V oddaji Potujte bomo spomnili na 120-letnico Turistične zveze Slovenije in na pomen prostovoljcev, ki v okviru turističnih društev po vsej Sloveniji skrbijo za razvoj turistične ponudbe. Začeli bomo tudi novo popotniško zgodbo, v kateri bomo nekaj naslednjih tednov spoznavali Venezuelo. Prisluhnite izbranim vsebinam v prvi uri. Po eni uri v oddaji V dobri družbi s Kristijanom gostimo mladega in nadobudnega glasbenika Benjamina Merzdovnika, ki že samozavestno gradi svojo pot in predstavlja drugi projekt. Pokukali smo tudi k Modrijanom, ki so razkrili marsikaj novega in velikopoteznega, za piko na i pa bodo poskrbeli igrivi Pojoči dohtarji.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Ko Kristus vpraša rimskega stotnika: »Ali veruješ?«, mu ta odgovori: »Verujem, pomagaj moji neveri!« Popolnoma normalno je, da smo v veri podobno kot v ljubezni vsi šibki in da nikoli ne moremo reči, da imamo vero v posesti, da smo njeni lastniki, ali da razpolagamo z ljubečim odnosom do Boga. Toda danes nam Kristus pravi: »Ko bi imeli vero! Tudi kot gorčično zrno!« Se pravi, da sploh ni pomembno, koliko vere imamo, veliko ali malo. Tudi ko bi jo imeli čisto malo, kot eno izmed najmanjših semen, kot gorčično zrno, bi bilo velikansko in bi lahko počeli neverjetne reči. Toda bodimo pozorni – kaj bi se lahko zgodilo? Murvo bi iztrgali s koreninami vred in jo vrgli v morje, gori bi lahko rekli, naj se tudi ona vrže v morje, in zgodilo bi se! To bi bil pravi kaos! Ob dejstvu, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi imeli vero, nas postane strah. Popade nas občutek, da je nevarno imeti vero. To je velik paradoks vere in ljubezni. Imeti ali posedovati vero ali ljubezen je isto, kot če bi rekli, da smo tudi mi bogovi, ali da se celo postavljamo na mesto Boga, saj ga posedujemo, ga IMAMO. Ljubezen in vero ima v popolnosti le Bog edini. Stopiti na njegovo mesto in razpolagati z njegovo močjo je zelo nevarno. In prav to se dogaja danes, ko se človek postavlja na mesto stvarnika in ne samo skrbi za naravo, ampak jo tudi uničuje. Res lahko pomaga sočloveku, ampak ga hkrati tudi uničuje, saj ga je sposoben celo usmrtiti. Razpolagati z življenjem in smrtjo, imeti v lasti nekaj, kar je absolutno, je zelo nevarno. Teh ljudi, ki jih danes imenujemo skrajneže ali radikalce, nas je strah, saj se vedejo, kakor da bi imeli Boga v pesti in da oni odločajo, kako mora Bog, ki je sicer dobrota in usmiljenje, ravnati. Tako lahko pridemo do nenavadnega sklepa, da je dobro, da nimamo vere, da je nimamo v posesti, da nismo njeni lastniki, saj bi se lahko dogajale grozne reči. Res je, v veri samo hodimo. Vera je isto kot Bog sam, nikoli ga nimamo v pesti, nikoli ga nimamo v lasti. Boga vedno samo iščemo. Podobno kot pravi sveti Avguštin: Boga iščemo, da ga najdemo, in ga najdemo, da ga znova iščemo. Vera ne pomeni moči in še manj nasilja, je le upanje, ki pravi, da se bo Bog v svoji dobroti in usmiljenju razodel. Podobno kot danes pri svetem bogoslužju zatrjuje prerok Habakuk: »Če odlaša, ga le čakaj, kajti zagotovo pride, ne bo zamudil.«

Grad Brežice, katerega začetki segajo v 13. stoletje, je v svoji večstoletni zgodovini sprva služil v upravne in obrambne namene salzburške nadškofije, danes pa v njegovih prostorih deluje Posavski muzej Brežice. Zaradi čudovite lokacije s pogledom na stari del mesta in izjemne Viteške dvorane, prvovrstne baročne galerije z bogato mitološko vsebino, je grad prizorišče mnogih prireditev, razstav in koncertov.

