Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarec Tri življenja ljudske pesmi ima trojno poslanstvo: pokazati, da je ljudska pesem živa, pokazati, da je vredna (večje) pozornosti in spodbuditi gledalca, da razmišlja o svojem odnosu do nje. Ljudska pesem živi v treh okoljih: v njenem izviru, z ljudskimi pevci, z njenimi poustvarjalci (tudi etno skupine) in v znanosti, ki jo preučuje. Scenarij Bogdana Herman in Hanka Kastelic, režija Hanka Kastelic.
Dokumentarec Tri življenja ljudske pesmi ima trojno poslanstvo: pokazati, da je ljudska pesem živa, pokazati, da je vredna (večje) pozornosti in spodbuditi gledalca, da razmišlja o svojem odnosu do nje. Ljudska pesem živi v treh okoljih: v njenem izviru, z ljudskimi pevci, z njenimi poustvarjalci (tudi etno skupine) in v znanosti, ki jo preučuje. Scenarij Bogdana Herman in Hanka Kastelic, režija Hanka Kastelic.
Monopoli je že skoraj stoletje najbolj priljubljena namizna igra v ZDA, poklon nebrzdanemu pohlepu in kapitalistični družbi. Toda v ozadju igre se skriva saga o radikalni feministki, kvekerjih v Atlantic Cityju in brezposelnem serviserju radiatorjev. Pa tudi o odločnem profesorju, ki je desetletje bil boj z največjim proizvajalcem igrač v ZDA, da bi mu odvzel nepošteno pridobljeni monopol nad monopolijem. RUTHLESS: MONOPOLY'S SECRET HISTORY / ZDA / 2023 / Režija: Stephen Ives
Monopoli je že skoraj stoletje najbolj priljubljena namizna igra v ZDA, poklon nebrzdanemu pohlepu in kapitalistični družbi. Toda v ozadju igre se skriva saga o radikalni feministki, kvekerjih v Atlantic Cityju in brezposelnem serviserju radiatorjev. Pa tudi o odločnem profesorju, ki je desetletje bil boj z največjim proizvajalcem igrač v ZDA, da bi mu odvzel nepošteno pridobljeni monopol nad monopolijem. RUTHLESS: MONOPOLY'S SECRET HISTORY / ZDA / 2023 / Režija: Stephen Ives
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Namen produkcije dokumentarnega filma in intervjujev, povezanih s 14. kongresom ZKJ-ja in razpadom Jugoslavije, je ohraniti spomin na prelomne čase in akterje, ki so bili priča usodnemu dogajanju na kongresu v Beogradu. Odhod slovenske delegacije ZKS-ja s 14. kongresa je pomenil začetek dogodkov, po katerih ni bilo več možnosti za obstanek Jugoslavije. Začela so se prizadevanja za samostojnost. Proces osamosvojitve Slovenije pa se je začel že veliko prej, preden je prišlo do vojaškega spopada – z delovanjem v intelektualnih krogih, na glasbenem področju, v študentskih organizacijah itd. V ospredju dokumentarnega filma so slovenski udeleženi 14. kongresa ZKJ-ja in ter udeleženci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Dokumentarni film bogatijo zanimivi arhivski posnetki dogodkov, ki se prepletajo z današnjimi posnetki krajev in ljudi.
Namen produkcije dokumentarnega filma in intervjujev, povezanih s 14. kongresom ZKJ-ja in razpadom Jugoslavije, je ohraniti spomin na prelomne čase in akterje, ki so bili priča usodnemu dogajanju na kongresu v Beogradu. Odhod slovenske delegacije ZKS-ja s 14. kongresa je pomenil začetek dogodkov, po katerih ni bilo več možnosti za obstanek Jugoslavije. Začela so se prizadevanja za samostojnost. Proces osamosvojitve Slovenije pa se je začel že veliko prej, preden je prišlo do vojaškega spopada – z delovanjem v intelektualnih krogih, na glasbenem področju, v študentskih organizacijah itd. V ospredju dokumentarnega filma so slovenski udeleženi 14. kongresa ZKJ-ja in ter udeleženci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Dokumentarni film bogatijo zanimivi arhivski posnetki dogodkov, ki se prepletajo z današnjimi posnetki krajev in ljudi.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
Evropska komisija je izbrala 100 različnih mest iz celotne EU in nekaterih pridruženih članic, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna in pametna. Ta mesta bodo vzorčni primeri za vsa ostala mesta, ki jim bodo sledila. Iz Slovenije v misiji sodelujejo Kranj, Ljubljana in Velenje in v oddaji bo prikazano, kako so se tega lotili. Toda - ali res pomeni trajnostni razvoj mesta za prebivalce in obiskovalce v mestu bolj zdravo in prijetno življenje? Po eni strani prav gotovo. Po drugi strani pa prinaša številne omejitve, na katere se bomo morali navaditi.
