Avgusta smo bili priča raciji na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji, ki velja za simbol narodnoosvobodilnega boja na avstrijskem Koroškem. To seveda ni edini primer pritiska na slovensko manjšino, vendar je dejanje, ki spominja na temne čase, v katerih so bili koroški Slovenci tarče raznarodovalnih teženj. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem ima namreč dolgo zgodovino boja za svoj obstoj, ki sega najmanj do začetka 19. stoletja, ko je na tem območju živelo več kot 130 tisoč Slovencev. Večinska kultura v deželi Koroški je bila nemška, pripadniki nemške etnične skupnosti pa so manjšino razumeli kot nevarnost; to je prispevalo k naraščanju sovražnosti. Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so nam predstavili dr. Božo Repe z oddelka za zgodovino na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Teodor Domej, slovenski zgodovinar na avstrijskem Koroškem, in dr. Marjan Linasi, muzejski svetnik v Koroškem pokrajinskem muzeju.

O stoletnici Vide Matić, ki vsak dan hodi na telovadbo za upokojence v četrtni skupnosti Dravlje, ste prav gotovo že brali, saj je na svoj stoti rojstni dan v začetku septembra postala prava medijska zvezda. Cirila Štuber jo je obiskala na jutranji telovadbi, ki se je udeležuje približno trideset upokojenk in upokojenca iz bližnje okolice.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Sveta, razodetvena besedila so namenjena vsemu človeštvu, tako moškim kot ženskam. Koran, sveto besedilo islama, pa morda vendarle pomeni izjemo, saj na več mestih izrecno nagovarja ženski spol in poudarja duhovno enakovrednost moškega in ženske pred Bogom. Tako recimo 35. verz 33. sure jasno priča o tem, da bodo tako muslimani kot muslimanke, tako verniki kot vernice, ki živijo krepostno življenje in opravljajo dobra dela, dobili Božje odpuščanje, Njegovo milost in Njegove nagrade. Naj ob tem poudarim, da imajo moški in ženske po islamskem izročilu isti duhovni cilj, to je spoznanje Boga in uresničitev etosa. Za ta cilj so si prizadevale predvsem muslimanske mistikinje, ki jih je bilo v zgodovini islama veliko. Najbolj znana je zagotovo Rabija al-Adavija iz 8. stoletja, ki je učila in pridigala vero samo iz ljubezni do Boga. Ko so jo prebivalci Basre vprašali, zakaj v eni roki drži gorečo baklo, v drugi pa vedro vode, jih je poučila, da je ogenj namenjen požigu raja, voda pa pogasitvi peklenskega ognja, da bi ljudje častili Boga le zaradi njega samega, ne pa iz upanja na raj ali strahu pred peklom. Za Rabijo je bila edina pristna vera v Boga utemeljena na ljubezni do Boga zaradi njega samega. S svojim naukom se je zapisala v islamsko duhovno tradicijo kot velika učiteljica mistične ljubezni, ki so jo od tedaj opevali številni sufijski mistiki in mistikinje. Rabija al-Adavija torej velja za najznamenitejšo muslimansko mistikinjo, Hatidža, prva žena preroka Mohameda, pa za arhetip ženske pobožnosti in svetosti v islamu. Hatidža ni bila le prva, ki je sprejela islamsko vero, temveč je s svojo notranjo držo in ravnanjem poosebljala značaj in krepost, za katera naj bi si prizadevala vsaka muslimanka. Ženske so v islamski zgodovini vseskozi imele močan vpliv na religijsko in družbeno življenje muslimanov: posredovale so preroško izročilo, vodile teološke razprave, se aktivno udeleževale oblikovanja in organiziranja religijsko-družbenega življenja ter imele pomembno vlogo na področju islamske mistike. Eno morda najlepših priznanj moške avtoritete duhovnim ženskam je delo znamenitega sufija Abdurahmana as-Sulamija iz 11. stoletja, v katerem je portretiral kar osemdeset muslimanskih mistikinj in predstavil njihove nauke. Izjave številnih sufijevskih mistikinj tudi sicer najdemo v vseh večjih klasičnih hagiografijah in kompendijih o sufizmu. Skratka, rečemo lahko, da duhovno-religijska tradicija islama brez ženskega elementa in prispevka zagotovo ne bi bila tako bogata in pestra, kot je.

