Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in knjižničarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Brala bo Darja Groznik.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega džezovskega orkestra. Spremlja tudi njegovo trenutno delo ter predstavlja člane.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Odkar imamo splet ali internet v domači sobi, k nam prihajajo v goste ljudje iz vsega sveta. Velikani, politični voditelji, umetniki in zvezde glasbe in filma se lahko tako rekoč usedejo k nam na kavč in mi zvemo o njih vse, kar nas zanima – celo to, kaj so zajtrkovali, kakšno obleko so oblekli, kaj dela njihov slavni maček … Toda verniki sredi te prepletenosti in domačnosti oseb iz javnega življenja zmeraj znova iščejo ime Jezus. Iščemo Jezusa, v katerega verujemo, da je pred 2018 leti prišel kot Bog k nam na zemljo in nas odrešil dveh najhujših stvari v našem življenju: greha – hudobije in smrti, dokončnega odhoda v nič. Ta Jezus je umrl in vstal od mrtvih in odšel v nebesa, na zemlji pa pustil neizbrisne sledi. Po njih hodijo verni kristjani že dva tisoč let. Tudi v novo 21. stoletje so stopili z vero v Jezusa, ki bi naj bil Bog in človek, Rešitelj in Kralj. Da človek hrepeni po odrešeniku, nam pričajo številni filmi o superjunakih in herojih, ki imajo nadnaravne moči, a v vsakdanjem življenju se skoraj po ničemer ne razlikujejo od vseh preostalih ljudi. So kot Jezus – človek in Bog hkrati. Tu so tudi filmi o čarovnikih in čudnih bitjih, vseh z izrednimi močmi, ki jih uporabljajo za reševanje in delanje dobrega ali za zasužnjevanje in oblast nad drugimi. In kaj je razlika med njimi in Jezusom? Kje je sploh Jezusovo mesto med modernimi heroji in junaki? Kako lahko še kdo veruje vanj? O Jezusu ni filma, ki bi ga v celoti predstavil ali ki bi ljudi tako navdušil, da bi lahko vanj verovali. Niti Gibsonov film o njegovem trpljenju ni prepričal množice, da bi naenkrat začela verjeti. Ne najdete številnih popularnih romanov, ki bi korak za korakom spremljali njegovo življenje, opisovali njegove čudeže in poveličevali njegovo božansko moč. Razlika je v tem, da se do vere v Jezusa dokopljemo drugače. Da vera pride kot neprecenljiv dar. Da ne moraš narediti čudežne preobrazbe, da bi se pojavil, ampak samo skleneš roke v molitvi in v dnu srca prosiš za njegovo navzočnost, njegovo usmiljenje in ljubezen. Lahko kadar koli odpreš Evangelij in prosiš, da se te po preprostih besedah, ki so jih napisali njegovi učenci, dotakne Jezus sam, saj so te besede polne Svetega duha in so pot, resnica in življenje. Številni svetniki iz vseh dežel sveta in vseh narodnosti dokazujejo, da je to mogoče. Kdor lahko razume, naj razume.

Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena daljinska pohodniška pot, ki sodi med najstarejše v Evropi. V tokratni oddaji spoznamo 31-letnega Žigo Papeža, ki bo avgusta v polovičnem času premagal celotno transverzalo od Maribora do Ankarana. Na več kot 616 kilometrov dolgo pot z 22 vrhovi in skupno kar 37 tisoč višinskimi metri vzpona se bo v le 18 dneh odpravil kot prvi sladkorni bolnik, torej z inzulinsko črpalko in merilcem sladkorja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.

Katera bo nova izbrana skladba Iz Radiosfere?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki: - Na Mirni po dobrih dveh letih gradnje počasi končujejo obvoznico - Športni stadion v Šentilju ima popolnoma nov izgled, a vlaganj v športno infrastrukturo s tem ni konec - Festival lesa in rokodelstva v Cerknem morda komu ponudi tudi kako poslovno idejo - Pestro konec tedna v Ljutomeru - na družinskem dnevu pride na svoj račun tako staro kot mlado

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanjem, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Čeprav so podnebne spremembe posledica skupnih izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, je znanstveno mogoče izračunati prispevke posameznih držav, tako zgodovinsko kot v sedanjem trenutku. Države so pravno zavezane podpisanim mednarodnim sporazumom – od okvirne konvencije o podnebnih spremembah in kjotskega protokola do pariškega sporazuma – to pa pomeni, da so pravno zavezane tudi izvajanju ukrepov za zmanjševanje izpustov. Neupoštevanje teh obveznosti je kršitev, ki je lahko podlaga tudi za odškodnine. Tako je v svojem prelomnem mnenju soglasno odločilo meddržavno sodišče v Haagu in s tem tlakovalo pot za uveljavljanje vsaj nekaj podnebne pravičnosti v svetu, ki se od posledic podnebne krize, vojn in genocidnih politik obrača stran.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Koliko različnih vrst! Vseh barv, vseh okusov in najopojnejših vonjav … Pravljico pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala jo je Lidija Gačnik Gombač. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2013.