Evropska komisija je izbrala 100 različnih mest iz celotne EU in nekaterih pridruženih članic, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna in pametna. Ta mesta bodo vzorčni primeri za vsa ostala mesta, ki jim bodo sledila. Iz Slovenije v misiji sodelujejo Kranj, Ljubljana in Velenje in v oddaji bo prikazano, kako so se tega lotili. Toda - ali res pomeni trajnostni razvoj mesta za prebivalce in obiskovalce v mestu bolj zdravo in prijetno življenje? Po eni strani prav gotovo. Po drugi strani pa prinaša številne omejitve, na katere se bomo morali navaditi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 10. del: Park City Tokrat bomo spoznali kuharska mojstra Alexa Malmborga in Zeka Wraya, ki nam bosta predstavila jedi iz pridelkov, značilnih za ta del Amerike. Alex bo obiskala nagrajeno sirarno Gold Creek, kjer izdelujejo butične sire, nato pa se bo odpravila v destilarno Sugar House, ki slovi po odličnih burbonih in viskijih iz krajevnih žit. Dan bo zaključila s pojedino na osupljivi lokaciji letovišča Park City Mountain Resort. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 10. del: Park City Tokrat bomo spoznali kuharska mojstra Alexa Malmborga in Zeka Wraya, ki nam bosta predstavila jedi iz pridelkov, značilnih za ta del Amerike. Alex bo obiskala nagrajeno sirarno Gold Creek, kjer izdelujejo butične sire, nato pa se bo odpravila v destilarno Sugar House, ki slovi po odličnih burbonih in viskijih iz krajevnih žit. Dan bo zaključila s pojedino na osupljivi lokaciji letovišča Park City Mountain Resort. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Priznani slovenski bioterapevt in športni trener Marjan Ogorevc živi na Malem vrhu v tesni povezanosti z naravo in v sozvočju z letnimi časi. Dokumentarni portret sledi njegovi pripovedi o zemlji, ki je dar življenja in o naravi, ki je vir zdravja. Narava je inteligentna in od nje se lahko vedno učimo. Smisel življenja vidi Ogorevc v razvoju človekove zavesti. Čeprav človeška evolucija poteka spontano, se mu zdi, da je kljub tehnološkemu napredku začela nazadovati. Prav Marjanove delavnice samozdravljenja, kot je na primer tista na otoku Ižu, povezovanje z zdravniki uradne medicine in uspešna sodelovanja z vrhunskimi športniki, na primer s Primožem Kozmusom, dobitnikom zlate olimpijske medalje v metu kladiva, atletinjo Brigito Langerholc in drugimi, pričajo o tem, da je civilizacijske vzorce možno spremeniti in da imamo v sebi moč, ki nas zdravi in nam bogati življenje. Marjana Ogorevc je zagovornik nove paradigme, ki pravi, da nismo žrtve ampak da tvorno sodelujemo pri kreiranju našega življenja. Če smo pasivni, se za nas in v našem imenu odločajo drugi. Ko to ugotovimo, je že prepozno. Imamo moč, da stvari spremenimo. Dokumentarni portret je posnet po scenariju Nataše Kelhar, direktor fotografije je bil Rado Likon, skladatelj Andraž Polič, montaža in režija pa je bila v rokah Jasne Hribernik. Producent filma je White Balance, nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, koproducenta RTV Slovenija in v sodelovanju z Mednarodno atletsko zvezo.
Priznani slovenski bioterapevt in športni trener Marjan Ogorevc živi na Malem vrhu v tesni povezanosti z naravo in v sozvočju z letnimi časi. Dokumentarni portret sledi njegovi pripovedi o zemlji, ki je dar življenja in o naravi, ki je vir zdravja. Narava je inteligentna in od nje se lahko vedno učimo. Smisel življenja vidi Ogorevc v razvoju človekove zavesti. Čeprav človeška evolucija poteka spontano, se mu zdi, da je kljub tehnološkemu napredku začela nazadovati. Prav Marjanove delavnice samozdravljenja, kot je na primer tista na otoku Ižu, povezovanje z zdravniki uradne medicine in uspešna sodelovanja z vrhunskimi športniki, na primer s Primožem Kozmusom, dobitnikom zlate olimpijske medalje v metu kladiva, atletinjo Brigito Langerholc in drugimi, pričajo o tem, da je civilizacijske vzorce možno spremeniti in da imamo v sebi moč, ki nas zdravi in nam bogati življenje. Marjana Ogorevc je zagovornik nove paradigme, ki pravi, da nismo žrtve ampak da tvorno sodelujemo pri kreiranju našega življenja. Če smo pasivni, se za nas in v našem imenu odločajo drugi. Ko to ugotovimo, je že prepozno. Imamo moč, da stvari spremenimo. Dokumentarni portret je posnet po scenariju Nataše Kelhar, direktor fotografije je bil Rado Likon, skladatelj Andraž Polič, montaža in režija pa je bila v rokah Jasne Hribernik. Producent filma je White Balance, nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, koproducenta RTV Slovenija in v sodelovanju z Mednarodno atletsko zvezo.
