Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Orleans v Franciji je od Pariza oddaljen le eno uro vožnje z vlakom, življenjske razmere pa so tam za študente boljše, življenje mirnejše in prijaznejše. Vendar dolino Loare zapusti več ljudi kot se jih vrne ali vanjo priseli. V Orleansu smo se pogovarjali s študenti na praksi, ki jo financira država v okviru študentskega radia Campus. Kako ocenjujejo kakovost študentskega življenja in kakšne načrte imajo za prihodnost? Oglasili smo se tudi pri mladi raziskovalki, ki je v Orleans prišla iz Bretanje, ker je tam našla odlične laboratorije in zaposlitev. Raziskuje razmere na Marsu.
Orleans v Franciji je od Pariza oddaljen le eno uro vožnje z vlakom, življenjske razmere pa so tam za študente boljše, življenje mirnejše in prijaznejše. Vendar dolino Loare zapusti več ljudi kot se jih vrne ali vanjo priseli. V Orleansu smo se pogovarjali s študenti na praksi, ki jo financira država v okviru študentskega radia Campus. Kako ocenjujejo kakovost študentskega življenja in kakšne načrte imajo za prihodnost? Oglasili smo se tudi pri mladi raziskovalki, ki je v Orleans prišla iz Bretanje, ker je tam našla odlične laboratorije in zaposlitev. Raziskuje razmere na Marsu.
Zavod Scaramouche je združil mlade talente v evropski prestolnici kulture 2025, Novi Gorici. Duhoviti ljudje na severnem Primorskem so za mlade nadarjene igralce odličen vir navdiha, prav tako pa tudi obmejno okolje v Sloveniji in Italiji, kjer nastajajo številne zgodbe, ki jih mladi igralci inovativno vključujejo v svoje prestave.
Zavod Scaramouche je združil mlade talente v evropski prestolnici kulture 2025, Novi Gorici. Duhoviti ljudje na severnem Primorskem so za mlade nadarjene igralce odličen vir navdiha, prav tako pa tudi obmejno okolje v Sloveniji in Italiji, kjer nastajajo številne zgodbe, ki jih mladi igralci inovativno vključujejo v svoje prestave.
Velike pustolovščine v Amazoniji z Robsonom Greenom
Robson Green bo v tridelni dokumentarni seriji raziskoval lepote in čudesa prostrane Amazonije, zelene preproge, čez katero počasi vijuga mogočna Amazonka. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti je na tem območju najti tudi številne surovine in zdravilne učinkovine, vendar čezmerno naseljevanje ljudi in izkoriščanje virov ogrožata življenjski prostor tamkajšnje flore in favne. Bo Braziliji uspelo ohraniti to svoje neprecenljivo naravno bogastvo tudi za prihodnje rodove? 2. del: V drugem delu potovanja po Amazoniji si Robson ogleda nenavadno sotočje svetlejše Amazonke in temnejšega Ria Negra, kjer se vode kar nekaj kilometrov sploh ne mešajo. Z izkušenim vodnikom se odpravi v srce džungle, da bi spoznal, ali bi lahko v njej preživel brez tuje pomoči. Nato se odpravi še na križarjenje po Amazonki in obišče zavetišče za rečne želve ter olimpijskega lokostrelca, ki prihaja iz ene od džungelskih vasi. Tam izve, da so v preteklosti domorodce dolgo zatirali, v zadnjih letih pa plemena dobivajo več podpore in doživljajo preporod. BIG ADVENTURES: INTO THE AMAZON WITH ROBSON GREEN / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jason Holmes
