Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna serija raziskuje vzpon, tekmovalnost in dediščino treh največjih renesančnih umetnikov – Michelangela, Leonarda da Vincija in Rafaela. V ozadju njihove umetnosti se razkrivajo politični boji, verski pretresi v obdobju reformacije in osebna navzkrižja bogatih pokroviteljev, papežev in fevdalnih vladarjev. Serija skozi oči starejšega Michelangela prikazuje, kako so ti genialni umetniki v medsebojnem rivalstvu ustvarjali danes neprecenljive kipe, slike in freske. 1.del Michelangelo je bil iz verne aristokratske družine, ki ni cenila umetnikov in njihovega dela, zato se je v najstniških letih uprl očetu in odšel v Firence. Tam je pritegnil pozornost Medičejcev. Takrat je imel v Firencah atelje tudi 23 let starejši Leonardo da Vinci, ki je nato naročnika našel na milanskem dvoru pri tamkajšnjem vojvodi. V italijanskih mestnih državah je bilo takrat kljub kulturnemu preporodu zaradi nenehnih vojn in bojev za oblast zelo nemirno, zato sta se morala umetnika kljub slavi ves čas dokazovati. Medtem ko je Leonardo v Milanu s svojimi deli, med katerimi je bila tudi Zadnja večerja, utrjeval svojo slavo, se je moral Michelangelo še bolj potruditi, da bi dokazal svojo izjemnost. RENAISSANCE: THE BLOOD AND THE BEAUTY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Frank
Dokumentarna serija raziskuje vzpon, tekmovalnost in dediščino treh največjih renesančnih umetnikov – Michelangela, Leonarda da Vincija in Rafaela. V ozadju njihove umetnosti se razkrivajo politični boji, verski pretresi v obdobju reformacije in osebna navzkrižja bogatih pokroviteljev, papežev in fevdalnih vladarjev. Serija skozi oči starejšega Michelangela prikazuje, kako so ti genialni umetniki v medsebojnem rivalstvu ustvarjali danes neprecenljive kipe, slike in freske. 1.del Michelangelo je bil iz verne aristokratske družine, ki ni cenila umetnikov in njihovega dela, zato se je v najstniških letih uprl očetu in odšel v Firence. Tam je pritegnil pozornost Medičejcev. Takrat je imel v Firencah atelje tudi 23 let starejši Leonardo da Vinci, ki je nato naročnika našel na milanskem dvoru pri tamkajšnjem vojvodi. V italijanskih mestnih državah je bilo takrat kljub kulturnemu preporodu zaradi nenehnih vojn in bojev za oblast zelo nemirno, zato sta se morala umetnika kljub slavi ves čas dokazovati. Medtem ko je Leonardo v Milanu s svojimi deli, med katerimi je bila tudi Zadnja večerja, utrjeval svojo slavo, se je moral Michelangelo še bolj potruditi, da bi dokazal svojo izjemnost. RENAISSANCE: THE BLOOD AND THE BEAUTY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Frank
Kaj se zgodi, ko peščica podjetij s prihodki, večjimi, kot jih ima polovica svetovnih držav, nadzoruje večino hrane, ki jo zaužijemo? V zadnjih 70 letih industrializacije so po vzoru nekoč industrije cigaret vrhunski živilski in prehranski znanstveniki usklajeno sodelovali s preračunljivimi tržniki, da bi vplivali na našo prehrano. Tako je hrana postala zelo okusna, poceni in lahko dostopna. Toda ali mikavna embalaža in trditve o hranilni vrednosti skrivajo temno resnico? Vse več znanstvenikov se strinja, da je visoko procesirana hrana kriva za epidemijo debelosti, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave sodobnega človeka. IRRESISTIBLE: WHY WE CAN’T STOP EATING / Velika Britanija, Kanada / 2024 / Režija: Stuart Elliott
Kaj se zgodi, ko peščica podjetij s prihodki, večjimi, kot jih ima polovica svetovnih držav, nadzoruje večino hrane, ki jo zaužijemo? V zadnjih 70 letih industrializacije so po vzoru nekoč industrije cigaret vrhunski živilski in prehranski znanstveniki usklajeno sodelovali s preračunljivimi tržniki, da bi vplivali na našo prehrano. Tako je hrana postala zelo okusna, poceni in lahko dostopna. Toda ali mikavna embalaža in trditve o hranilni vrednosti skrivajo temno resnico? Vse več znanstvenikov se strinja, da je visoko procesirana hrana kriva za epidemijo debelosti, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave sodobnega človeka. IRRESISTIBLE: WHY WE CAN’T STOP EATING / Velika Britanija, Kanada / 2024 / Režija: Stuart Elliott
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 2. del: Fort Jones Alex odpotuje v Fort Jones, podeželsko skupnost med kalifornijskimi griči. Obišče rejca prašičev, ki se lahko svobodno potikajo po pašnikih, in družino govedorejcev, ki prav tako prisega na prosto rejo. Dan sklenejo s slastnimi jedmi z žara. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 2. del: Fort Jones Alex odpotuje v Fort Jones, podeželsko skupnost med kalifornijskimi griči. Obišče rejca prašičev, ki se lahko svobodno potikajo po pašnikih, in družino govedorejcev, ki prav tako prisega na prosto rejo. Dan sklenejo s slastnimi jedmi z žara. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Sitarska delavnica na beograjskem Rdečem križu obstaja že sto let. Ribničan Edo Cvar se je po prvi svetovni vojni v Beogradu začel ukvarjati z izdelovanjem rešet. V etnografskem muzeju v Beogradu pa so pred kratkim odprli razstavo o znameniti slovenski delavnici in njenem zdajšnjem lastniku Ivanu Debeljaku mlajšem.
