Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu La Spagna: stari ples Diega Ortiza, samospev Bogovi Grčije, D. 677 Franza Schuberta, Italijanski koncert za inštrument s tipkami v F-duru, BWV 917 Johanna Sebastiana Bacha, Kvintet za godala in flavto št. 3 v A-duru Friedricha Kuhlauja, preludij k operi Lohengrin Richarda Wagnerja in Etuda št. 4, 'Za mehkobo atáke', iz niza 15 etud za altovski saksofon in klavir, op. 188 Charlesa Koechlina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru Josepha Haydna in Reverie - Sanjarija Clauda Debussyja v različici za violino in harfo.

Pesnik Radivoj Pahor srčno spremlja dogajanje po svetu in doma. O tem priča tudi njegova pesem Gaza. Avtor literarnega dela je Radivoj Pahor, režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden.

Na sporedu Impromptu v fis-molu Mikalojusa Konstantinasa Čiurlionisa, Sinfonietta Leoša Janáčka, Klavirski trio št. 1 v c-molu, op. 8, 'Poema' Dmitrija Šostakoviča, Pet otroških skladbic za orkester Joaquina Rodriga, Cantique za violino in orkester, op. 77/1 Jeana Sibeliusa, Divertimento za orglice in godalni kvartet Gordona Jacoba, Simfonični plesi iz muzikala Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina (priredba Irwina Kostala za dva klavirja in tri tolkalce) in Varšavski koncert za klavir in orkester Richarda Addinsella.

Koechlin je bil ena bolj nenavadnih glasbenih osebnosti svojega časa. Izviral je iz ugledne podjetniške družine, to pa mu je skoraj do sredine zelo dolgega življenja omogočalo razmeroma lahko preživetje in skupaj z njim duhovno neodvisnost. Zanimivo je, da Koechlin najprej ni nameraval postati glasbenik, saj je svoje šolanje začel na sloviti pariški Politehniki, kjer so se šolali najboljši naravoslovni znanstveniki svetovnega ugleda. Ker je bil kot otrok precej krhkega zdravja, in ker je v najstniških letih še hudo zbolel za tuberkulozo, je šel za dalj časa na zdravljenje v severno Afriko. Ker je s tem pridelal velik izostanek na strogi politehniki, se je odločil za prepis na pariški konservatorij, kjer ga je poučeval Gabriel Fauré.

Poslušali bomo glasbo saksofonista Lovra Ravbarja. Saksofon je začel igrati pri devetih letih na lokalni glasbeni šoli Krško. Pozneje je študiral klasično glasbo na današnji Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Študij džeza in svetovne glasbe je nadaljeval v Rotterdamu na univerzi za glasbo in ples Codarts, kjer je leta 2005 tudi diplomiral. Glasbeno kariero je nadaljeval doma in v tujini. Posnel je albuma Rush Hour in Get On Board.

Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!« FOTO: Stanislav Lem VIR: https://ukrainianjewishencounter.org/media/zustrich_chytomo__stanislav_lem.jpg

Flavtistka Eva-Nina Kozmus je leta 2010 zmagala in prejela 1. nagrado na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik na Dunaju. Rodila se je leta 1994, že s petimi leti je začela obiskovati glasbeno šolo Rista Savína v Žalcu, nato pa se je šolala na glasbeni šoli v Celju pri profesorici Mileni Lipovšek. Pod njenim mentorstvom je leta 2010 – s šestnajstimi leti končala Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Isto leto je bila sprejeta na Visoki narodni glasbeni konservatorij v Lyonu v razred profesorjev Philippa Bernolda in Juliena Beaudimenta, poučevala pa sta jo tudi Claude Lefebvre in Gilles Cottin. Tam je leta 2013 diplomirala, nato pa leta 2015 magistrirala pod vodstvom dodatnega mentorja Joséja-Daniéla Castellóna z magistrsko nalogo na temo Aleksandrove tehnike. V letu 2019 je prvič nastopila v vlogi umetniške vodje festivala Alpenarte v Schwarzenbergu v Avstriji. S slovenskimi orkestri je izvedla šest koncertov, med njimi sta Koncert za flavto in komorni orkester v d-molu Carla Philippa Emanuela Bacha in Phoenix za flavto in orkester Anžeta Rozmana. Flavtistka Eva-Nina Kozmus izvaja 2. stavek skladbe Phoenix za flavto in orkester Anžeta Rozmana, spremlja jo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Georgea Pehlivaniana. Poslušali jo bomo še v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za flavto in manjši orkester Jacquesa Iberta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko En Shaa. Flavtistko poslušajmo tudi v pogovoru o delu solistke z orkestri.

