Kako so videti antične Atene, če jih uzremo z mesta, ki so ga v tedanji družbi zavzemale hetere, rafinirane, visoko izobražene starogrške prostitutke? Antropologinja, raziskovalka antičnih svetov dr. Svetlana Slapšak je pri založbi Beletrina pred nedavnim izdala intrigantno študijo Hetera in filozof: iz zgodovinske antropologije svobodnega para, v kateri se, kot pravzaprav pove že naslov, posveča starogrškim prostitutkam, heteram, a to počne tako, da v svoje razpravljanje organsko pritegne še premisleka o delovanju atenske demokracije ter o naravi zakonske zveze v t. i. klasični dobi grške zgodovine. Govori pa tudi o mitih in kultnih praksah, o hetero- in homoseksualni spolnosti, o položaju filozofov v grški mestni državi in tako naprej in naprej. Hetera in filozof se, drugače rečeno, bere kot smel poskus celostne rekonstrukcije nekega sveta, ki je bil in ga ni več. A kaj nam je ta svet – svet, ki ga zaradi Aristotela in Platona, zaradi Sofokleja in Evripida, zaradi Solona in Perikleja še danes radi postavljamo na nedosežen piedestal – zapustil, ko gre za odnose med moškimi in ženskami? – Natanko to je vprašanje, ki nas je v pogovoru z dr. Slapšak zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu.

Vam je zmanjkalo idej za branje? Knjigarnarji in bibliotekarji jih imajo še veliko. Od kriminalk, satire, pa vse do poezije. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

S spoštovanjem in občudovanjem mislim na staro gospo, ki je v svojem življenju prestala marsikaj težkega in pri tem ohranila veliko vedrine in življenjske energije. Ko je bila še mlada, je prišla v mesto za gospodinjsko pomočnico. Najprej si je kupila knjigo o lepem vedenju. Prišla je iz kmetov. V družini, kjer je delala in stanovala, so imeli nekatere drugačne navade, kot jih je bila navajena. Zato se je sama želela poučiti o tem, kakšna so pravila lepega vedenja in kako naj se vede tu v mestu. Da ne bi naredila kaj narobe in da bi tudi laže našla dober človeški stik z ljudmi, med katerimi je živela. Premišljujem, kakšna življenjska modrost je morala biti v tej takrat mladi ženi, kakšno dostojanstvo je nosila v sebi, da se ni pustila kar tako. Hotela se je sama poučiti, kakšna so pravila vedenja v mestu. Zdaj je že zdavnaj pokojna, jaz pa se še pogosto spomnim nanjo in na njeno knjigo o lepem vedenju. Predstavljam si, da bi kaj takega moralo veljati za vse čase, tudi za danes. Premišljujem pa tudi o današnjih mladih ljudeh. Bilo bi krivično, če bi rekla, da so današnji mladi ljudje slabi. Veliko dobrega je v njih. Časi, v katerih živijo, so precej drugačni kot takrat, ko je ta gospa prišla v mesto. Zato so tudi oni drugačni. Pa vendar se mi zdi, da bi bilo tudi zanje vredno učiti se od te stare gospe. Olikano vedenje v družbi je izraz spoštovanja do drugih, je nekaj, kar daje dobro podlago za vse ostalo. Šele v takem spoštljivem ozračju se lahko začnemo zares pogovarjati, dogovarjati, skupaj načrtovati in skupaj delati. Zato olika ni samo neka zunanja formalnost, ampak zunanji izraz naše notranje drže, našega odnosa do drugih ljudi.

Želja po pridelavi hrane in samooskrbi ali bolj sprostitev v naravi, kjer je edini zvok, ki ga slišiš, zvok kosilnice, čebel, pa tudi kakšnega komarja. Urbano vrtičkanje pomeni pobeg od betona k zemlji in travi ter sprostitev, ki jo v sodobnem tempu življenja išče marsikdo. A urbano vrtičkanje pomeni tudi skrbno obdelovanje tistih nekaj kvadratih metrov najete površine. Petek brez pravila tokrat o pravilih, ki veljajo na območju Urbanih vrtičkov Črnuče.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Število umrlih zaradi lakote v Gazi se približuje 200, vsak dan znova iz enklave poročajo o ubitih pred točkami za razdeljevanje hrane. Nevladniki opozarjajo, da gre za vojne zločine. Nasilje in kršenje človekovih pravic Palestincev ne smeta ostati nekaznovana, meni tudi slovenska vlada, ki je kot prva v Evropi včeraj uvedla embargo na uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: carinski dogovor z Washingtonom povečuje konkurenčnost izvoznikov. - Vipavsko hitro cesto proti Novi Gorici bodo zaradi prenove sredi meseca zaprli. - Pri gašenju požarov v Severni Makedoniji pomagajo tudi slovenski gasilci.

Vrzeli v zdravstveni negi blažijo tudi z vključevanjem študentov in združevanjem oddelkov. Drugi poudarki: - V Zdravstvenem domu Idrija vrsta za vpis k novi zdravnici od zgodnjega jutra. S pridružitvijo k državni dispečerski službi zamujajo. - Sporočilo posveta na Ljubnem ob Savinji: Voda potrebuje prostor, sanacija pa je možna le na sonaraven način. - Belokranjski muzej na metliškem gradu zapirajo zaradi prenove. Vgradili bodo tudi dvigalo za gibalno ovirane.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in  avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do predstavnikov javnega mnenja. Oddaja ponuja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Posvetili se bomo dvema grozljivkama – Ritualu in Vrni mi jo. Poleg tega bomo poročali o festivalu Cinehill v Gorskem kotarju, ki sta ga med drugim obiskala Jafar Panahi in Catherine Breillat, dve veliki imeni svetovnega filma.

Leta 1989 je pisateljica in pesnica Berta Golob pripovedovala o svojem otroštvu. Prvo pravljico je slišala šele takrat, ko si jo je prebrala sama. Tri kratke zgodbe po njenem izboru pa je interpretiral igralec Boris Kralj. Pripovedujeta: Berta Golob in Boris Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Nobenega dvoma več ni, da je vprašanje človekovega razmerja do narave eno ključnih, nevralgičnih vprašanj našega časa. Ko gre za taljenje ledenikov in naraščanje gladine morij, ko gre za sekanje gozdov in širjenje puščav, za množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst ali za vseprisotno onesnaženje z mikroplastiko, je namreč očitno dvoje: da imamo, prvič, opravka s procesi, ki resno ogrožajo možnost našega nadaljnjega bivanja na gostoljubnem planetu, in da, drugič, teh pojavov ne moremo ne zadovoljivo pojasniti ne začeti reševati, ne da bi upoštevali, da smo ljudje s svojim delovanjem bistveno pripomogli k planetarni ekološki krizi. To pa slej ko prej tudi pomeni, da bo – če seveda hočemo kaj še spremeniti – treba kritično premisliti človekov odnos do narave. No, s tem pa imamo ogromno težav; da homo sapiens ni krona stvarstva, da nismo gospodarji narave, da z njo ne moremo kar prosto razpolagati – to nam, kot kaže, ne gre in ne gre v račun. Kako torej spremeniti način, kako naravo mislimo, če smo se alarmantna opozorila znanstvenikov in znanstvenic, ki zdaj že nekaj desetletij bijejo plat zvona, naučili elegantno ignorirati? – Eno izmed možnih poti iz te mišljenjske zagate mogoče ponuja literatura, kakršno ustvarja pesnik, pisatelj in esejist pa tudi ornitolog in zagovornik narave Iztok Geister. V drugi polovici 60. let 20. stoletja je na veliki oder slovenske književnosti stopil s precej radikalno modernistično poezijo – med drugim je bil eden ustanoviteljev legendarne umetniške skupine OHO –, a se je proti koncu sedemdesetih usmeril drugam, stran od avantgardnega pesništva in se zagnano posvetil premišljevanju, opazovanju in varovanju narave. Izhajajoč iz te izkušnje pa so nato, od poznih osemdesetih let dalje, začeli brsteti njegovi, pogojno rečeno, naravoslovno intonirani eseji, ki jih zdaj lahko prebiramo že v enajstih zbirkah. Zadnja med njimi – gre za intrigantno knjigo Soočenje z naravo: eseji o divjini in kulturi – je prav pred nedavnim izšla pri založbi UMco. Kakšni so torej miselni horizonti, ki nam jih Geister tu razpira, in zakaj te eseje velja prebrati, čeprav nam ne ponujajo nobenih enostavnih receptov za rešitev, no, to pa sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Iztoka Geistra.

»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje mu je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Odlomek iz Gogoljeve komedije Ženitev so igralci v radijskem studiu odlično interpretirali leta 1984 pod režijsko taktirko Aleša Jana. Janez Hočevar je bil v vlogi potencialnega ženina Podkoljosina, Stannia Boninsegna je bila nevesta Agafja, Dare Valič Kočkarjov in Vinko Podgoršek izvošček. Gogoljeva komedija, ki je nastajala od leta 1832 do 1842, nas popelje v svet trgovanja z ljubeznijo ali bolje s poroko, in se posmehuje različnim prozaičnim razlogom, ki privedejo do zakonske zveze. Prevajalec: Josip Vidmar, dramski igralci: Janez Hočevar, Stannia Boninsegna, Dare Valič in Vinko Podgoršek, režiser: Aleš Jan, tonski mojster: Jure Culiberg. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1984.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.