Sitarska delavnica na beograjskem Rdečem križu obstaja že sto let. Ribničan Edo Cvar se je po prvi svetovni vojni v Beogradu začel ukvarjati z izdelovanjem rešet. V etnografskem muzeju v Beogradu pa so pred kratkim odprli razstavo o znameniti slovenski delavnici in njenem zdajšnjem lastniku Ivanu Debeljaku mlajšem.
Marakeš, znan kot najočarljivejše mesto Magreba, je že od začetka 20. stoletja s svojo skoraj mistično privlačnostjo priljubljen cilj zahodnih obiskovalcev. To maroško mesto, zgrajeno iz rdečkastega puščavskega kamna ter prežeto z zgodovino, kulturo in eksotičnimi vonjavami, je postalo stičišče umetnosti in boemskega duha.Pred 100 leti je znameniti hotel La Mamounia postal zbirališče slavnih in vplivnih osebnosti. Winston Churchill, ki ni bil le politik, pač pa tudi nadarjen slikar, je tam ustvaril nekaj svojih najbolj znanih del. V ozkih ulicah starega mesta je snemal filme Alfred Hitchcock, modni oblikovalec Yves Saint Laurent pa je v njih našel navdih za svoje kolekcije oblačil. V 60. letih so se člani skupine Rolling Stones pred britansko policijo zatekli prav v Marakeš. Sledile so divje zabave v starih mestnih palačah, ki so jih pokupili in obnovili premožni tujci. Vse to je mestu vtisnilo neizbrisen pečat in ustvarilo mit, ki živi še danes – mit o mestu, v katerem se prepletata Vzhod in Zahod. LEGENDS & LUXURY – HISTORY OF MARRAKESH / Nemčija / 2024 / Sonja von Behrens
Marakeš, znan kot najočarljivejše mesto Magreba, je že od začetka 20. stoletja s svojo skoraj mistično privlačnostjo priljubljen cilj zahodnih obiskovalcev. To maroško mesto, zgrajeno iz rdečkastega puščavskega kamna ter prežeto z zgodovino, kulturo in eksotičnimi vonjavami, je postalo stičišče umetnosti in boemskega duha.Pred 100 leti je znameniti hotel La Mamounia postal zbirališče slavnih in vplivnih osebnosti. Winston Churchill, ki ni bil le politik, pač pa tudi nadarjen slikar, je tam ustvaril nekaj svojih najbolj znanih del. V ozkih ulicah starega mesta je snemal filme Alfred Hitchcock, modni oblikovalec Yves Saint Laurent pa je v njih našel navdih za svoje kolekcije oblačil. V 60. letih so se člani skupine Rolling Stones pred britansko policijo zatekli prav v Marakeš. Sledile so divje zabave v starih mestnih palačah, ki so jih pokupili in obnovili premožni tujci. Vse to je mestu vtisnilo neizbrisen pečat in ustvarilo mit, ki živi še danes – mit o mestu, v katerem se prepletata Vzhod in Zahod. LEGENDS & LUXURY – HISTORY OF MARRAKESH / Nemčija / 2024 / Sonja von Behrens
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
Tokrat se fantje s prijateljem Nickom z manjšega odpravijo na večji otok, tudi del Papue Nove Gvineje, najprej v gorati predel. V vasi Goroka se udeležijo plesnega obreda Blatnežev z lokom in puščicami. Ta jim vzbudi nemalo nelagodja, ker se morajo razgaliti. Potem pa z letalom poletijo v oddaljeni konec reke Sepik, kjer postanejo člani plemena. Neokrnjena narava in preprost, a učinkovit način življenja tamkajšnjih domačinov jih očarata. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Tokrat se fantje s prijateljem Nickom z manjšega odpravijo na večji otok, tudi del Papue Nove Gvineje, najprej v gorati predel. V vasi Goroka se udeležijo plesnega obreda Blatnežev z lokom in puščicami. Ta jim vzbudi nemalo nelagodja, ker se morajo razgaliti. Potem pa z letalom poletijo v oddaljeni konec reke Sepik, kjer postanejo člani plemena. Neokrnjena narava in preprost, a učinkovit način življenja tamkajšnjih domačinov jih očarata. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 2. del: Rimski Panteon, oda cesarstvu Drugi del razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših svetišč vseh časov, rimskega Panteona, »templja vseh bogov«. Zgraditi ga je dal konzul Mark Agripa, in sicer okrog leta 25 pred našim štetjem, v času vladanja njegovega dobrega prijatelja, prvega rimskega cesarja Avgusta. Po dveh uničujočih požarih ga je 150 let pozneje obnovil in nadgradil cesar Hadrijan, strasten ljubitelj arhitekture. Njegovo stvaritev, slovito orjaško betonsko kupolo, s katero je pokril Panteon, še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Anne-Sophie Chaumier Le Conte
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 2. del: Rimski Panteon, oda cesarstvu Drugi del razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših svetišč vseh časov, rimskega Panteona, »templja vseh bogov«. Zgraditi ga je dal konzul Mark Agripa, in sicer okrog leta 25 pred našim štetjem, v času vladanja njegovega dobrega prijatelja, prvega rimskega cesarja Avgusta. Po dveh uničujočih požarih ga je 150 let pozneje obnovil in nadgradil cesar Hadrijan, strasten ljubitelj arhitekture. Njegovo stvaritev, slovito orjaško betonsko kupolo, s katero je pokril Panteon, še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Anne-Sophie Chaumier Le Conte
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 12. del: Nam vladajo gobe? Gobe so malo raziskane, čeprav so med najstarejšimi in najbolj raznolikimi organizmi na našem planetu. Gobe so povsod, v zemlji, zraku in tudi v naših telesih. Oblikujejo velikanska omrežja in so inteligentne, čeprav nimajo možganov. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Wolfgang Zündel
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 12. del: Nam vladajo gobe? Gobe so malo raziskane, čeprav so med najstarejšimi in najbolj raznolikimi organizmi na našem planetu. Gobe so povsod, v zemlji, zraku in tudi v naših telesih. Oblikujejo velikanska omrežja in so inteligentne, čeprav nimajo možganov. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Wolfgang Zündel
Enajstega avgusta letos je minilo osemdeset let, odkar je bila uzakonjena splošna volilna pravica za ženske na območju nekdanje Jugoslavije. To je po več letih boja za volilno pravico žensk pomenilo zgodovinski preboj. O tem, kako so si ženske priborile vstop na polje politike, kako so bila prizadevanja za volilno pravico povezana z zahtevami za pravičnejšo družbo, boljši socialni in ekonomski položaj žensk ter za reproduktivne pravice, bomo govorili v tokratni oddaji Sledi časa. Avtorica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila zgodovinarko dr. Isidoro Grubački z Inštituta za novejšo zgodovino, zgodovinarko dr. Ano Cergol Paradiž in sociologinjo dr. Milico Antić Gaber s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Enajstega avgusta letos je minilo osemdeset let, odkar je bila uzakonjena splošna volilna pravica za ženske na območju nekdanje Jugoslavije. To je po več letih boja za volilno pravico žensk pomenilo zgodovinski preboj. O tem, kako so si ženske priborile vstop na polje politike, kako so bila prizadevanja za volilno pravico povezana z zahtevami za pravičnejšo družbo, boljši socialni in ekonomski položaj žensk ter za reproduktivne pravice, bomo govorili v tokratni oddaji Sledi časa. Avtorica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila zgodovinarko dr. Isidoro Grubački z Inštituta za novejšo zgodovino, zgodovinarko dr. Ano Cergol Paradiž in sociologinjo dr. Milico Antić Gaber s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.