Celje je središče Savinjske statistične regije in leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne. Prva naselbina se je na tem mestu pojavila v času halštatske kulture. V času Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. Podobno zveni tudi rimsko ime mesta – Celeia. Rimljani so naselbino osvojili leta 15 pr. n. št. Mestne pravice pa je mesto pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45 med vladavino rimskega cesarja Klavdija. Danes je mesto najbolj poznano po Celjskih grofih, najvplivnejši plemiški rodbini na Slovenskem, ki so si ga izbrali za svoj sedež. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb – tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu. To je le del bogate zgodovine Celja, del katere bomo še nekoliko bolj osvetlili v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Odpravila se je na Knežji dvor, kjer se je prestavila tako v čase Rimljanov kot Celjanov. Bila pa je tudi v Fotohiši Pelikan, ki jo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje in je zanjo prejel nagrado za Slovenski muzej leta 2025.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

"Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdno zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit." Tako se v svoji avtobiografiji opiše eden največjih svetovnih pravljičarjev, Danec Hans Christian Andersen. Prav v aprila 2025, natančneje 2. aprila, smo obeležili njegovo 220. obletnico rojstva, okrogla pa je bila letošnjega 4. avgusta tudi njegova obletnica slovesa od tega sveta, in sicer 150-a. Sin čevljarja, rojen 1805. v Odensu, je imel revno otroštvo in neredno šolanje. V Kraljevem gledališču se je učil za pevca, direktor pa mu je omogočil šolanje in študij na univerzi. Ob okroglih obletnicah tega vélikega pravljičarja je režiser Klemen Markovčič za oktobrska nedeljska jutra zasnoval cikel štirih radijskih iger za otroke, ki so nastale po njegovih pravljičnih in samosvojih predlogah. Te se z današnje perspektive morda zdijo nekoliko ostre in skandinavsko hladne, a v svojem bistvu ostajajo univerzalne, za takšne pa jih je potrdil tudi čas. Krožno slušno pot začenja zgodba o čisto majhni, kot palček majceni deklici, ki se rodi iz čudežnega tulipana in šele na koncu zgodbe postane srečna. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe: Gordana Kunaver Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Borut Lesjak Andersen – Boris Juh Žena – Ivanka Mežan Palčica – Jana Osojnik Krastača – Iva Zupančič Krastačin sin, Krt – Niko Goršič Hrošč – Vladimir Jurc Poljska miš – Polona Vetrih Lastovica – Jerica Mrzel Cvetlični princ – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1983.

V prvi oktobrski oddaji za vas igrajo: Delavska pihalna godba Trbovlje; Pihalni orkester Konservatorija Maribor; Pihalna godba Amsterdamske policije, Orkester slovenske vojske in nekdanja Mala mestna godba. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.

Do 11. decembra letos morajo po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov lastniki, upravitelji in najemniki objektov v javni rabi prilagoditi oziroma odstraniti grajene in komunikacijske ovire. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je v okviru projekta »Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov« izvedel oceno dostopnosti za 100 objektov v javni rabi, katerih storitve so vključene na seznam ponudnikov ugodnosti za imetnike evropske kartice ugodnosti za invalide. V terensko popisovanje objektov so poleg strokovnjakov z Urbanističnega inštituta vključeni tudi študenti urbanizma in arhitekture ter študenti z različnimi oviranostmi. Nosilec projekta je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Pri delu na terenu se je ocenjevalcem dostopnosti objektov v javni rabi pridružila tudi Petra Medved. Na kaj vse so opozorili in kakšni so primeri dobrih praks, boste slišali v današnji Nedeljski reportaži.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred desetletjem in pol nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi za oddajo Lokalni junak, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Potepuh skuha okusno juho iz kamna. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Margaret White. Prevedla: Nataša Hostnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Charles Baudelaire, eden izmed najpomembnejših pesnikov evropske nove romantike, predvsem njene dekadenčne smeri, je po mnenju številnih poznavalcev utemeljil moderno liriko, in sicer z motivi velemesta, tematikami tujstva, zla, praznine in z disonančno lepoto, značilnimi za njegovo poezijo. Baudelaire ima posebno mesto v zgodovini evropske književnosti tudi zato, ker se je šele z njim uveljavila oblika pesmi v prozi. Za Literarni nokturno smo izbrali tri v prevodu Pavla Karlina: Ura, Polobla v laseh in Vabilo na potovanje. Prevajalec: Pavel Karlin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Lotos Vincenc Šparovec; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, posneto leta 2012.