Imunski sistem nas varuje pred povzročitelji bolezni, škodljivimi snovmi in malignimi spremembami celic, zato je za nas enako nepogrešljiv organ, kot so srce in pljuča. Vendar se lahko obrne tudi proti nam in nam začne škodovati. Imunski sistem še nikoli ni bil deležen tolikšne pozornosti znanosti kot danes. V zadnjih letih, še posebej po pandemiji covida, so zdravniki in znanstveniki zbrali veliko podatkov in se dokopali do pomembnih novih spoznanj. Ta znanstvena dokumentarna oddaja nam ponuja pronicljiv pogled v človekov imunski sistem, pri čemer poskuša najti odgovore na štiri glavna vprašanja. Kaj je imunski sistem? Kako ga lahko okrepimo? V katerih okoliščinah odpove? Kako ga lahko uporabimo za zdravljenje bolezni, kot je rak? THE IMMUNE SYSTEM - GUARDIAN OF OUR HEALTH / UNSER IMMUNSYSTEM - WÄCHTER DER GESUNDHEIT / LE SYSTÈME IMMUNITAIRE, UN PUISSANT GARDIEN / Nemčija / 2024 / Režija: Larissa Klinker
Imunski sistem nas varuje pred povzročitelji bolezni, škodljivimi snovmi in malignimi spremembami celic, zato je za nas enako nepogrešljiv organ, kot so srce in pljuča. Vendar se lahko obrne tudi proti nam in nam začne škodovati. Imunski sistem še nikoli ni bil deležen tolikšne pozornosti znanosti kot danes. V zadnjih letih, še posebej po pandemiji covida, so zdravniki in znanstveniki zbrali veliko podatkov in se dokopali do pomembnih novih spoznanj. Ta znanstvena dokumentarna oddaja nam ponuja pronicljiv pogled v človekov imunski sistem, pri čemer poskuša najti odgovore na štiri glavna vprašanja. Kaj je imunski sistem? Kako ga lahko okrepimo? V katerih okoliščinah odpove? Kako ga lahko uporabimo za zdravljenje bolezni, kot je rak? THE IMMUNE SYSTEM - GUARDIAN OF OUR HEALTH / UNSER IMMUNSYSTEM - WÄCHTER DER GESUNDHEIT / LE SYSTÈME IMMUNITAIRE, UN PUISSANT GARDIEN / Nemčija / 2024 / Režija: Larissa Klinker
Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon. Pisec, novinar ter okoljski aktivist George Monbiot in filmski ustvarjalec Peter Hutchison v dokumentarni oddaji ta mit ovržeta. Pokažeta, kako je skupina bogatašev, odločenih, da obvarujejo svoje bogastvo in vpliv, načrtno ugrabila stransko filozofijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, filozofijo, ki je konkurenco predstavila kot opredeljujočo lastnost človeštva. Za širjenje ideje, da so ljudje potrošniki in ne državljani, so uporabili mislišča, korporacije, medije, univerzitetne oddelke in politike. THE INVISIBLE DOCTRINE / ZDA / 2024 / Režija: Peter Hutchison, Lucas Sabean
Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon. Pisec, novinar ter okoljski aktivist George Monbiot in filmski ustvarjalec Peter Hutchison v dokumentarni oddaji ta mit ovržeta. Pokažeta, kako je skupina bogatašev, odločenih, da obvarujejo svoje bogastvo in vpliv, načrtno ugrabila stransko filozofijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, filozofijo, ki je konkurenco predstavila kot opredeljujočo lastnost človeštva. Za širjenje ideje, da so ljudje potrošniki in ne državljani, so uporabili mislišča, korporacije, medije, univerzitetne oddelke in politike. THE INVISIBLE DOCTRINE / ZDA / 2024 / Režija: Peter Hutchison, Lucas Sabean
Ko sta Brandon in Whitney Cawood ugotovila, da je njun sin izjemno občutljiv za umetna barvila, sta začela raziskovati širši javnosti malo znane vplive teh vsesplošno uporabljanih aditivov in o tem posnela dokumentarec – povsem brez izkušenj, a s toliko več zagnanosti. Pogovarjala sta se z vodilnimi strokovnjaki s področij vedenjske in razvojne psihologije ter okoljskega zdravja, z raziskovalci, predstavniki civilnih iniciativ in odločevalci, predvsem pa s starši otrok s podobnimi težavami, ki so opisali svoje dolgoletne muke in pa neskončno olajšanje ter izboljšanje vedenja, ki ju je prinesla opustitev prehranskih izdelkov z umetnimi barvili. TO DYE FOR / ZDA / 2024 / Režija: Brandon Cawood, Whitney Cawood
Ko sta Brandon in Whitney Cawood ugotovila, da je njun sin izjemno občutljiv za umetna barvila, sta začela raziskovati širši javnosti malo znane vplive teh vsesplošno uporabljanih aditivov in o tem posnela dokumentarec – povsem brez izkušenj, a s toliko več zagnanosti. Pogovarjala sta se z vodilnimi strokovnjaki s področij vedenjske in razvojne psihologije ter okoljskega zdravja, z raziskovalci, predstavniki civilnih iniciativ in odločevalci, predvsem pa s starši otrok s podobnimi težavami, ki so opisali svoje dolgoletne muke in pa neskončno olajšanje ter izboljšanje vedenja, ki ju je prinesla opustitev prehranskih izdelkov z umetnimi barvili. TO DYE FOR / ZDA / 2024 / Režija: Brandon Cawood, Whitney Cawood