V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
Amalfijska obala, ki leži južno od Neaplja, obiskovalce očara z edinstvenim šarmom ter prepletom blišča in značilno italijanskega »dolce vita«, sladkega življenja. Dokumentarni film odstira osupljivo zgodovino starih palač, samostanov in nekdanjih plemiških poletnih rezidenc, od katerih so mnoge zdaj spremenjene v razkošne hotele. Kraji Amalfi, Ravello in Positano ter otok Capri že desetletja privabljajo umetnike, igralce in modne oblikovalce. Tu so nekateri našli zatočišče za romance, ki so jih hoteli skriti pred svetom, drugi pa ustvarjali nove modne trende in odkrivali svobodo, ki jo ponuja to posebno okolje. LOVE & DOLCE VITA – HISTORY OF THE AMALFI COAST / Nemčija / 2022/ Režija: Sonja von Behrens
Amalfijska obala, ki leži južno od Neaplja, obiskovalce očara z edinstvenim šarmom ter prepletom blišča in značilno italijanskega »dolce vita«, sladkega življenja. Dokumentarni film odstira osupljivo zgodovino starih palač, samostanov in nekdanjih plemiških poletnih rezidenc, od katerih so mnoge zdaj spremenjene v razkošne hotele. Kraji Amalfi, Ravello in Positano ter otok Capri že desetletja privabljajo umetnike, igralce in modne oblikovalce. Tu so nekateri našli zatočišče za romance, ki so jih hoteli skriti pred svetom, drugi pa ustvarjali nove modne trende in odkrivali svobodo, ki jo ponuja to posebno okolje. LOVE & DOLCE VITA – HISTORY OF THE AMALFI COAST / Nemčija / 2022/ Režija: Sonja von Behrens
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 1. del: San Diego Voditeljica Alex Thomopoulus obišče San Diego s pestrim prebivalstvom. Tam živi tudi veliko prebivalcev z azijskimi koreninami. Kuharski mojstri Phillip Esteban, David Sim in Holly Haines predstavijo bogastvo, ki ga ponujajo morje in okoliške kmetije, in jedi, ki jih je navdihnila azijska kulinarika. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 1. del: San Diego Voditeljica Alex Thomopoulus obišče San Diego s pestrim prebivalstvom. Tam živi tudi veliko prebivalcev z azijskimi koreninami. Kuharski mojstri Phillip Esteban, David Sim in Holly Haines predstavijo bogastvo, ki ga ponujajo morje in okoliške kmetije, in jedi, ki jih je navdihnila azijska kulinarika. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Prostozidarji, trn v peti diktatorjev
Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem. 1. del: Ko je v Italiji leta 1922 prišel na oblast Benito Mussolini, so ga italijanski prostozidarji sprva podpirali. Pozneje pa je Mussolini, da bi si pridobil podporo Katoliške cerkve, zgodovinske sovražnice prostozidarjev, bratovščino prepovedal. Njene člane so med fašizmom preganjali in zapirali, podobno kot španske prostozidarje v času frankizma. General Francisco Franco je namreč prostozidarje sovražil, nič manj kot komuniste, homoseksualce in Jude, zato je v vsakem javnem nastopu opozarjal na nevarnost prostozidarskih zarot. Ko je mednarodna skupnost Španijo po drugi svetovni vojni osamila, je Franco tudi to pripisal dejstvu, da so med voditelji držav zmagovalk številni prostozidarji. Prepoved prostozidarstva so v Španiji odpravili šele po diktatorjevi smrti leta 1979. DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti
Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem. 1. del: Ko je v Italiji leta 1922 prišel na oblast Benito Mussolini, so ga italijanski prostozidarji sprva podpirali. Pozneje pa je Mussolini, da bi si pridobil podporo Katoliške cerkve, zgodovinske sovražnice prostozidarjev, bratovščino prepovedal. Njene člane so med fašizmom preganjali in zapirali, podobno kot španske prostozidarje v času frankizma. General Francisco Franco je namreč prostozidarje sovražil, nič manj kot komuniste, homoseksualce in Jude, zato je v vsakem javnem nastopu opozarjal na nevarnost prostozidarskih zarot. Ko je mednarodna skupnost Španijo po drugi svetovni vojni osamila, je Franco tudi to pripisal dejstvu, da so med voditelji držav zmagovalk številni prostozidarji. Prepoved prostozidarstva so v Španiji odpravili šele po diktatorjevi smrti leta 1979. DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti
