Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Koncert za klavir in orkester št. 23 v A-duru, K. 488 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Slike z razstave Modesta Musorgskega v orkestraciji Maurica Ravela.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Poslušamo Štiri klavirske skladbe op. 119 Johannesa Brahmsa in petstavčno zborovsko delo V prirodi Antonina Dvoržaka.

Ameriški pesnik Robert Bly, umrl je leta 2021, star 95 let, velja za enega najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev. Njegov pesniški opus zajema tako pesmi v vezani, verzni obliki, kot pesmi v prozi; zbrane so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Bly svoje pesmi gradi okoli močnih podob, ki jih pogosto vzame iz sveta narave, ne pa nujno. Pesem v prozi Gosenica je izbrana iz avtorjeve knjige Seganje v svet. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretira Saša Tabaković, posneto leta 2014.

Poslušamo Godalni kvartet št .4 poimenovan »Staro drevo« ameriškega skladatelja armenskih korenin Alana Hovhanessa, prvi stavek iz Berliozove simfonije Harold v Italiji, op. 16, Serenado za trobento, trombon in godala Johanna Geogra Leopolda Mozarta in Haydnovo Sonato št. 55 v B-duru.

Nedavno je praznoval 80. rojstni dan angleški skladatelj in dirigent John Rutter, poznan in priljubljen predvsem po svoji zborovski glasbi. Njegova obsežnejša dela, kot so Gloria, Requiem, Magnificat, Maša za otroke in druge skladbe, izvajajo po vsem svetu, mnoge je kot dirigent izvedel tudi sam, pogosto skupaj z Zborom Clare Collegea iz Cambridgea. Njegove skladbe večkrat zvenijo tudi v izvedbi slovenskih izvajalcev.

Na 27. nedeljo med letom, rožnovensko nedeljo, neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje Moška vokalna skupina Tromostovje, ki jo vodi Miha Zupanc Kovač. Pri orglah je Ana Kresal.

Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ob stoti obletnici rojstva vélikega ameriškega satirika, kolumnista in avtorja mnogih kratkih zgodb, Arta Buchwalda mu posvečamo štiri nedeljske popoldneve, ko bodo zazvenele šaljive, karikirane in zbadljive, vrhunsko orkestrirane Humoreske tega tedna. Danes vas vabimo, da prisluhnete štirim humornim domislicam, ki jih druži avtorjevo iskrivo zanimanje za stališča in doseg povprečne zdrave ameriške pameti, ki se dan za dnem spopada z najrazličnejšimi smešnimi in manj smešnimi težavami, prek katerih Buchwald razkriva vso značilnost ameriškega smisla za humor. Humoreskam je dal skupni naslov Povprečni Američan. Prevajalec Tomaž Šalamun, interpreta Jurij Souček in Kristijan Muck, režiserka Elza Rituper, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Tanko. Posneto leta 1980.

pojejo odlomke iz del Kilarja, Webbra, Masseneta, Aljabjeva, Rossinija, Lehárja, Verdija, Borodina in Leoncavalla.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pred slabim mesecem dni – 7. septembra – nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu na sklepnem koncertu Festivala Baltsko morje. Glasbenike je vodil priznani finski dirigent Esa-Pekka Salonen, glavni dirigent Pariškega orkestra, pa tudi zaslužni dirigent orkestra Philharmonia iz Londona, losangeleških filharmonikov in simfonikov Švedskega radia. V uvodu je zvenela skladba z naslovom Flügel (Krila, 2020) sodobne švedske glasbene ustvarjalke Lise Streich. Sledile so Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa z litovsko sopranistko armenskih korenin Asmik Grigorian v vlogi solistke, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 4 v Es-duru, 'Romantična' Antona Brucknerja.

Od Burundija, Centralnoafriške republike, Ugande, Kenije pa do Senegala, Bocvane, Zambije, Madagaskarja in Ruande – tja že 20 let prihaja slovenska pomoč revnemu prebivalstvu prek dobrodelne akcije Za srce Afrike. Poleg dobrodelnosti slovenski misijonarji gradijo tudi mostove med ljudmi in širijo Jezusovo oznanilo. Kako sta se v vseh teh letih prepletali dobrodelnost in skrb za dušno pastirstvo, bomo vprašali vodjo mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jano Lampe. Pomoč drugemu, solidarnost in empatija so vrednote krščanstva, na katere človek 21. stoletja pogosto pozablja. Prav zato je tokratna oddaja Sedmi dan namenjena temu, da se v mislih odpravimo na afriško celino. Oddajo pripravlja novinar, urednik in voditelj Nejc Krevs.