Jutri svoja vrata odpira Tinta – festival stripa Ljubljana. Odlična iztočnica za Torkov kviz, v katerem se torej potopimo v svet stripa. Oziroma v svet risbe, ki se giblje med resničnostjo ter domišljijo in se ne boji humorja, kritike ali angažmaja. V svet stripa za odrasle nas popeljeta soorganizatorja festivala Tinta - Tanja Skale, urednica revije Stripburger, - Izar Lunaček, stripar in filozof.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

S skrajnega zahoda evropske celine prihaja novi sogovornik oddaje Drugi pogled, Portugalec Andre Romao. Zdaj je že tri leta prebivalec Krškega, razlog pa je zelo tipičen za našo oddajo, in sicer ljubezen. Portugalec je Andreji Gradišar povedal, da se je v Sloveniji lotil marsikaterega opravila, ki se ga v domovini prej nikoli ni, npr. vrtnarjenja. Več pa bo povedal v prihodnjih minutah, ko izvemo tudi, kakšen je po njegovem »pravi Slovenec« in kako daleč je sam, kar zadeva ta opis.

Prometne informacije

Ali Rusija preizkuša meje - dobesedno in simbolno - z droni in lovci v evropskem zračnem prostoru? Američani na drugi strani razgrevajo ozračje z namigi, da bi Ukrajini lahko dobavili manevrirne rakete tomahawk. Je to nevarna igra Putina in Trumpa, blef z visokim vložkom ali uvod v novo stopnjo spopada, kjer je vsaka napaka lahko usodna? Kaj to pomeni za Evropo? Ob osmih o tem z obramboslovcem Klemnom Grošljem.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.

Ljudje imamo na glavi okoli 100 tisoč las. Od tega jih dnevno povprečno izgubimo med 20 in 100. Ko se rodimo, imamo večinoma nežne, svetlejše lase. Pozneje v življenju pa nam ti pričnejo siveti ali pa izpadati, pojavi se plešavost. Od česa je to odvisno, bo eno od vprašanj v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica frizerstva s Srednje frizerske šole Ljubljana Romana Marolt.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22. Ker je 7. oktober svetovni dan dostojnega dela, nas bo tokrat zanimalo, kaj je za vas dostojno delo? Je to delo, ki je dostojno plačano? Tisto, ki je spoštovano in cenjeno? Ali tisto, ki omogoča tudi uspešno organizacijo zasebnega življenja?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji živo nastopa primorski kitarist Elvis Šahbaz.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz našega okolja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na slovenskem kapitalskem trgu je začelo brbotati. Upravičenci do deležev v Vzajemni zavarovalnici si že lahko naložijo delnice na trgovalne račune, tisti, ki so se odločili za izplačila, pa lahko pričakujejo denar v prihodnjih dneh. Vse vlagatelje bodo v prihodnjem letu razveselili davčno ugodnejši individualno naložbeni računi. Ljubljansko borzo, ki je po rasti indeksa SBI top med najboljšimi v svetu, pa, kot kaže, čaka tudi nov lastnik. O razmerah na slovenskem kapitalskem trgu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Alja Markovič Čas, članica uprave Vzajemna zavarovalnica; Igor Štemberger, predsednik uprave družbe Ilirika; Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb v Generali Investments.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Vrabec sedi na vrtni ograji in obrača glavo sem in tja. Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisala: Maja Cimerman Sitar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica Tina Žun.

Besedilo, sestavljeno iz zgodb petih različnih žensk, je bilo lani nominirano za nagrado Slavka Gruma in uvrščeno v ožji izbor natečaja ljubljanske Drame na natečaju za dramska besedila. Iz različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Ksenija je mati odrasle hčere in živi s partnerjem. Na praznovanju svojega rojstnega dne, na katerega hči zamuja, Ksenija ohranja kritično držo do nje in pokroviteljsko do partnerja. Ko hči pove, da se bo srečala z veliko mlajšim moškim, se Ksenija razburi, sledi pa boleče razkritje o hčerini najstniški nosečnosti in usodi sina, ki ga ni videla že od poroda. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ksenija – Vesna Jevnikar Tina – Nina Rakovec Igor – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Pogovor o Ksenijini zgodbi in celotni seriji v oddaji Oder.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Jeseni (solist Tone Janša) Jože Privšek: Jesen 80 (solisti: bobnar Ratko Divjak, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, pianist Silvo Stingl) Jani Kovačič/Jani Kovačič/Igor Lunder: Jesen je, zvezdica, jesen

Constance Debré (1972) je bila nekdaj odvetnica, danes pa je pisateljica in avtorica knjig Love Me Tender, Play Boy, Nom in Offenses (prevedeno Prekrški). Je ena najpomembnejših sodobnih francoskih avtoric, ki je v zadnjem desetletju navdušila tako francosko kot mednarodno bralsko javnost. Njeno pisanje zaznamujeta ostra družbena kritika in politična nekorektnost. Čeprav knjiga Play boy (Založba Škuc) ni njen prvenec, pa jo sama vidi tako, saj odslikava novo življenje, kakršno je avtorica začela živeti po štiridesetem letu. Leta 2015 je namreč opustila stabilno odvetniško službo in moža ter sprejela svojo ljubezen do žensk. Prevajalec je Iztok Ilc, interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.