V prvem delu serije Reeve najprej obišče Carigrad, mesto nasprotij, v katerem sobivajo četrti revnih priseljencev z vzhoda države ter razkošni domovi milijarderjev, ki so obogateli z gradnjo nepremičnin. Na turški Turkizni obali ga povabijo v kraljevski apartma enega najdražjih hotelov, ki skoraj sameva, odkar zaradi vojne v Siriji v Turčijo prihaja manj tujih turistov. Nekateri hotelirji so se prilagodili množici turistov iz muslimanskih držav in poskrbeli za ločene bazene za moške in ženske. Na jugu Turčije, ob meji s Sirijo, pa Simon obišče ogromno begunsko taborišče, v katerem Turčija z evropskimi sredstvi skrbi za več tisoč beguncev, medtem ko z druge strani taboriščnega zidu odmeva bobnenje topov. TURKEY WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2017
V prvem delu serije Reeve najprej obišče Carigrad, mesto nasprotij, v katerem sobivajo četrti revnih priseljencev z vzhoda države ter razkošni domovi milijarderjev, ki so obogateli z gradnjo nepremičnin. Na turški Turkizni obali ga povabijo v kraljevski apartma enega najdražjih hotelov, ki skoraj sameva, odkar zaradi vojne v Siriji v Turčijo prihaja manj tujih turistov. Nekateri hotelirji so se prilagodili množici turistov iz muslimanskih držav in poskrbeli za ločene bazene za moške in ženske. Na jugu Turčije, ob meji s Sirijo, pa Simon obišče ogromno begunsko taborišče, v katerem Turčija z evropskimi sredstvi skrbi za več tisoč beguncev, medtem ko z druge strani taboriščnega zidu odmeva bobnenje topov. TURKEY WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2017
Neznana poglavja slovenske zgodovine
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ideja o samostojnosti države gradila na gorski identiteti Slovencev. To je sporočal tudi legendarni oglas Slovenija, moja dežela, ki se začne in konča v Logarski dolini s posnetki gora in markacijo. Naše vršace vsako leto obišče štiristo tisoč Slovencev, Planinska zveza pa je ena izmed najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Zakaj imamo Slovenci tako radi gore? Zakaj tako radi planinarimo? Je to morda povezano z našo preteklostjo, geografsko porazdeljenostjo ali je vzrok kje drugje? Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ideja o samostojnosti države gradila na gorski identiteti Slovencev. To je sporočal tudi legendarni oglas Slovenija, moja dežela, ki se začne in konča v Logarski dolini s posnetki gora in markacijo. Naše vršace vsako leto obišče štiristo tisoč Slovencev, Planinska zveza pa je ena izmed najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Zakaj imamo Slovenci tako radi gore? Zakaj tako radi planinarimo? Je to morda povezano z našo preteklostjo, geografsko porazdeljenostjo ali je vzrok kje drugje? Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Uporabniki novih tehnologij, kot tudi strokovnjaki so razpeti med nezaustavljivim napredkom in vrtoglavim porastom zasvojenosti z digitalnimi mediji. Med klici na pomoč bijejo bitko z mlini na veter. Preživeli bomo, a za kakšno ceno?
Uporabniki novih tehnologij, kot tudi strokovnjaki so razpeti med nezaustavljivim napredkom in vrtoglavim porastom zasvojenosti z digitalnimi mediji. Med klici na pomoč bijejo bitko z mlini na veter. Preživeli bomo, a za kakšno ceno?
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Zakaj se Romi v Sloveniji sramujejo svojega izvora in spreminjajo svoje tipično romske priimke? So res zgolj potencialni delomrzneži in kriminalci? Ali pa si mora tudi večinska, neromska družba izprašati vest ob vse pogostejšem sovražnem govoru, celo pozivanju k oboroževanju? Oddajo je pripravil Bojan Peček.
Zakaj se Romi v Sloveniji sramujejo svojega izvora in spreminjajo svoje tipično romske priimke? So res zgolj potencialni delomrzneži in kriminalci? Ali pa si mora tudi večinska, neromska družba izprašati vest ob vse pogostejšem sovražnem govoru, celo pozivanju k oboroževanju? Oddajo je pripravil Bojan Peček.
