Ko smo se v 19. stoletju Slovenci bojevali za narodne pravice v kontekstu habsburške monarhije, smo se pogosto navdihovali pri Čehih. Znano telovadno društvo Sokol smo, recimo, ustanovili prav po češkem zgledu. In Slovenske matice najbrž ne bi bilo, ko Čehi ne bi že imeli Češke matice. Pravzaprav ima tudi gajica, pisava, ki jo danes uporabljamo, najgloblje korenine na Češkem, saj se je Hrvat Ljudevit Gaj, ko je načrtoval ortografski sistem za zapisovanje južnoslovanskih jezikov, zgledoval predvsem pri Čehu Janu Husu in njegovi adaptaciji latinice v zgodnjem 15. stoletju.
Vse to je slovenski in češki kulturni prostor povezovalo in zbliževalo, seveda toliko bolj, ker je tudi kar nekaj Slovencev v tistem obdobju študiralo na znameniti Karlovi univerzi v Pragi. No, te tesne vezi pa so se v 20. stoletju – še zlasti v drugi polovici – nekoliko zrahljale. Saj drži, da je Plečnik takoj po prvi svetovni vojni vodil prenovo Hradčanov in da si zgodovine slovenskega filma ni mogoče predstavljati brez Františka Čapa in njegove Vesne, vendar dobimo vtis, da so se po drugi svetovni vojni naši ustvarjalci, naši umetniki, za navdih in spodbudo najraje in najpogosteje obračali na zahod ali na jug, zato se je razdalja med našim in češkim kulturnim okoljem povečevala.
Da pa se stare češko-slovenske povezave vendarle ne bi čisto pretrgale, je poskrbelo nekaj prizadevnih literarnih prevajalk in prevajalcev, med katerimi je imel eno ključnih vlog Jaroslav Skrušný, ki nas je oskrbel s prevodi osrednjih čeških povojnih književnikov – od Milana Kundere do Bohumila Hrabala, od Vaclava Havla do Ivana Klime. Je pa treba poudariti, da je to pravzaprav le polovica njegovega prevajalskega opusa, saj Skrušný zdaj že kakšnega pol stoletja nadvse vešče in umetelno prevaja tudi iz francoščine. Zola, Sartre, Camus, Malraux in Stendhal so, če omenimo le nekatere, avtorji, ki jih lahko beremo po zaslugi njegovih prevajalskih naporov, za katere je leta 2011 potem prejel tudi Sovretovo nagrado.
Ampak kako gresta češčina in francoščina, češka in francoska književnost skupaj? Kako prva in druga delujeta na slovenske bralke in bralce? Iz katere literarne tradicije, ne nazadnje, raje prevaja? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Jaroslava Skrušnýja.