V okviru Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2025 bosta v četrtek, 9. oktobra ob 20. uri, v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega, koncertirala saksofonist Hannes Kawrza in organist Klaus Kuchling. Duo nenavadne, a izredno ubrane združbe saksofona z orglami poslušalce uvede v posebne sfere in jih hkrati popelje na popotovanje skozi različne glasbene sloge, razpoloženja in čustva. V predkoncertni oddaji ju boste lahko spoznali skozi pogovor z glasbeno urednico Polono Gantar in skozi glasbo, ki jo izvajata.

Oktobra mineva 130 let od rojstva pravnika, politika in pisatelja Maksa Šnuderla. Rodil se je v Rimskih Toplicah, študiral v Gradcu in Zagrebu. Bil je sodnik in odvetnik v Mariboru in sodeloval je v liberalnem političnem in kulturnem življenju. Leta 1941 se je preselil v Ljubljano in se vključil v narodnoosvobodilni boj, sodeloval je na Vrhovnem plenumu Osvobodilne fronte, Slovenskem narodnoosvobodilnem odboru oziroma svetu ter AVNOJU, leta 1944 pa je postal predsednik Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, kot se je imenovala. Po vojni je predaval na ljubljanski pravni fakulteti ter pisal strokovne knjige in razprave. Pisal je tudi leposlovna dela. V njegovih romanih prevladuje zgodovinska tematika, naslanja se na dokumente o resničnih dogodkih. Značilno je prepletanje prvin realizma, naturalizma in ekspresionizma. Šnuderlovi dnevniki - odlomke iz zapisov, ki so nastali leta 1945, boste slišali v oddaji Spomini, pisma in potopisi – imajo bolj dokumentarno kot literarno vrednost; dotaknejo pa se tudi tragičnih osebnih dogodkov, kot je sinova smrt. Interpretacija Zvone Hribar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Posneto 2005. Redakcija Staša Grahek.

"Jaz sem Bog! Sem nič, sem igra, sem svoboda, sem življenje. Sem meja, sem vrhunec," je zapisal verjetno najbolj egocentrični skladatelj v zgodovini glasbe – Aleksander Skrjabin. Ruski skladatelj, pianist in filozof Aleksander Nikolajevič Skrjabin se je po našem koledarju rodil 6. januarja leta 1872 v Moskvi. Tam je 27. aprila leta 1915 tudi umrl. V komaj 43-ih letih življenja je ustvaril velik opus. Sprva je bil pianist, pozneje pa predvsem uveljavljen skladatelj. Letos zaznamujemo 110 let od njegove smrti. Današnji portret bomo namenili povezavam Skrjabinove glasbe z jazzom in njegovemu vplivu na jazzovske glasbenike.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tretjega oktobra 1925, pred sto leti, se je rodil ameriški pisatelj Eugene Luther Gore Vidal, bolj znan kot preprosto Gore Vidal. Napisal je vrsto romanov, iger, televizijskih in filmskih scenarijev in esejev - poleg tega je v Ameriki veljal kot osebnost s pomembnim vplivom na javno mnenje. Rodil se je v West Pointu, v okolju vojaške akademije, kjer je delal njegov oče. Diplomiral je na Phillips Exeter Academy in leta 1943 stopil v ameriško vojsko. Pri 21-ih je napisal prvi roman Williwaw, v katerem je uporabil svoje vojaške izkušnje. Sledilo je še več romanov, veliko je pisal tudi za gledališče, film in televizijo. V šestdesetih letih je napisal tri pomembne romane – Julijan, Washington D.C. in Myra Breckinridge, ki so vsi prevedeni tudi v slovenščino. Umrl je leta 2012. Avtorica oddaje in prevajalka Mihaela Čopič, interpreti Marko Simčič, Violeta Tomič, Zvone Hribar, režiser Igor Likar. Posneto leta 1988. Redakcija Metod Pevec in Staša Grahek.

Če je Kleejevo delo Stroj za čivkanje našlo številne odmeve v glasbi, pa je tudi slikar večkrat naslikal elemente glasbil, lok in dele violine, skupaj z drugimi motivi. In tudi eno od teh del je našlo svoj odmev v glasbi. Gre za delo z naslovom Junaški udarci loka, ki je nastalo leta 1938 in ga danes hrani Muzej moderne umetnosti v New Yorku.

Charles Baudelaire, eden izmed najpomembnejših pesnikov evropske nove romantike, predvsem njene dekadenčne smeri, je po mnenju številnih poznavalcev utemeljil moderno liriko, in to z motivi velemesta, temami tujstva, zla, praznine in z disonančno lepoto, značilnimi za njegovo poezijo. Baudelaire ima posebno mesto v zgodovini evropske književnosti tudi zato, ker se je šele z njim uveljavila oblika pesmi v prozi. Za Literarni nokturno smo izbrali tri v prevodu Pavla Karlina: Ura, Polobla v laseh in Vabilo na potovanje. Prevajalec: Pavel Karlin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Lotos Vincenc Šparovec; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, posneto leta 2012.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.