Francoski sredozemski obali med Monakom in Saint-Tropezom so konec 19. stoletja zaradi osupljivo modrega morja nadeli ime Azurna obala. Prvi letoviščarji, med katerimi so bili celo člani ruske carske družine, so na njej le prezimovali. Šele v 20. letih prejšnjega stoletja so premožneži, med njimi vse več Američanov, začeli tam preživljati tudi poletja. Dokončno pa je sloves francoske Riviere kot zbirališča slavnih in bogatih utrdil filmski festival v Cannesu. Dokumentarni film s številnimi arhivskimi posnetki je pregled zadnjih sto let zgodovine Azurne obale, ki so jo zaznamovale znane osebnosti: vojvoda Windsorski in Wallis Simpson, Marlene Dietrich, Brigitte Bardot, Pablo Picasso in Grace Kelly. Njena pravljična poroka z monaškim knezom je bila eden največjih medijskih dogodkov 20. stoletja. LIGHT & GLAMOUR – HISTORY OF THE FRENCH RIVIERA / Nemčija / 2021 / Režija: Hannes Schuler
Francoski sredozemski obali med Monakom in Saint-Tropezom so konec 19. stoletja zaradi osupljivo modrega morja nadeli ime Azurna obala. Prvi letoviščarji, med katerimi so bili celo člani ruske carske družine, so na njej le prezimovali. Šele v 20. letih prejšnjega stoletja so premožneži, med njimi vse več Američanov, začeli tam preživljati tudi poletja. Dokončno pa je sloves francoske Riviere kot zbirališča slavnih in bogatih utrdil filmski festival v Cannesu. Dokumentarni film s številnimi arhivskimi posnetki je pregled zadnjih sto let zgodovine Azurne obale, ki so jo zaznamovale znane osebnosti: vojvoda Windsorski in Wallis Simpson, Marlene Dietrich, Brigitte Bardot, Pablo Picasso in Grace Kelly. Njena pravljična poroka z monaškim knezom je bila eden največjih medijskih dogodkov 20. stoletja. LIGHT & GLAMOUR – HISTORY OF THE FRENCH RIVIERA / Nemčija / 2021 / Režija: Hannes Schuler
Neznana poglavja slovenske zgodovine
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potapljač in upravitelj piranskega akvarija v morju blizu Umaga naletel na zanimivo najdbo – nemški šifrirni stroj Enigma, ki se je leta 1945 potopila na nemškem minolovcu. Nanjo so zaradi različnih razlogov pozabili do julija 2021, ko je prišla v muzejsko zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka. Naprava ni bila v dobrem stanju, vendar jo je strokovnjakom uspelo ne samo rešiti, ampak tudi raziskati in opisati njeno zgodbo. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potapljač in upravitelj piranskega akvarija v morju blizu Umaga naletel na zanimivo najdbo – nemški šifrirni stroj Enigma, ki se je leta 1945 potopila na nemškem minolovcu. Nanjo so zaradi različnih razlogov pozabili do julija 2021, ko je prišla v muzejsko zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka. Naprava ni bila v dobrem stanju, vendar jo je strokovnjakom uspelo ne samo rešiti, ampak tudi raziskati in opisati njeno zgodbo. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
Svetovna poraba premoga, plina in nafte dosega rekordne vrednosti. Tudi povpraševanje po nafti je čedalje večje. Energetsko podjetje Total obljublja, da lahko zagotovi prehod iz sistema fosilnih goriv v sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Dokumentarni film, ki prikaže delovanje te multinacionalke na treh celinah, močno omaja verodostojnost njihovih napovedi, da bodo do leta 2030 zaradi podnebnega segrevanja postali eden največjih proizvajalcev čistih energij. Lahko Total, v katerem sončna in vetrna energija obsegata le 0,5 odstotka proizvodnje, v resnici omogoči energetski prehod? Ali pa se za tem zelenim zavajanjem skrivajo le apetiti po čim večjih zaslužkih? LE SYSTÈME TOTAL, ANATOMIE D'UNE MULTINATIONALE DE L'ENERGIE / INSIDE TOTAL: THE GREENWASHING OF OIL MAJORS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Jean-Robert Viallet
Svetovna poraba premoga, plina in nafte dosega rekordne vrednosti. Tudi povpraševanje po nafti je čedalje večje. Energetsko podjetje Total obljublja, da lahko zagotovi prehod iz sistema fosilnih goriv v sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Dokumentarni film, ki prikaže delovanje te multinacionalke na treh celinah, močno omaja verodostojnost njihovih napovedi, da bodo do leta 2030 zaradi podnebnega segrevanja postali eden največjih proizvajalcev čistih energij. Lahko Total, v katerem sončna in vetrna energija obsegata le 0,5 odstotka proizvodnje, v resnici omogoči energetski prehod? Ali pa se za tem zelenim zavajanjem skrivajo le apetiti po čim večjih zaslužkih? LE SYSTÈME TOTAL, ANATOMIE D'UNE MULTINATIONALE DE L'ENERGIE / INSIDE TOTAL: THE GREENWASHING OF OIL MAJORS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Jean-Robert Viallet
Življenje nacističnega plenilca umetnin
Dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 2. del Drugi del dokumentarne serije o nekdanjem nacističnem trgovcu z umetninami Brunu Lohseju se posveča njegovi vlogi na povojnem trgu umetniških del v ZDA. Lohse je navezal stik s kuratorji v priznanih ameriških kulturnih ustanovah in jim pomagal pridobiti številne slike vrhunskih mojstrov, čeprav njihov izvor ni bil vedno neoporečen. Potomci prvotnih lastnikov si še danes prizadevajo za vrnitev ukradenih umetnin, vendar za številne sploh ni znano, kje so, pri drugih pa je zaradi uničenih ali ponarejenih dokazov nemogoče dokazati izvor. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 2. del Drugi del dokumentarne serije o nekdanjem nacističnem trgovcu z umetninami Brunu Lohseju se posveča njegovi vlogi na povojnem trgu umetniških del v ZDA. Lohse je navezal stik s kuratorji v priznanih ameriških kulturnih ustanovah in jim pomagal pridobiti številne slike vrhunskih mojstrov, čeprav njihov izvor ni bil vedno neoporečen. Potomci prvotnih lastnikov si še danes prizadevajo za vrnitev ukradenih umetnin, vendar za številne sploh ni znano, kje so, pri drugih pa je zaradi uničenih ali ponarejenih dokazov nemogoče dokazati izvor. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