Ko smo se v 19. stoletju Slovenci bojevali za narodne pravice v kontekstu habsburške monarhije, smo se pogosto navdihovali pri Čehih. Znano telovadno društvo Sokol smo, recimo, ustanovili prav po češkem zgledu. In Slovenske matice najbrž ne bi bilo, ko Čehi ne bi že imeli Češke matice. Pravzaprav ima tudi gajica, pisava, ki jo danes uporabljamo, najgloblje korenine na Češkem, saj se je Hrvat Ljudevit Gaj, ko je načrtoval ortografski sistem za zapisovanje južnoslovanskih jezikov, zgledoval predvsem pri Čehu Janu Husu in njegovi adaptaciji latinice v zgodnjem 15. stoletju. Vse to je slovenski in češki kulturni prostor povezovalo in zbliževalo, seveda toliko bolj, ker je tudi kar nekaj Slovencev v tistem obdobju študiralo na znameniti Karlovi univerzi v Pragi. No, te tesne vezi pa so se v 20. stoletju – še zlasti v drugi polovici – nekoliko zrahljale. Saj drži, da je Plečnik takoj po prvi svetovni vojni vodil prenovo Hradčanov in da si zgodovine slovenskega filma ni mogoče predstavljati brez Františka Čapa in njegove Vesne, vendar dobimo vtis, da so se po drugi svetovni vojni naši ustvarjalci, naši umetniki, za navdih in spodbudo najraje in najpogosteje obračali na zahod ali na jug, zato se je razdalja med našim in češkim kulturnim okoljem povečevala. Da pa se stare češko-slovenske povezave vendarle ne bi čisto pretrgale, je poskrbelo nekaj prizadevnih literarnih prevajalk in prevajalcev, med katerimi je imel eno ključnih vlog Jaroslav Skrušný, ki nas je oskrbel s prevodi osrednjih čeških povojnih književnikov – od Milana Kundere do Bohumila Hrabala, od Vaclava Havla do Ivana Klime. Je pa treba poudariti, da je to pravzaprav le polovica njegovega prevajalskega opusa, saj Skrušný zdaj že kakšnega pol stoletja nadvse vešče in umetelno prevaja tudi iz francoščine. Zola, Sartre, Camus, Malraux in Stendhal so, če omenimo le nekatere, avtorji, ki jih lahko beremo po zaslugi njegovih prevajalskih naporov, za katere je leta 2011 potem prejel tudi Sovretovo nagrado. Ampak kako gresta češčina in francoščina, češka in francoska književnost skupaj? Kako prva in druga delujeta na slovenske bralke in bralce? Iz katere literarne tradicije, ne nazadnje, raje prevaja? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Jaroslava Skrušnýja.

Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vít’o Staviarsky je rojen na vzhodu Slovaške, tja se je po študiju na sloviti praški akademiji FAMU čez nekaj časa tudi vrnil. Njegove zaposlitve – v Pragi je delal v psihiatrični bolnišnici, delo negovalca je nadaljeval v rojstnem Prešovu, pozneje pa tudi v treznilnici, dokler ni začel prodajati blaga po sejmih – so ga privedle v bližino bolnikov, odvisnosti in prebivalstva, ki živi na robu družbe. Odvisnost od alkohola in življenje Romov na vzhodu Slovaške, ki jih ne eksotizira, pa tudi ne stereotipizira, opisuje tudi v noveli Kale šoljne, pripovedi o nedolžni ljubezenski zgodbi med lepo deklico in slepim dečkom. Ob tem piše še o kriminalu, oderuštvu posojilodajalcev, obupu posojilojemalcev, o patriarhalno usmerjeni družbi ipd. Vse to podaja z zanj značilno literarno potezo, pri kateri ne gre brez tragikomičnosti, humorja, absurda in ironije. Prevajalka je Diana Pungeršič, režiserka Saška Rakef, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka pa Urban Gruden. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2020.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.