Danski novinar David Borenstein se je spoprijel s težavo, ki pesti vse več ljudi, z otopelostjo. Ljudje so včasih pomoč iskali predvsem zaradi premočnih čustev, zdaj pa je težava popolnoma nasprotna. Odpravil se je po svetu, da bi videl, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Raziskal je trolanje, obiskal tovarno lažnih novic in si ogledal še druge obraze cvetoče internetne industrije, ki manipulira z našimi čustvi. CAN'T FEEL NOTHING / Danska / 2024 / Režija: David Borenstein
Danski novinar David Borenstein se je spoprijel s težavo, ki pesti vse več ljudi, z otopelostjo. Ljudje so včasih pomoč iskali predvsem zaradi premočnih čustev, zdaj pa je težava popolnoma nasprotna. Odpravil se je po svetu, da bi videl, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Raziskal je trolanje, obiskal tovarno lažnih novic in si ogledal še druge obraze cvetoče internetne industrije, ki manipulira z našimi čustvi. CAN'T FEEL NOTHING / Danska / 2024 / Režija: David Borenstein
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Po Skandinaviji s Simonom Reevom
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 2. del: Druga etapa potovanja po Skandinaviji Simona Reeva popelje od čudovitih norveških fjordov in Lofotskih otokov čez severni Atlantski ocean do vulkanskega otoka Islandije. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 2. del: Druga etapa potovanja po Skandinaviji Simona Reeva popelje od čudovitih norveških fjordov in Lofotskih otokov čez severni Atlantski ocean do vulkanskega otoka Islandije. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 2. del: Alexander Armstrong se v drugem delu šrilanške pustolovščine z vlakom odpravi med čajne nasade. V Kandyju spozna starodavno ajurvedsko medicino, si ogleda poseben umetniški hotel ter obišče tempelj Budovega zoba in plesalce, ki sodelujejo pri vsakoletnem budističnem obredju. V narodnem parku Udawalawe imajo prehodni dom za osirotele slonje mladiče. Območje slonov si ogleda še iz zraka, natančneje, iz balona. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 2. del: Alexander Armstrong se v drugem delu šrilanške pustolovščine z vlakom odpravi med čajne nasade. V Kandyju spozna starodavno ajurvedsko medicino, si ogleda poseben umetniški hotel ter obišče tempelj Budovega zoba in plesalce, ki sodelujejo pri vsakoletnem budističnem obredju. V narodnem parku Udawalawe imajo prehodni dom za osirotele slonje mladiče. Območje slonov si ogleda še iz zraka, natančneje, iz balona. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Zvezna republika Nemčija v Anatoliji in drugih delih Turčije začela novačiti tako imenovane gostujoče delavce. Ti so se v popolnoma tujem kulturnem okolju oklepali izročila in glasbe svojih dežel. Film "Ljubezen, nemške marke in smrt" je živopisen kalejdoskop razvoja turške glasbe v Nemčiji in glasbenih smeri, ki jih je turški melos najbolj zaznamoval. LOVE, DEUTSCHMARKS AND DEATH / Nemčija / 2022 / Režija: Cem Kaya
V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Zvezna republika Nemčija v Anatoliji in drugih delih Turčije začela novačiti tako imenovane gostujoče delavce. Ti so se v popolnoma tujem kulturnem okolju oklepali izročila in glasbe svojih dežel. Film "Ljubezen, nemške marke in smrt" je živopisen kalejdoskop razvoja turške glasbe v Nemčiji in glasbenih smeri, ki jih je turški melos najbolj zaznamoval. LOVE, DEUTSCHMARKS AND DEATH / Nemčija / 2022 / Režija: Cem Kaya
Trije prijatelji, Scott, Justin in Andre, se odpravijo na največjo pustolovščino. Od blizu si lahko ogledajo Severno Korejo. Iz Pekinga odletijo v Pjongjang ob pomoči Britanca Nicka, tujca, ki ima privilegij, da jih lahko popelje po tej izolirani državi. Z vodnikoma Kimom in Če si ogledajo zgodovinske in kulturne znamenitosti ter izvedo veliko o severnokorejski plati zgodbe, ki jo lahko primerjajo s svojo. Na plovbi po reki Taedong sklenejo trdno prijateljstvo in se pripravijo na drugi del popotovanja po »drugi strani«. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Trije prijatelji, Scott, Justin in Andre, se odpravijo na največjo pustolovščino. Od blizu si lahko ogledajo Severno Korejo. Iz Pekinga odletijo v Pjongjang ob pomoči Britanca Nicka, tujca, ki ima privilegij, da jih lahko popelje po tej izolirani državi. Z vodnikoma Kimom in Če si ogledajo zgodovinske in kulturne znamenitosti ter izvedo veliko o severnokorejski plati zgodbe, ki jo lahko primerjajo s svojo. Na plovbi po reki Taedong sklenejo trdno prijateljstvo in se pripravijo na drugi del popotovanja po »drugi strani«. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine oziroma zadnjih 150 let je opisanih katalogu Denar na Slovenskem.
Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine oziroma zadnjih 150 let je opisanih katalogu Denar na Slovenskem.
Bivanjski pogoji, kot tudi celostna oskrba starostnikov so trenutno v sami srčiki političnega in tudi družbenega dogajanja pri nas. Po težkih preizkušnjah, ki so jih domovi za starejše občane preživljali med pandemijo, so pred temi ustanovami, zaposlenimi tam in tudi pred stanovalci novi izzivi. Kako starostnikom olajšati mnogokrat z boleznijo prepredeno starost, kako aktivno dobo podaljšati čim dlje v starost in kako omogočiti sobivanje večjim generacijam, so teme, ki jim strokovna javnost posveča že leta raziskav in premislekov. V domovih pa poteka tudi dejavnost, ki je izven fokusa pomembnih in celo prelomnih odločitev. Vsake toliko namreč člani najrazličnejših ljubiteljskih kulturnih društev, kot tudi posamezniki tam stanujočim podarijo kulturni dogodek. Največkrat gre za glasbene dogodke. V Nedeljski reportaži se bomo tako pridružili Moškemu pevskemu zboru Slava Klavora, ki ima petje v domovih starejših občanov za svoje sveto poslanstvo.
Bivanjski pogoji, kot tudi celostna oskrba starostnikov so trenutno v sami srčiki političnega in tudi družbenega dogajanja pri nas. Po težkih preizkušnjah, ki so jih domovi za starejše občane preživljali med pandemijo, so pred temi ustanovami, zaposlenimi tam in tudi pred stanovalci novi izzivi. Kako starostnikom olajšati mnogokrat z boleznijo prepredeno starost, kako aktivno dobo podaljšati čim dlje v starost in kako omogočiti sobivanje večjim generacijam, so teme, ki jim strokovna javnost posveča že leta raziskav in premislekov. V domovih pa poteka tudi dejavnost, ki je izven fokusa pomembnih in celo prelomnih odločitev. Vsake toliko namreč člani najrazličnejših ljubiteljskih kulturnih društev, kot tudi posamezniki tam stanujočim podarijo kulturni dogodek. Največkrat gre za glasbene dogodke. V Nedeljski reportaži se bomo tako pridružili Moškemu pevskemu zboru Slava Klavora, ki ima petje v domovih starejših občanov za svoje sveto poslanstvo.
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 9. del: Santa Barbara Tokrat bomo obiskali Santa Barbaro v Kaliforniji, kjer kuharska mojstra Jaime Riesco in Brendan Smith prisegata na načelo z njive na mizo. Alex se jima pridruži pri iskanju morskih ježkov in obisku odprte tržnice, na kateri se oskrbijo s svežimi pridelki z bližnjih kmetij. Dan zaključijo s pojedino, na kateri postrežejo pico s koprivami ter seviče z brancinom in morskimi ježki. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 9. del: Santa Barbara Tokrat bomo obiskali Santa Barbaro v Kaliforniji, kjer kuharska mojstra Jaime Riesco in Brendan Smith prisegata na načelo z njive na mizo. Alex se jima pridruži pri iskanju morskih ježkov in obisku odprte tržnice, na kateri se oskrbijo s svežimi pridelki z bližnjih kmetij. Dan zaključijo s pojedino, na kateri postrežejo pico s koprivami ter seviče z brancinom in morskimi ježki. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Portret dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma (1901-1949)
Portret dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma (1901-1949)
Dokumentarni film o življenju in delu ameriškega plesalca, koreografa in režiserja Johna Neumeierja, ki je bil revolucionar v svetu baleta. Film govori o človeku, izjemno predanem veri in umetnosti. Besede prijateljev, kolegov in moža Hermanna Reichenspurnerja pričajo o Neumeierjevem iskrenem sočutju in njegovi zavzetosti pri vzgajanju naslednje generacije plesalcev. Film bogatijo posnetki iz baletnih predstav Neumeierja, v 60 letih svoje kariere jih je ustvaril kar 170. JOHN NEUMEIER - A LIFE FOR DANCE/ Nemčija 2023 / režija Andreas Morell
Dokumentarni film o življenju in delu ameriškega plesalca, koreografa in režiserja Johna Neumeierja, ki je bil revolucionar v svetu baleta. Film govori o človeku, izjemno predanem veri in umetnosti. Besede prijateljev, kolegov in moža Hermanna Reichenspurnerja pričajo o Neumeierjevem iskrenem sočutju in njegovi zavzetosti pri vzgajanju naslednje generacije plesalcev. Film bogatijo posnetki iz baletnih predstav Neumeierja, v 60 letih svoje kariere jih je ustvaril kar 170. JOHN NEUMEIER - A LIFE FOR DANCE/ Nemčija 2023 / režija Andreas Morell
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dževan Karahasan je eden najpomembnejših sodobnih avtorjev s področja Bosne in Hercegovine. Njegovo delo in življenje odslikavata novejšo (trpko) zgodovine te države. Mostar, maj 2015. Dvajset let po končani vojni v Bosni in Hercegovini dr. Dževad Karahasan, pisatelj, dramatik in esejist, ki je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Vilenica in evropsko nagrado za esej, obišče to starodavno mesto in nagovori meščane na literarnem večeru. Potem v mestu preživi dva dni in dve noči. Podnevi obiskuje njemu ljube kraje in se pogovarja z mestom, ponoči pa v hotelski sobi piše nov roman. Tudi mesto ne molči. Pisatelju odgovarja z usodo Mostarčanke Indire Fajić, bralke Karahasanovih romanov, in zgodbo njene družine. Dokumentarna drama Po dežju je preplet pisateljevega razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni, sovraštvu, ženski, moškem, o moči besede in spomina ter pripovedi Mostarčank iz družine Fajić o njihovem življenju zlasti v času vojne. Pisateljevo filozofsko razmišljanje in stvarne pripovedi dveh žena, ki sta vojno doživeli v vsej svoji krutosti, ustvarijo svojevrstno podobo nekega časa, ki je, kot pravi sam, gibljiva podoba večnosti, te pa ne more nič na svetu tako dobro izraziti kot jezik.