Leta 2020 ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Leta 2020 ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Slovenija ima eno najpopolnejših naravnih okolij, kjer lahko s premišljeno in sonaravno uporabo lesa izkažemo spoštovanje do narave. Les nas povezuje s preteklostjo, navdihuje v sedanjosti in utrjuje temelje za trajnostno prihodnost. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Slovenija ima eno najpopolnejših naravnih okolij, kjer lahko s premišljeno in sonaravno uporabo lesa izkažemo spoštovanje do narave. Les nas povezuje s preteklostjo, navdihuje v sedanjosti in utrjuje temelje za trajnostno prihodnost. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 1. del: Eifflov stolp, inženirski izziv Prvi del predstavi zgodovino znamenitega Eifflovega stolpa, simbola Pariza in Francije. Zgrajen je bil kot osrednja zanimivost svetovne razstave, ki so jo leta 1889 v počastitev stoletnice francoske revolucije priredili v Parizu. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je iz drzne, za tisti čas popolnoma nepojmljive zamisli o gradnji več kot 300 metrov visokega železnega stolpa kljub številnim ostrim kritikam in neusmiljenim napadom močnih nasprotnikov nazadnje zrasla mojstrovina, ki je ime inženirja Gustava Eiffla za vedno zapisala v zgodovino. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Jean-Edouard Choppin
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 1. del: Eifflov stolp, inženirski izziv Prvi del predstavi zgodovino znamenitega Eifflovega stolpa, simbola Pariza in Francije. Zgrajen je bil kot osrednja zanimivost svetovne razstave, ki so jo leta 1889 v počastitev stoletnice francoske revolucije priredili v Parizu. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je iz drzne, za tisti čas popolnoma nepojmljive zamisli o gradnji več kot 300 metrov visokega železnega stolpa kljub številnim ostrim kritikam in neusmiljenim napadom močnih nasprotnikov nazadnje zrasla mojstrovina, ki je ime inženirja Gustava Eiffla za vedno zapisala v zgodovino. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Jean-Edouard Choppin
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne
Po Sloveniji sledimo na desetinam kuharskih festivalov, ki se odvijajo na prostem in predvsem pred očmi javnosti. Priprava hrane v kotličkih je na teh prireditvah obvezna, dogodki pa so nekje na presečni množici med turizmom, gastronomijo, etnologijo in promocijo posameznih regij. Zagotovo nekaj tega navdušenja korenini v izjemni popularnosti kulinarike in kuhanja, ki sta se povzpela tudi s pomočjo televizijskih kuharskih oddaj, nekaj pa gre pripisati bogati tradiciji piknikov in poletnih druženj, s katerimi je naša dežela v toplem delu leta prav okupirana. A če hočemo obiskati kralja vseh teh prireditev, moramo v Lendavo. Tam imajo v okviru svojega poletnega festivala poseben dogodek, imenovan »Bogračfest«, tekmovanje v pripravi te tradicionalne jedi, ki vsako leto privabi rekordno število tako obiskovalcev kot kuharskih ekip. Letos ga je obiskal tudi Marko Radmilovič in Nedeljska reportaža prinaša njegov uvid v teorijo in prakso, v sedanji in pretekli trenutek te mamljive jedi.
Po Sloveniji sledimo na desetinam kuharskih festivalov, ki se odvijajo na prostem in predvsem pred očmi javnosti. Priprava hrane v kotličkih je na teh prireditvah obvezna, dogodki pa so nekje na presečni množici med turizmom, gastronomijo, etnologijo in promocijo posameznih regij. Zagotovo nekaj tega navdušenja korenini v izjemni popularnosti kulinarike in kuhanja, ki sta se povzpela tudi s pomočjo televizijskih kuharskih oddaj, nekaj pa gre pripisati bogati tradiciji piknikov in poletnih druženj, s katerimi je naša dežela v toplem delu leta prav okupirana. A če hočemo obiskati kralja vseh teh prireditev, moramo v Lendavo. Tam imajo v okviru svojega poletnega festivala poseben dogodek, imenovan »Bogračfest«, tekmovanje v pripravi te tradicionalne jedi, ki vsako leto privabi rekordno število tako obiskovalcev kot kuharskih ekip. Letos ga je obiskal tudi Marko Radmilovič in Nedeljska reportaža prinaša njegov uvid v teorijo in prakso, v sedanji in pretekli trenutek te mamljive jedi.
Okoli leta 1900 je pouk na veliki večini srednjih šol, ki so takrat delovale na Slovenskem, potekal v nemščini in tisti, ki s seboj niso prinesli ustreznega znanja tega jezika, so se v akademskem smislu potem lahko kaj hitro znašli v resnih škripcih. To pa je, jasno, tudi pomenilo, da so se jim, še preden so v pravem pomenu besede stopili na poklicno pot, že zaprla vrata številnih karier. Prav zato so si številni Slovenci tistega časa – od samih narodnozavednih učiteljev prek vidnih politikov, duhovnikov in umetnikov do zaskrbljenih mam in očetov – prizadevali, da bi srednjo šolo nekako le »slovenizirali«. V tem, dolgem boju za slovensko srednje šolstvo je eno najbolj bleščečih etapnih zmag izbojeval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki mu je leta 1905 uspelo v Šentvidu nad Ljubljano ustanoviti Zavod sv. Stanislava, klasično gimnazijo, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija svojim dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo. Zakaj je bil to osupljiv dosežek, ki je pomembno spremenil potek slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, kustosa z iste muzejske ustanove, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: osrednje poslopje Zavoda sv. Stanislava (Doremo/Wikipedija)
Okoli leta 1900 je pouk na veliki večini srednjih šol, ki so takrat delovale na Slovenskem, potekal v nemščini in tisti, ki s seboj niso prinesli ustreznega znanja tega jezika, so se v akademskem smislu potem lahko kaj hitro znašli v resnih škripcih. To pa je, jasno, tudi pomenilo, da so se jim, še preden so v pravem pomenu besede stopili na poklicno pot, že zaprla vrata številnih karier. Prav zato so si številni Slovenci tistega časa – od samih narodnozavednih učiteljev prek vidnih politikov, duhovnikov in umetnikov do zaskrbljenih mam in očetov – prizadevali, da bi srednjo šolo nekako le »slovenizirali«. V tem, dolgem boju za slovensko srednje šolstvo je eno najbolj bleščečih etapnih zmag izbojeval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki mu je leta 1905 uspelo v Šentvidu nad Ljubljano ustanoviti Zavod sv. Stanislava, klasično gimnazijo, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija svojim dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo. Zakaj je bil to osupljiv dosežek, ki je pomembno spremenil potek slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, kustosa z iste muzejske ustanove, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: osrednje poslopje Zavoda sv. Stanislava (Doremo/Wikipedija)