Robson Green bo v tridelni dokumentarni seriji raziskoval lepote in čudesa prostrane Amazonije, zelene preproge, čez katero počasi vijuga mogočna Amazonka. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti je na tem območju najti tudi številne surovine in zdravilne učinkovine, vendar čezmerno naseljevanje ljudi in izkoriščanje virov ogrožata življenjski prostor tamkajšnje flore in favne. Bo Braziliji uspelo ohraniti to svoje neprecenljivo naravno bogastvo tudi za prihodnje rodove? 2. del: V drugem delu potovanja po Amazoniji si Robson ogleda nenavadno sotočje svetlejše Amazonke in temnejšega Ria Negra, kjer se vode kar nekaj kilometrov sploh ne mešajo. Z izkušenim vodnikom se odpravi v srce džungle, da bi spoznal, ali bi lahko v njej preživel brez tuje pomoči. Nato se odpravi še na križarjenje po Amazonki in obišče zavetišče za rečne želve ter olimpijskega lokostrelca, ki prihaja iz ene od džungelskih vasi. Tam izve, da so v preteklosti domorodce dolgo zatirali, v zadnjih letih pa plemena dobivajo več podpore in doživljajo preporod. BIG ADVENTURES: INTO THE AMAZON WITH ROBSON GREEN / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jason Holmes
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Pogovor s Tonijem Kukenbergerjem, lastnikom Ekosirarne: "Poslanstvo naše kmetije je, da navdihujemo ljudi, da živijo zdravo in polno življenje" 30 hektarjev obdelovalne zemlje, 48 glav goveda, 150.000 litrov mleka na leto, približno 35 različnih mlečnih izdelkov – to je statistika Ekosirarne Kukenberger, ki pa še zdaleč ne zaobjame vsega, čemur se podjetni kmet Toni Kukenberger posveča.
Pogovor s Tonijem Kukenbergerjem, lastnikom Ekosirarne: "Poslanstvo naše kmetije je, da navdihujemo ljudi, da živijo zdravo in polno življenje" 30 hektarjev obdelovalne zemlje, 48 glav goveda, 150.000 litrov mleka na leto, približno 35 različnih mlečnih izdelkov – to je statistika Ekosirarne Kukenberger, ki pa še zdaleč ne zaobjame vsega, čemur se podjetni kmet Toni Kukenberger posveča.
Mussolini – fašistični diktator
Utelesil je zavezništvo med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ter zavladal ljudstvu kot novi cezar in dedič cesarskega Rima. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi zgodbo o dučeju, Benitu Mussoliniju, ter mehanizmih fašistične moči, kultu nasilja in politični represiji, ki so ne le Italijo pahnili v katastrofo. 1. del: Benito Mussolini se je rodil v revni vasici blizu Benetk. Kot mladenič je zaradi revolucionarnega hujskaštva večkrat pristal za zapahi. Nato se je prelevil v nacionalista. Odločen, da Italijo spremeni v svetovno velesilo po vzoru rimskega cesarstva, je Mussolini leta 1922 po pohodu na Rim prevzel oblast in v državo vpeljal fašizem. Vladal je s trdo roko, toda Italijani, pa tudi italijanski Judje, so ga občudovali, saj jim je obljubljal preporod države. Njegov režim pa je navdihnil tudi Adolfa Hitlerja, ki je leta 1933 postal firer Nemčije. MUSSOLINI, THE FASCIST EMPEROR / MUSSOLINI, LE PREMIER FASCISTE / Francija / 2021 / Režija: Serge de Sampigny
Utelesil je zavezništvo med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ter zavladal ljudstvu kot novi cezar in dedič cesarskega Rima. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi zgodbo o dučeju, Benitu Mussoliniju, ter mehanizmih fašistične moči, kultu nasilja in politični represiji, ki so ne le Italijo pahnili v katastrofo. 1. del: Benito Mussolini se je rodil v revni vasici blizu Benetk. Kot mladenič je zaradi revolucionarnega hujskaštva večkrat pristal za zapahi. Nato se je prelevil v nacionalista. Odločen, da Italijo spremeni v svetovno velesilo po vzoru rimskega cesarstva, je Mussolini leta 1922 po pohodu na Rim prevzel oblast in v državo vpeljal fašizem. Vladal je s trdo roko, toda Italijani, pa tudi italijanski Judje, so ga občudovali, saj jim je obljubljal preporod države. Njegov režim pa je navdihnil tudi Adolfa Hitlerja, ki je leta 1933 postal firer Nemčije. MUSSOLINI, THE FASCIST EMPEROR / MUSSOLINI, LE PREMIER FASCISTE / Francija / 2021 / Režija: Serge de Sampigny
Velike pustolovščine v Amazoniji z Robsonom Greenom