Dževan Karahasan je eden najpomembnejših sodobnih avtorjev s področja Bosne in Hercegovine. Njegovo delo in življenje odslikavata novejšo (trpko) zgodovine te države. Mostar, maj 2015. Dvajset let po končani vojni v Bosni in Hercegovini dr. Dževad Karahasan, pisatelj, dramatik in esejist, ki je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Vilenica in evropsko nagrado za esej, obišče to starodavno mesto in nagovori meščane na literarnem večeru. Potem v mestu preživi dva dni in dve noči. Podnevi obiskuje njemu ljube kraje in se pogovarja z mestom, ponoči pa v hotelski sobi piše nov roman. Tudi mesto ne molči. Pisatelju odgovarja z usodo Mostarčanke Indire Fajić, bralke Karahasanovih romanov, in zgodbo njene družine. Dokumentarna drama Po dežju je preplet pisateljevega razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni, sovraštvu, ženski, moškem, o moči besede in spomina ter pripovedi Mostarčank iz družine Fajić o njihovem življenju zlasti v času vojne. Pisateljevo filozofsko razmišljanje in stvarne pripovedi dveh žena, ki sta vojno doživeli v vsej svoji krutosti, ustvarijo svojevrstno podobo nekega časa, ki je, kot pravi sam, gibljiva podoba večnosti, te pa ne more nič na svetu tako dobro izraziti kot jezik.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Praznik terana in pršuta je največja, najprepoznavnejša ter najstarejša turistična prireditev na Krasu. Avgusta 2020 bi potekala v Dutovljah njena 50. izvedba, ki so jo žal prestavile takratne razmere v državi in svetu. Jubilejni 50. Praznik terana in pršuta je le potekal v letu 2022. Kljub temu pa smo že skoraj tri leta intenzivno pripravljali zbiranje arhiva PTP in njegovo preoblikovanje v dokumentarni film. Branko Može, dolgoletni organizator, podpornik ter promotor Praznika terana in pršuta, je v namen počastitve okrogle obletnice dogodka okoli sebe zbral ekipo, da poiščemo in shranimo spomine, zgodbe in pričevanja ter jih oblikujemo v dokumentarni film. Strokovni del priprave in izvedbe filma smo zaupali ekipi snemalca Saše Grmeka, ki je s svojim dosedanjim delom pokazal velik posluh za Kras ter čut za dokumentarni film. Logistično organizacijski del pa smo v tandemu z Brankom izpeljali s Pepo s Krasa. Zgodbo praznika pripovedujejo ključni akterji, sodelujoči ponudniki, strokovnjaki, društva, posamezniki ter podporniki ter sponzorji, ki so v vseh teh letih sooblikovali in soustvarjali Praznik terana in pršuta. V dokumentarec so vključeni arhivski video, foto in avdio spomini, zato bo to tudi pomemben dokument Praznika terana in pršuta ter njegovega razvoja skozi leta. Dokumentarni film je dolg 50 minut. Premiera filma je bila izvedena v Kosovelovem domu v Sežani kot samostojna promocijska prireditev.