Dokumentarni film Živeti gore je zgodba o vrhunski alpinistki Ireni Mrak, njeni navezanosti na domači kraj, na domačo skalo, o njenem prijateljstvu s soplezalko in partnerjem soplezalcem ter odnosu do življenjskih vrednot. Dokumentarec je zastavljen kot poklon človeškemu duhu in želji po spremembah z močjo lastne volje. Zgodba je navdihujoč osebni portret in ponuja odgovor na vprašanje, kako urediti odnos človeka do gorskega sveta. Sporočilo filma kaže, da je rešitev v sonaravnem bivanju, ki upošteva življenjski prostor vseh živih bitij. Ali kot pravi Irena Mrak: »Če znaš opazovati, znaš tudi spoštovati!«
Dokumentarni film Živeti gore je zgodba o vrhunski alpinistki Ireni Mrak, njeni navezanosti na domači kraj, na domačo skalo, o njenem prijateljstvu s soplezalko in partnerjem soplezalcem ter odnosu do življenjskih vrednot. Dokumentarec je zastavljen kot poklon človeškemu duhu in želji po spremembah z močjo lastne volje. Zgodba je navdihujoč osebni portret in ponuja odgovor na vprašanje, kako urediti odnos človeka do gorskega sveta. Sporočilo filma kaže, da je rešitev v sonaravnem bivanju, ki upošteva življenjski prostor vseh živih bitij. Ali kot pravi Irena Mrak: »Če znaš opazovati, znaš tudi spoštovati!«
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 2. del: Poroke Kraljeve družine so bile od nekaj pod drobnogledom. Še posebej veliko zanimanja so pritegnili tisti, ki so se poročili v kraljeve družine, čeprav niso bili modre krvi. Vsi poznamo pravljico o Pepelki. Večina pravljic se konča s poroko in stavkom in živeli so srečno do konca svojih dni. Za štiri običajne ljudi, ki so prišli na britanski, danski, norveški in švedski dvor, pa so se prave kraljeve naloge pred oltarjem šele začele. Kraljeve poroke so si nekoč lahko ogledali samo izbranci, danes pa kraljeva slavja na ulicah in v neposrednih prenosih spremlja na milijone ljudi po vsem svetu. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 2. del: Poroke Kraljeve družine so bile od nekaj pod drobnogledom. Še posebej veliko zanimanja so pritegnili tisti, ki so se poročili v kraljeve družine, čeprav niso bili modre krvi. Vsi poznamo pravljico o Pepelki. Večina pravljic se konča s poroko in stavkom in živeli so srečno do konca svojih dni. Za štiri običajne ljudi, ki so prišli na britanski, danski, norveški in švedski dvor, pa so se prave kraljeve naloge pred oltarjem šele začele. Kraljeve poroke so si nekoč lahko ogledali samo izbranci, danes pa kraljeva slavja na ulicah in v neposrednih prenosih spremlja na milijone ljudi po vsem svetu. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili uporniki proti italijanskemu fašizmu, ustreljeni v Bazovici leta 1930. Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki jih je s posebno razsodbo, 5. septembra 1930, na smrt obsodilo Posebno sodišče za zaščito države, so bili ustreljeni ob zori 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici. Proces v sodni palači v Trstu je v slovensko zgodovino je prešel kot Prvi tržaški proces. Ustreljeni fantje so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v Trstu oktobra 1927, z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime Borba in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Borba je bila del ilegalnega primorskega protifašističnega gibanja, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Igrano dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Jadrana Sterleta in v režiji Tuga Štiglica osvetljuje tragično življenjsko zgodbo prvih žrtev fašizma v Evropi, pa tudi junaško zgodbo njihovega domoljublja in človeške pokončnosti. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Ustreljeni so bili kot teroristi, Slovenija do danes ni zahtevala revizije te krivične obsodbe. Že septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik. Od takrat naprej se vsako leto v septembru vrstijo spominske svečanosti. Kraj smrti štirih mladih ljudi je tako postal simbol slovenskega upora proti fašizmu.
Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili uporniki proti italijanskemu fašizmu, ustreljeni v Bazovici leta 1930. Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki jih je s posebno razsodbo, 5. septembra 1930, na smrt obsodilo Posebno sodišče za zaščito države, so bili ustreljeni ob zori 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici. Proces v sodni palači v Trstu je v slovensko zgodovino je prešel kot Prvi tržaški proces. Ustreljeni fantje so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v Trstu oktobra 1927, z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime Borba in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Borba je bila del ilegalnega primorskega protifašističnega gibanja, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Igrano dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Jadrana Sterleta in v režiji Tuga Štiglica osvetljuje tragično življenjsko zgodbo prvih žrtev fašizma v Evropi, pa tudi junaško zgodbo njihovega domoljublja in človeške pokončnosti. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Ustreljeni so bili kot teroristi, Slovenija do danes ni zahtevala revizije te krivične obsodbe. Že septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik. Od takrat naprej se vsako leto v septembru vrstijo spominske svečanosti. Kraj smrti štirih mladih ljudi je tako postal simbol slovenskega upora proti fašizmu.