Robson Green bo v tridelni dokumentarni seriji raziskoval lepote in čudesa prostrane Amazonije, zelene preproge, čez katero počasi vijuga mogočna Amazonka. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti je na tem območju najti tudi številne surovine in zdravilne učinkovine, vendar čezmerno naseljevanje ljudi in izkoriščanje virov ogrožata življenjski prostor tamkajšnje flore in favne. Bo Braziliji uspelo ohraniti to svoje neprecenljivo naravno bogastvo tudi za prihodnje rodove? 1. del: Robson pot začenja v mestu Alter do Chao, izhodišču za raziskovanje Amazonije, ki mu zaradi peščenih plaž pravijo tudi amazonski Karibi. Najprej se odpravi na sprehod med krošnjami, nato pa med vožnjo od blizu vidi posledice požigalništva in izkrčevanja pragozda. Spozna tudi tradicionalno poljščino domačinov, maniok, in pomaga pri rehabilitaciji simpatičnega lenivca. Na tržnici si ogleda številna tradicionalna zdravila in pokusi sveže ribe na žaru, ki so še nekaj ur prej plavale v Amazonki. BIG ADVENTURES: INTO THE AMAZON WITH ROBSON GREEN / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jason Holmes
Robson Green bo v tridelni dokumentarni seriji raziskoval lepote in čudesa prostrane Amazonije, zelene preproge, čez katero počasi vijuga mogočna Amazonka. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti je na tem območju najti tudi številne surovine in zdravilne učinkovine, vendar čezmerno naseljevanje ljudi in izkoriščanje virov ogrožata življenjski prostor tamkajšnje flore in favne. Bo Braziliji uspelo ohraniti to svoje neprecenljivo naravno bogastvo tudi za prihodnje rodove? 1. del: Robson pot začenja v mestu Alter do Chao, izhodišču za raziskovanje Amazonije, ki mu zaradi peščenih plaž pravijo tudi amazonski Karibi. Najprej se odpravi na sprehod med krošnjami, nato pa med vožnjo od blizu vidi posledice požigalništva in izkrčevanja pragozda. Spozna tudi tradicionalno poljščino domačinov, maniok, in pomaga pri rehabilitaciji simpatičnega lenivca. Na tržnici si ogleda številna tradicionalna zdravila in pokusi sveže ribe na žaru, ki so še nekaj ur prej plavale v Amazonki. BIG ADVENTURES: INTO THE AMAZON WITH ROBSON GREEN / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jason Holmes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Ena sekunda je dovolj, da se nam življenje popolnoma obrne na glavo. Dokumentarni film Usodna sekunda raziskuje posledice prehitre vožnje, tako da predstavi zgodbe petih voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Nihče si ne želi biti povzročitelj nesreče in preživljati strašnih občutkov krivde zaradi zavedanja, da je nekomu vzel življenje, vendar mnogi vozniki mimogrede priznajo, da pogosto vozijo prehitro. Režiser Vít Klusák s poustvarjanjem nesreč popelje voznike, ki so zbrali pogum, da javno razkrijejo svoje zgodbe, na popotovanje, na katerem se soočijo s svojo krivdo in ozaveščajo gledalce o nevarnostih prehitre vožnje. ONE SECOND FOREVER / Češka / 2021 / Režija: Vít Klusák
Ena sekunda je dovolj, da se nam življenje popolnoma obrne na glavo. Dokumentarni film Usodna sekunda raziskuje posledice prehitre vožnje, tako da predstavi zgodbe petih voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Nihče si ne želi biti povzročitelj nesreče in preživljati strašnih občutkov krivde zaradi zavedanja, da je nekomu vzel življenje, vendar mnogi vozniki mimogrede priznajo, da pogosto vozijo prehitro. Režiser Vít Klusák s poustvarjanjem nesreč popelje voznike, ki so zbrali pogum, da javno razkrijejo svoje zgodbe, na popotovanje, na katerem se soočijo s svojo krivdo in ozaveščajo gledalce o nevarnostih prehitre vožnje. ONE SECOND FOREVER / Češka / 2021 / Režija: Vít Klusák
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.