Praznik terana in pršuta je največja, najprepoznavnejša ter najstarejša turistična prireditev na Krasu. Avgusta 2020 bi potekala v Dutovljah njena 50. izvedba, ki so jo žal prestavile takratne razmere v državi in svetu. Jubilejni 50. Praznik terana in pršuta je le potekal v letu 2022. Kljub temu pa smo že skoraj tri leta intenzivno pripravljali zbiranje arhiva PTP in njegovo preoblikovanje v dokumentarni film. Branko Može, dolgoletni organizator, podpornik ter promotor Praznika terana in pršuta, je v namen počastitve okrogle obletnice dogodka okoli sebe zbral ekipo, da poiščemo in shranimo spomine, zgodbe in pričevanja ter jih oblikujemo v dokumentarni film. Strokovni del priprave in izvedbe filma smo zaupali ekipi snemalca Saše Grmeka, ki je s svojim dosedanjim delom pokazal velik posluh za Kras ter čut za dokumentarni film. Logistično organizacijski del pa smo v tandemu z Brankom izpeljali s Pepo s Krasa. Zgodbo praznika pripovedujejo ključni akterji, sodelujoči ponudniki, strokovnjaki, društva, posamezniki ter podporniki ter sponzorji, ki so v vseh teh letih sooblikovali in soustvarjali Praznik terana in pršuta. V dokumentarec so vključeni arhivski video, foto in avdio spomini, zato bo to tudi pomemben dokument Praznika terana in pršuta ter njegovega razvoja skozi leta. Dokumentarni film je dolg 50 minut. Premiera filma je bila izvedena v Kosovelovem domu v Sežani kot samostojna promocijska prireditev.
Po Skandinaviji s Simonom Reevom
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 1. del: Simon Reeve v prvi etapi potovanja po Skandinaviji obišče najsevernejšo točko Norveške – arktično otočje Svalbard, zamrznjeno divjino Laponske in samijske pastirje severnih jelenov ter najdaljšo mejo Nata z Rusijo. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 1. del: Simon Reeve v prvi etapi potovanja po Skandinaviji obišče najsevernejšo točko Norveške – arktično otočje Svalbard, zamrznjeno divjino Laponske in samijske pastirje severnih jelenov ter najdaljšo mejo Nata z Rusijo. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 1. del: Alexandra v prvem delu premamijo zlate plaže na jugozahodu, njegova prva postaja pa je mesto s trdnjavo Galle, kjer se preizkusi kot prodajalec kruha s tuktukom. Po obisku rešenih slonov obišče zavetišče za potepuške pse. Ogleda si strašljive maske in povabijo ga k obredu izganjanja demonov. Na eni od plaž se zbirajo digitalni nomadi, med njimi pisatelj Oli, ki se ob delu uči deskanja na valovih. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 1. del: Alexandra v prvem delu premamijo zlate plaže na jugozahodu, njegova prva postaja pa je mesto s trdnjavo Galle, kjer se preizkusi kot prodajalec kruha s tuktukom. Po obisku rešenih slonov obišče zavetišče za potepuške pse. Ogleda si strašljive maske in povabijo ga k obredu izganjanja demonov. Na eni od plaž se zbirajo digitalni nomadi, med njimi pisatelj Oli, ki se ob delu uči deskanja na valovih. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek
Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek
Potovanje v neskončnost je zgodba o svetovno znanem nizozemskem grafiku Mauritsu Cornelisu Escherju. Razkrije se nam v lastnih besedah in podobah iz dnevnikov, odlomkov predavanj in dopisovanj. Pripoved spremljajo njegove grafike v izvirni podobi in igrivih priredbah. O Escherju obujata spomine tudi njegova sinova George in Jan, glasbenik Graham Nash pa govori o ponovnem odkritju Escherjevih del v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. M. C. ESCHER JOURNEY INTO INFINITY / Nizozemska / 2018 / Režija: Robin Lutz
Potovanje v neskončnost je zgodba o svetovno znanem nizozemskem grafiku Mauritsu Cornelisu Escherju. Razkrije se nam v lastnih besedah in podobah iz dnevnikov, odlomkov predavanj in dopisovanj. Pripoved spremljajo njegove grafike v izvirni podobi in igrivih priredbah. O Escherju obujata spomine tudi njegova sinova George in Jan, glasbenik Graham Nash pa govori o ponovnem odkritju Escherjevih del v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. M. C. ESCHER JOURNEY INTO INFINITY / Nizozemska / 2018 / Režija: Robin Lutz
V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov.
V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov.
O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa
O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa
Podnebne spremembe in izčrpanost naravnih virov nas silijo v iskanje novih načinov pridelave hrane, bolj prijaznih do okolja in po možnosti seveda bolj zdravih. Odgovor na vprašanje kaj bomo jedli jutri je še toliko bolj pomemben v luči negotovih političnih razmer v svetu. Slovenija je premalo prehransko samozadostna, veliko kmetij propada, zdi se, kot da nihče več noče delati od zore do mraka in da se s pridelovanjem hrane ne da preživeti. Pa je res tako? Na hribovskih kmetijah Poljanske doline mladi prevzemniki dokazujejo, da se da preživeti in zaslužiti, pa naj bo s predelavo mleka, pridelovanjem ekološke zelenjave, vzgojo malin, peko domačih piškotov ali s kuhanjem starega domačega zdravila.
Podnebne spremembe in izčrpanost naravnih virov nas silijo v iskanje novih načinov pridelave hrane, bolj prijaznih do okolja in po možnosti seveda bolj zdravih. Odgovor na vprašanje kaj bomo jedli jutri je še toliko bolj pomemben v luči negotovih političnih razmer v svetu. Slovenija je premalo prehransko samozadostna, veliko kmetij propada, zdi se, kot da nihče več noče delati od zore do mraka in da se s pridelovanjem hrane ne da preživeti. Pa je res tako? Na hribovskih kmetijah Poljanske doline mladi prevzemniki dokazujejo, da se da preživeti in zaslužiti, pa naj bo s predelavo mleka, pridelovanjem ekološke zelenjave, vzgojo malin, peko domačih piškotov ali s kuhanjem starega domačega zdravila.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Boštjana Vrhovca, je bil že od samega začetka zasnovan za predvajanje ob dnevu spomina na mrtve. Film je tenkočutno posvečen posebni temi – smrti, ki je v zadnjih desetletjih postala tabu in je odrinjena iz javne zavesti in množičnih medijev. Pobuda za nastanek dokumentarnega filma so bile spremembe obsmrtnih navad in šeg v povezavi s spremenjenim odnosom do smrti, ustvarjalci pa so si v procesu nastajanja filma zastavljali vprašanja, kako doživeti, razumeti in interpretirati smrt. V filmu sodelujejo posamezniki z različnih področij, ki so s temi vprašanji neposredno ali posredno povezani oziroma jih interpretirajo v svojih umetniških delih: zdravstveno osebje, antropologi in etnologi, teologi, dramatiki, pesniki in pisatelji, gledališki režiserji, glasbeniki, ljudje, ki se ukvarjajo s pogrebno tradicijo, in posamezniki, ki imajo osebno izkušnjo smrti. Memento mori predstavlja raznolike poglede na smrt, obsmrtne tradicije in kulturo spomina na mrtve ter jih s pomočjo fotografskih, slikarskih, glasbenih in gledaliških del tudi umetniško interpretira. Vanj je vključeno tudi dokumentarno gradivo različnih strokovnih institucij. Specifična tema je zahtevala poseben pristop pri pripravi snemanja in njegovi realizaciji na terenu. Televizijska ekipa je obiskala tudi institucije, kamor sicer gledalci nimamo vstopa.
Dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Boštjana Vrhovca, je bil že od samega začetka zasnovan za predvajanje ob dnevu spomina na mrtve. Film je tenkočutno posvečen posebni temi – smrti, ki je v zadnjih desetletjih postala tabu in je odrinjena iz javne zavesti in množičnih medijev. Pobuda za nastanek dokumentarnega filma so bile spremembe obsmrtnih navad in šeg v povezavi s spremenjenim odnosom do smrti, ustvarjalci pa so si v procesu nastajanja filma zastavljali vprašanja, kako doživeti, razumeti in interpretirati smrt. V filmu sodelujejo posamezniki z različnih področij, ki so s temi vprašanji neposredno ali posredno povezani oziroma jih interpretirajo v svojih umetniških delih: zdravstveno osebje, antropologi in etnologi, teologi, dramatiki, pesniki in pisatelji, gledališki režiserji, glasbeniki, ljudje, ki se ukvarjajo s pogrebno tradicijo, in posamezniki, ki imajo osebno izkušnjo smrti. Memento mori predstavlja raznolike poglede na smrt, obsmrtne tradicije in kulturo spomina na mrtve ter jih s pomočjo fotografskih, slikarskih, glasbenih in gledaliških del tudi umetniško interpretira. Vanj je vključeno tudi dokumentarno gradivo različnih strokovnih institucij. Specifična tema je zahtevala poseben pristop pri pripravi snemanja in njegovi realizaciji na terenu. Televizijska ekipa je obiskala tudi institucije, kamor sicer gledalci nimamo vstopa.
Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti. Film je poklon velikemu človeku in pesniku.
Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti. Film je poklon velikemu človeku in pesniku.
Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.
Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 8. del: Boston Boston je mesto z bogato kulinariko, v kateri se prepletajo različne kulture. Kuharska mojstra Valentine Howell in Yahya Noor nam bosta predstavila grško in somalijsko hrano, izvedeli pa bomo tudi, kje imajo najboljše pokrovače in kako jih pripraviti. Alex bo obiskala butično destilarno in se naučila vsega o žganjekuhi. Dan bo kot vedno zaključila z okusno pojedino, na kateri bodo povabljenci uživali v popečenih pokrovačah in bobovi enolončnici z žafranovo rižoto ter čapatijem. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 8. del: Boston Boston je mesto z bogato kulinariko, v kateri se prepletajo različne kulture. Kuharska mojstra Valentine Howell in Yahya Noor nam bosta predstavila grško in somalijsko hrano, izvedeli pa bomo tudi, kje imajo najboljše pokrovače in kako jih pripraviti. Alex bo obiskala butično destilarno in se naučila vsega o žganjekuhi. Dan bo kot vedno zaključila z okusno pojedino, na kateri bodo povabljenci uživali v popečenih pokrovačah in bobovi enolončnici z žafranovo rižoto ter čapatijem. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.
Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti? YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois
Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti? YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois