2024 praznovalo 25 – letnico delovanja. Ob tej obletnici so se nekateri člani društva povezali v Slovenski orkester učiteljev citer, ki je pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj nastopil na slavnostnem koncertu 30. novembra lani v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Koncertni program je vseboval skladbe iz različnih glasbenih obdobij, od renesanse do sodobne glasbe, na sporedu so bila tudi slovenska dela.

Na sporedu: Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Adagio za violončelo in orkester Kol Nidrei v d –molu , op. 47; Allegro con moto iz cikla Osem skladb za klarinet, violo in klavir, op. 83 in Romanca za violo in godalni orkester, op. 85.

Te dni so gobe po obdobju deževja hitro začele rasti ... Vsakdo katero pozna, vsaj jurčka ali lisičko ... Marsikdo jih nabira, števlni pa se jih še vedno bojijo. Le nekateri pa vedo, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo medicinske, in je njihov učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. (Ponovitev.)

Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.

Glasbena medigra.

Gordon je letnik 1967. Je aranžer, skladatelj, pedagog, predvsem pa virtuoz na svojem inštrumentu. Poleg pozavne igra še didžiridu, trobento, tubo in klavir, neredko pa tudi zapoje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Jeklarstvo ima na Ravnah na Koroškem več kot 400 let zgodovine. Dopoldne so tam odprli obnovljene objekte muzejskega območja Stara železarna, ki velja za edinstven spomenik tehniške kulturne dediščine tako pri nas kot v Evropi. Zakopali se bomo med nov nabor študij, prevodov in raziskav, ki jih je predstavila Založba ZRC, in se posvetili radijski igri Periferija mlade avtorice Kaje Novosel, ki prav v tem času sodeluje na vseevropskem festivalu radiodifuzije Prix Europa. Celovečerna igra v režiji Špele Kravogel z nemim likom samske ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive in strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju.

21. marca, na 340. obletnico rojstva Johanna Sebastiana Bacha, je bila slavnostna podelitev priznanj letošnjim zmagovalcem Bachovega tekmovanja v Gewandhausu v Leipzigu: tretjeuvrščeni Mariamni Sherling iz Izraela, drugouvrščenemu Marku Kozaku iz Češke in dobitniku Bachove nagrade za leto 2025 Janu Cmejli, prav tako iz Češke. Te tri pianiste bomo slišali igrati skupaj na Velikem koncertu, ki je bil 20. junija v okviru Bachovega festivala v Gewandhausu v Leipzigu. Na programu je bil seveda Bach – njegov Koncert za tri klavirje in orkester v d-molu, BWV 1063. Zazvenela je tudi Simfonija št. 2 za godalni orkester in trobento Arthurja Honeggerja, v drugem delu koncerta pa še Simfonija št. 4 Johannesa Brahmsa – vse skupaj z orkestrom Gewandhaus, njegovim glavnim trobentačem Jonathanom Müllerjem in dirigentom Jakubom Hrůšo.

Tokratno oddajo namenjamo jezikovno-kulturnemu programu Pot v Dramo, ki ga pripravlja in izvaja SNG Drama Ljubljana. S programom želijo organizatorji podpreti vključevanje v Sloveniji živečih tujcev v slovensko kulturno in družabno življenje ter jim predstaviti slovenski jezik v kulturi in gledališču. Gostji v studiu sta gledališka pedagoginja Špela Šinigoj ter udeleženka programa Elena Avilova.

Posvečamo se dvema izmed francoskih skladateljev, ki sta se odlikovala ne le v komponiranju, temveč tudi kot orgelska virtuoza. Za oddajo smo tako izbrali Slovesno mašo v cis-molu, op. 16 Louisa Vierna, Duruflejevega učitelja in prijatelja. V drugem delu pa zvenijo Štirje moteti na gregorijanske teme, op. 1 Mauricea Durufleja.

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.

Drugi koncert iz cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Mak Grgić (kitara) Dirigent: Elias Grandy BEETHOVEN: Simfonija št. 6 RODRIGO: Concierto de Aranjuez DE FALLA: Trirogeljnik, Suita št. 2 Solist v znamenitem Rodrigovem delu Concierto de Aranjuez bo kitarski mojster Mak Grgić, trikrat nominiran za nagrado grammy in uveljavljen interpret tako klasičnega kot sodobnega repertoarja. Mladi nemški dirigent Elias Grandy, novi glavni dirigent simfoničnega orkestra v Saporu in iskan gost mednarodnih festivalov, bo orkester vodil skozi večer z barvito programsko dramaturgijo. Beethovnova Pastoralna simfonija. Čeprav so skladatelji v svojih delih že dolgo občasno poskušali z zvočnimi sredstvi naslikati prizore narave in jih sestaviti v zgodbe, je postala Beethovnova Šesta s prizori iz narave in podeželskega življenja, vpetimi v simfonični lok, model za nadaljnje iskanje programske glasbe v 19. stoletju.

Pred nami je drugo dejanje musicala Anastazija, ki je nastal po istoimenskem filmu iz leta 1997. Pripoveduje legendo velike vojvodinje Anastazije Ruske, ki naj bi preživela usmrtitev svoje družine. Sirota Anya, ki si želi najti kakršno koli sled za svojo družino, se v zgodbi, potem ko spozna moškega, ki hoče njeno podobnost veliki vojvodinji izkoristiti, prelevi v Anastazijo. Kot so pozneje ugotovili, je bila ženska, ki se je izdajala za Anastazijo, Poljakinja Franziska Schanzkowska, znana tudi kot Fraulein Unbekannt, Anna Tschaikovsky, Anastasia Tschaikovsky in Anastasia Manahan, ki je leta 1981, stara 87 let, umrla v New Yorku.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

7. oktobra 2025 Thomas Michael Keneally, avstralski pisatelj, dramatik, esejist in igralec, praznuje devetdeset let. Njegovo ime povezujemo predvsem z romanom Schindlerjev seznam, po katerem je režiser Steven Spielberg posnel svoj slavni film. Thomas Keneally je sicer avtor številnih romanov, dram in scenarijev. Tadeja Šergán je za oddajo izbrala odlomke iz romanov Schindlerjev seznam in Balada o črnem Jimmiju, ki ju imamo tudi v slovenščini. Prvega je prevedel Rudi Meden, drugega pa Dušan Ogrizek. Igralec Matej Puc, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija Radio Slovenija, 2025.

Constance Debré (1972) je bila nekdaj odvetnica, danes pa je pisateljica in avtorica knjig Love Me Tender, Play Boy, Nom in Offenses (prevedeno Prekrški). Je ena najpomembnejših sodobnih francoskih avtoric, ki je v zadnjem desetletju navdušila tako francosko kot mednarodno bralsko javnost. Njeno pisanje zaznamujeta ostra družbena kritika in politična nekorektnost. Čeprav knjiga Play boy (Založba Škuc) ni njen prvenec, pa jo sama vidi tako, saj odslikava novo življenje, kakršno je avtorica začela živeti po štiridesetem letu. Leta 2015 je namreč opustila stabilno odvetniško službo in moža ter sprejela svojo ljubezen do žensk. Prevajalec je Iztok Ilc, interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.