V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.
V časih, ko se pozornost sodobnega človeka usmerja v duševno zdravje, posamezniki in tudi zdravstveni sistemi odkrivajo vedno nove poti k dobremu počutju. Ob priznanih metodah, žal prepogosto tudi farmakoloških, obstaja več alternativnih načinov, kako življenje v pobesneli vsakdanjosti spraviti v ravnovesje. Ena izmed metod, pri nas še sorazmerno neznana, je terapija z živalmi. Od pradavnine živali pomagajo človeku najti notranji mir, v Jarenini pa obstaja kmetija, kjer se zadev lotevajo nekoliko drugače. Obiskal jo je Marko Radmilovič in reportažni zapis naslovil Čohati osle.
V časih, ko se pozornost sodobnega človeka usmerja v duševno zdravje, posamezniki in tudi zdravstveni sistemi odkrivajo vedno nove poti k dobremu počutju. Ob priznanih metodah, žal prepogosto tudi farmakoloških, obstaja več alternativnih načinov, kako življenje v pobesneli vsakdanjosti spraviti v ravnovesje. Ena izmed metod, pri nas še sorazmerno neznana, je terapija z živalmi. Od pradavnine živali pomagajo človeku najti notranji mir, v Jarenini pa obstaja kmetija, kjer se zadev lotevajo nekoliko drugače. Obiskal jo je Marko Radmilovič in reportažni zapis naslovil Čohati osle.
Kolpa velja v slovenskem merilu za najbolj ohranjeno reko. Je posebno ohranitveno območje s pestrimi vodnimi in obvodnimi življenjskimi prostori in osrednja žila krajinskega parka. Najlepše jo spoznamo v spustu po njeni strugi, ki zdaj z globino, zdaj s plitvino reže kraško ploščo med Belo krajino in Pokolpjem na hrvaški strani reke, mestoma v globokem kanjonu. Ljudje so si moč Kolpe podrejali s številnimi danes opuščenimi mlini in žagami za jezovi, ki jih je reka že krepko načela, a ji še dajejo privlačen ritem brzic in lenobnega drsenja skozi globoki mir gozdov in travnikov. Nad kanjonom pa se od spomladi in v zgodnje poletje razcvitajo vrstno bogati suhi travniki in travišča, ki jih ohranja ekstenzivna kmetijska raba, kakršno spodbuja tudi varstvo v okviru krajinskega parka. Še posebej na edinstvenem vrtačastem svetu med Adlešiči in Gorenjci, kjer potekajo tudi opazovanja in popisi nočnih metuljev. Raznovrsten gozd spremlja Kolpo tako rekoč po celotnem območju parka, hrastovo belogabrovje pa je značilna gozdna združba, na območju katere se je v preteklosti izoblikovala posebnost te krajine, steljniki. Tudi ti so vse bolj spomin na preteklost.