Simon v drugem delu po reki Iravadi odpluje do stare prestolnice Mandalaj in eksotične tržnice, na kateri trgujejo z dragocenim žadom. V hribih se udeleži praznika z ognjemetom z baloni, obišče zavetišče za slone in izve, kako jim po desetletjih dela za drvarje zdaj pomaga preživeti turizem. V Mjanmaru živi veliko etničnih manjšin. Simon na skrivaj odpotuje na eno od številnih območij spopadov, na obisk k številčni uporniški vojski, ki se z mjanmarsko spopada že več desetletij. Izve, zakaj tam divja najdaljša državljanska vojna na svetu. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Simon v drugem delu po reki Iravadi odpluje do stare prestolnice Mandalaj in eksotične tržnice, na kateri trgujejo z dragocenim žadom. V hribih se udeleži praznika z ognjemetom z baloni, obišče zavetišče za slone in izve, kako jim po desetletjih dela za drvarje zdaj pomaga preživeti turizem. V Mjanmaru živi veliko etničnih manjšin. Simon na skrivaj odpotuje na eno od številnih območij spopadov, na obisk k številčni uporniški vojski, ki se z mjanmarsko spopada že več desetletij. Izve, zakaj tam divja najdaljša državljanska vojna na svetu. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Bil je edinstveno čaroben trenutek glasbe. BBC je prvič in edinikrat televizijski program ob koncu tedna posvetil predvajanju opere v živo milijonskemu občinstvu. Namesto priljubljene avtomobilistične oddaje Top Gear je BBC predvajal priljubljeno opero Traviata Giuseppeja Verdija. Legendarni dirigent sir Georg Solti je prepričal odločevalce na BBC-ju, da je čas, da svetu predstavijo fenomenalno pevko in izvajalko: romunsko sopranistko Angelo Gheorghiu. Do tega trenutka je bila talent, znan le redkim. Rojena je bila nova operna zvezda. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, ANGELA GHEORGHIU SINGS LA TRAVIATA /Nemčija 2024 / scenarij in režija Holger Preusse, Philipp Quiring
Bil je edinstveno čaroben trenutek glasbe. BBC je prvič in edinikrat televizijski program ob koncu tedna posvetil predvajanju opere v živo milijonskemu občinstvu. Namesto priljubljene avtomobilistične oddaje Top Gear je BBC predvajal priljubljeno opero Traviata Giuseppeja Verdija. Legendarni dirigent sir Georg Solti je prepričal odločevalce na BBC-ju, da je čas, da svetu predstavijo fenomenalno pevko in izvajalko: romunsko sopranistko Angelo Gheorghiu. Do tega trenutka je bila talent, znan le redkim. Rojena je bila nova operna zvezda. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, ANGELA GHEORGHIU SINGS LA TRAVIATA /Nemčija 2024 / scenarij in režija Holger Preusse, Philipp Quiring
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.
Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice. Celia je francoska umetnica, ki ima malgaške prednike. Med iskanjem odgovorov na vprašanja o svoji identiteti se je preselila na Azore, kjer je kot slikarka odkrila povsem novo paleto barv. Zdaj skuša pridobiti dovoljenje za mural, ki bi ga rada posvetila temu čudovitemu otočju in otoškim prebivalcem. Sašo Dudić je tetovator, gorski reševalec, glasbenik. Vsaka dejavnost prikazuje del njegovega boja s strahovi ter prizadevanje za rast samozavesti in za sprejetost. Poskuša odpreti razpravo o duševnem zdravju. Bodo ljudje prisluhnili?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice. Celia je francoska umetnica, ki ima malgaške prednike. Med iskanjem odgovorov na vprašanja o svoji identiteti se je preselila na Azore, kjer je kot slikarka odkrila povsem novo paleto barv. Zdaj skuša pridobiti dovoljenje za mural, ki bi ga rada posvetila temu čudovitemu otočju in otoškim prebivalcem. Sašo Dudić je tetovator, gorski reševalec, glasbenik. Vsaka dejavnost prikazuje del njegovega boja s strahovi ter prizadevanje za rast samozavesti in za sprejetost. Poskuša odpreti razpravo o duševnem zdravju. Bodo ljudje prisluhnili?
Medtem ko ruski napadi v Ukrajini še naprej sejejo trpljenje, se po Evropi širi še ena, tako imenovana hibridna vojna. Od Moldavije do Katalonije, od Nemčije in Slovaške do Francije – dokumentarna oddaja razkriva, kako Rusija izkorišča politične in družbene konflikte v evropskih državah, spodkopava demokracije ter povzroča kaos, da bi preprečila krepitev zahodnih zavezništev, Evropske unije in Nata. Skupna prihodnost Evrope je pred preizkušnjo. L'EUROPE DANS LA MAIN DE POUTINE? / THE SILENT BATTLE / Francija / 2024 / Režija: Laure Pollez, Christophe Barreyre
Medtem ko ruski napadi v Ukrajini še naprej sejejo trpljenje, se po Evropi širi še ena, tako imenovana hibridna vojna. Od Moldavije do Katalonije, od Nemčije in Slovaške do Francije – dokumentarna oddaja razkriva, kako Rusija izkorišča politične in družbene konflikte v evropskih državah, spodkopava demokracije ter povzroča kaos, da bi preprečila krepitev zahodnih zavezništev, Evropske unije in Nata. Skupna prihodnost Evrope je pred preizkušnjo. L'EUROPE DANS LA MAIN DE POUTINE? / THE SILENT BATTLE / Francija / 2024 / Režija: Laure Pollez, Christophe Barreyre
Življenje nacističnega plenilca umetnin
Dvodelni dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 1. del Doktor umetnostne zgodovine Bruno Lohse kmalu po začetku 2. svetovne vojne prejme telefonski klic, ki mu življenje postavi na glavo. V Parizu začne delati za naciste in uspešno pleni umetniške zbirke, zato kmalu postane Göringov osebni agent za nabiranje dragocenih umetnin. Po vojni mu sicer sodijo zaradi plenjenja, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vrne se v München, kjer se ponovno loti trgovine z umetninami - tudi takimi, ki so bile naropane med vojno. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Dvodelni dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 1. del Doktor umetnostne zgodovine Bruno Lohse kmalu po začetku 2. svetovne vojne prejme telefonski klic, ki mu življenje postavi na glavo. V Parizu začne delati za naciste in uspešno pleni umetniške zbirke, zato kmalu postane Göringov osebni agent za nabiranje dragocenih umetnin. Po vojni mu sicer sodijo zaradi plenjenja, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vrne se v München, kjer se ponovno loti trgovine z umetninami - tudi takimi, ki so bile naropane med vojno. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor