Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je v začetku junija v pogovoru s Tomažem Gerdenom spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se podnebnim in drugim spremembam uspešno prilagajajo.

V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije – gre za Zgodbe mojega kraja – upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno" ter tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, to dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Preden gredo Jezusovi učenci oznanjat evangelij na prah cest in hrup ulic, jim Jezus brez olepševanja pove, da bodo učenci – če se bodo držali svojega Učenika – preganjani prav tako, kakor je bil preganjan on sam (Mt 10,24-25). Še več, njegove besede bi lahko razumeli celo tako, da bo z njihovim oznanilom nekaj narobe, če ne bo izzvalo tudi nasprotovanja in preganjanja. Zakaj je tako, ni težko ugotoviti. Jezusovo oznanilo namreč – če si ga ne prikrojimo po svoje, če ga ne interpretiramo tako, da samo potrjuje naša prepričanja, če ga vzamemo tako korenito brutalno, kakršno je v resnici – najprej že v nas samih vzbudi nasprotovanje. Njegova moč je namreč v resnici, ta je tista, ki resnično zaskeli človeka do samega dna. Evangelij nas razgali, do golega, z njim pred seboj stojimo, kakršni smo v resnici, to je tisto, zato ga pravzaprav od srca preziramo, upira se nam, ker razkrinkava naše lepe fasade, nam postavlja neprijetna vprašanja in nas spravlja v neugodje pred dejanji, s katerimi se ne moremo hvaliti, s krutimi dejstvi, ki nas silijo v spremembe. Tudi kompromise, ki jih ne bi smeli nikdar sprejeti, pa smo jih sklenili v mehki laži, da je vse v redu in prav, tudi te nam stavi pred oči. Zato ga ne maramo. Zato ga preziramo. Ob njem namreč vemo, da bi se morali spremeniti, pa se ne želimo, ker to zahteva preprosto preveč žrtev, ali ker je to naporno ali pa ker nas je tega strah. Bojimo se preganjanj, to je tisto, bojimo se ljudi, ne le njihovih mečev, predvsem njihovih jezikov in podobe, ki si jo bodo o nas ustvarili, če bomo živeli in govorili drugače kot ves preostali svet. Zato nočemo sprememb. Bojimo se, da bi ostali sami. Zato je treba vedeti, ko nas boli evangelij, da gre za boj proti zlu, ne proti ljudem, zato je Jezus neizprosen, zato mora kristjan govoriti tako kot Jezus, zato mora z njim vztrajno provocirati najprej sebe, potem pa še družbo, tudi če je zato preganjan – ker je huje kot trpeti nerazumevanje, trpeti, da se živi v laži, zaradi nje se človek pogubi, zaradi nje človek izgubi ljubezen, ne zaradi resnice, resnica se vedno pove iz ljubezni. Zato je treba kljub strašljivi slutnji preganjanja namesto nase misliti na ljudi in si reči: »Vredni ste vsega tega.«

"Trajna" je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar torej pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji pa danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona B Kuster v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Mohamed Laissani je pred več kot 40 leti prišel študirat v Slovenijo iz Alžirije, zdaj pa tu torej že več kot štiri desetletja živi. V Ljutomeru, od koder je njegova žena, je kot inženir lesarstva dobil svojo prvo službo, si ustvaril družino in postal »pravi Prlek«. Čeprav ga je mraz ob njegovem prihodu tako presenetil, da se je po tednu dni kar vrnil v domače sredozemsko mesto Zeralda, se je po treh mesecih vendarle odločil spet priti v Slovenijo, tega pa danes niti najmanj ne obžaluje. Zdaj ga sredi Prlekije na njegovo rojstno deželo še najbolj spominja hrana, ki jo obožujejo tudi njegova otroka in žena. Mohameda Laissanija je maja v Ljutomeru za oddajo Drugi pogled obiskala Lidija Kosi.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe pokopale. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Z nami bodo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici).

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V Združenih narodih so znova opozorili na hudo lakoto v Gazi. Kot ugotavljajo, je tretjina prebivalcev brez hrane po več dni. V Svetovnem programu za hrano so zato znova pozvali k odprtju mejnih prehodov za zagotovitev dostave ustrezne količine človekoljubne pomoči. Regionalni direktor programa Samer Abdeldžaber je dejal, da bodo tako zmanjšali zaskrbljenost prebivalcev, če bodo ti videli, da prihaja več pomoči in da jo bodo lahko dobili vsak dan. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Gospodarstva članic Unije ugotavljajo, koliko škode bodo imela zaradi novih ameriških carin. - Stroka opozarja na pomen nadzora nad nastajajočim obrambnim holdingom. - Začenja se vseslovenski zlet tabornikov, tokrat prvič na Krasu.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Lovrencu na Pohorju bodo dobili nov, sodoben Center za zaščito in reševanje. - V Radečah so prenovili vhodni del bazenskega kompleksa. - Nova strategija razvoja kmetijstva na Vipavskem med drugim predvideva štipendije za dijake in študente. - Tudi v Izoli bodo skušali posledice podnebnih sprememb omiliti z ozelenitvijo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tudi kraljice imajo kdaj slab dan … Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Karel Čapek je imel detektivke rad kot bralec, kot avtor in kot literarni teoretik. Ni jih imel za manjvredno literaturo. Zbirki kratkih detektivk, Zgodbe iz prvega žepa in Zgodbe iz drugega žepa, sta izšli že leta 1929. Odlikujeta jih inteligenten humor in realizem. Svojo satirično ost je naperil v pasti hitrega napredka tehnologije in množične proizvodnje, obravnaval pa jih je z etičnih in socioloških vidikov. Tokratna igra se norčuje iz pretirane zbirateljske strasti . Režiser: Igor Likar Prevajalec: Janko Liška Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg;: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gospod Holan – Jurij Souček Gospod Holben – Tone Homar Gospod Raček – Evgen Car Gospod A – Slavko Cerjak Gospod B – Jože Mraz Gospod Kubat – Tone Gogala Detektiv – Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Paradox – solista trobentač Petar Ugrin in pianist Silvo Stingl Peter Herbolzheimer/Jože Privšek: Sally O – solist saksofonist Andy Arnol Chris Minh Doky/Jesper Riis: The Dapper King – solist basist Chris Minh Doky Tobias Hoffmann: The Lake

Stanley Kunitz, najuglednejši predstavnik tako imenovane newyorške pesniške šole, se je rodil leta 1905 in umrl star 100 let. Študiral je na Harvardu, bil je novinar, urednik, svobodni književnik, univerzitetni učitelj, pomemben pa je bil tudi kot urednik zbirke pesniških prvencev, v kateri je uveljavil vrsto pozneje vodilnih ameriških pesnikov. Poleg Pulitzerjeve nagrade za zbirko Preizkusno drevo leta 1971 je prejel skoraj vsa najpomembnejša priznanja. Prvo zbirko Intelektualne stvari je objavil leta 1930. Ni objavil veliko knjig, zadnjo, Divja kita, pesnik opazuje stoletje v vrtu, pa je objavil malo pred smrtjo leta 2005. Stanley Kunitz je opredelil svojo poezijo kot upiranje človeškim slabostim in krivicam, izstopal pa je tudi v uporu proti znanstvenemu in tehnološkemu nasilju nad duhom človeštva in nad naravo. Prevajalec Veno Taufer, interpret Brane Grubar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Aleks Pirkmajer, režija Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.