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi, Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev, in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Predstavljamo River City Brass Band iz pensilvanske prestolnice jeklarstva – Pittsburgha. Zasedba velja za edino poklicno zasedbo te vrste v ZDA in bržkone kar v vsej Severni Ameriki. V tej in prihodnji oddaji boste slišali glasbo iz njihovega še danes aktualnega projekta Celtic Connections (Keltske povezave), ki ga je pripravil njihov sedanji kapelnik, ponosni sin Albe James Gourlay. Tako boste slišali od ljudske Skirl v priredbi Alana Streeta, kjer bo v škotščini pel sam Gourlay, skladbo Dundonell Philipa Sparkea, Slovo iz Ashoke Jaya Ungra s solistom na krilovki Drewom Fenellom ter za konec še Fenellovo priredbo apalaške country himne Ol' Time Country Cookin' (ki jo pri nas poznamo v Mežkovi priredbi z naslovom Siva pot), kjer se bo ta znova skupaj s kornetistoma Shawnom Willsonom in Stephenom McGoughom proslavil v troglasnem petju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

25. maja 2025 je v Baročni dvorani Radovljiške graščine potekal koncert Slovenskega mladega abonmaja z naslovom Dialog stoletij. Na njem je nastopil Godalni kvartet Fides iz Gradca. Violinista Moritz Engelich in Timotej Willewaldt, violistka Ismini Sotiria Valma in violončelist Patrik Zastko so kvartet ustanovili leta 2022 pod mentorstvom Alexandra Pavlovskega na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, debitirali pa so v sezoni 2023/24 z dvema uvodnima koncertoma v Sloveniji in na Dunaju. Na koncertu v Radovljici so poustvarili Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110 Dmitrija Šostakoviča in Godalni kvartet št.1 v D-duru, op.11 Petra Iljiča Čajkovskega.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo tri izbrana simfonična dela Matija Bravničarja: Fantasio rhapsodico za violino in orkester, z duhom ljudske glasbe prežeto Simfonijo št. 2 ter kratko, živahno in folklorno obarvano Plesno burlesko.

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.

Življenje na deželi se neprestano spreminja, pa vendar so se največje spremembe načina življenja na vasi najbrž zgodile prav v zadnjih desetletjih. Spomin na stari način življenja ohranjajo tudi pesmi in z delom povezani plesi, pa najsi bodo povezani s kmečkimi opravili ali pa s poklici, ki so bili nepogrešljivi tako v mestu kot tudi na vasi.

Obe deli, ki ju bomo poslušali nocoj, Brittnov Violinski koncert in 11. Simfonijo Dmitrija Šostakoviča, sta bili napisani okoli sredine 20. stoletja kot odziv na nasilne dogodke in se jim postavljali po robu z načelom upanja. Izvajalci: violinistka Julia Fischer, Luzernski simfonični orkester in dirigent Michael Sanderling.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V igri po istoimenski noveli ukrajinsko-ruskega avtorja uradnik piše dnevnik o tegobah malega ruskega človeka. Posnetek iz leta 1958 je eden starejših iz arhiva Radia Slovenija, a po svoji sporočilni univerzalnosti seveda presega časovne meje. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Fran Žižek Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Tonski mojster: France Gabrščik Aksentij Ivanov Popriščin – Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana januarja 1958.

Finski pesnik, prozaist in prevajalec Pentti Saarikoski (1937–1983) je bil osrednja literarna figura na Finskem v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja. Svojo prvo pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi je izdal pri enaindvajsetih letih in z njo namerno izzval ogorčenje konservativnih kritikov. Tako je od leta 1958 pa vse do konca svojega življenja vztrajno objavljal pesniške zbirke. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je njegov stil pisanja začel spreminjati in se vse bolj razlikoval od ostalega finskega modernizma. Pisal je pesmi v preprostem, razumljivem jeziku, v njih je rad uporabljal motive iz antike, pa vsakodnevna opažanja prepletal s filozofskimi razmišljanji in v njih vključeval tudi proste asociacije. Že pri enaintridesetih letih je moral zaradi prekomernega uživanja alkohola na zdravljenje, a je kljub opozorilom zdravnikov nadaljeval s pitjem in strastnim kajenjem vse do svoje smrti. Njegova uporniška poezija je bila izraz takega življenjskega sloga, s katerim se ni hotel podrediti družbenim normam. Penttja Saarikoskega predstavljamo z nekaj pesmimi. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.

Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila letos, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.