Kolpa velja v slovenskem merilu za najbolj ohranjeno reko. Je posebno ohranitveno območje s pestrimi vodnimi in obvodnimi življenjskimi prostori in osrednja žila krajinskega parka. Najlepše jo spoznamo v spustu po njeni strugi, ki zdaj z globino, zdaj s plitvino reže kraško ploščo med Belo krajino in Pokolpjem na hrvaški strani reke, mestoma v globokem kanjonu. Ljudje so si moč Kolpe podrejali s številnimi danes opuščenimi mlini in žagami za jezovi, ki jih je reka že krepko načela, a ji še dajejo privlačen ritem brzic in lenobnega drsenja skozi globoki mir gozdov in travnikov. Nad kanjonom pa se od spomladi in v zgodnje poletje razcvitajo vrstno bogati suhi travniki in travišča, ki jih ohranja ekstenzivna kmetijska raba, kakršno spodbuja tudi varstvo v okviru krajinskega parka. Še posebej na edinstvenem vrtačastem svetu med Adlešiči in Gorenjci, kjer potekajo tudi opazovanja in popisi nočnih metuljev. Raznovrsten gozd spremlja Kolpo tako rekoč po celotnem območju parka, hrastovo belogabrovje pa je značilna gozdna združba, na območju katere se je v preteklosti izoblikovala posebnost te krajine, steljniki. Tudi ti so vse bolj spomin na preteklost.
Little Richard je bil ameriški pevec, pianist in tekstopisec ter eden od začetnikov rokenrola. Prav tako je med prvimi priznal, da je gej. Po njem so se med drugimi zgledovali Elvis Presley, The Beatles, David Bowie in Mick Jagger. Na vrhuncu kariere se je odločil, da bo svoje življenje posvetil Bogu. Živel je v nasprotjih, prirejal je orgije, pri sebi pa je imel vedno Sveto pismo. Nikoli se mu ni zdelo, da je dobil, kar si je zaslužil, čeprav je bil leta 1986 med prvimi vpisan v dvorano slavnih rokenrola. LITTLE RICHARD, I AM EVERYTHING / ZDA / 2023 / Režija: Lisa Cortés
Little Richard je bil ameriški pevec, pianist in tekstopisec ter eden od začetnikov rokenrola. Prav tako je med prvimi priznal, da je gej. Po njem so se med drugimi zgledovali Elvis Presley, The Beatles, David Bowie in Mick Jagger. Na vrhuncu kariere se je odločil, da bo svoje življenje posvetil Bogu. Živel je v nasprotjih, prirejal je orgije, pri sebi pa je imel vedno Sveto pismo. Nikoli se mu ni zdelo, da je dobil, kar si je zaslužil, čeprav je bil leta 1986 med prvimi vpisan v dvorano slavnih rokenrola. LITTLE RICHARD, I AM EVERYTHING / ZDA / 2023 / Režija: Lisa Cortés
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Človek, čas, svet … pravzaprav vse, kar nas obdaja, nosi v sebi svojo zgodbo. Nekatere se razkrijejo, druge ostanejo za vedno skrite. Ob prebiranju ali gledanju teh zgodb se širi obzorje bralca, poslušalca in gledalca. Osnovni temelj dobre zgodbe je iskrenost, čistost, avtentičnost. Odsev mora biti jasen. Kmalu po rojstvu slovenske nacionalne televizije se je porodila tudi potreba po prikazovanju nečesa več od zgolj informacij. Potreba po slikanju zgodb življenja. Rodil se je Dokumentarni program Televizije Slovenija in v več kot pol stoletja dolgi dobi je pred kamero zaživelo mnogo dobrih zgodb.
Človek, čas, svet … pravzaprav vse, kar nas obdaja, nosi v sebi svojo zgodbo. Nekatere se razkrijejo, druge ostanejo za vedno skrite. Ob prebiranju ali gledanju teh zgodb se širi obzorje bralca, poslušalca in gledalca. Osnovni temelj dobre zgodbe je iskrenost, čistost, avtentičnost. Odsev mora biti jasen. Kmalu po rojstvu slovenske nacionalne televizije se je porodila tudi potreba po prikazovanju nečesa več od zgolj informacij. Potreba po slikanju zgodb življenja. Rodil se je Dokumentarni program Televizije Slovenija in v več kot pol stoletja dolgi dobi je pred kamero zaživelo mnogo dobrih zgodb.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort
Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort
Poslednji dnevi druge svetovne vojne
V zadnjem letu druge svetovne vojne je bilo že zelo očitno, da so sile osi izgubile zagon. V Evropi je proti Nemčiji z vzhoda prodirala Rdeča armada, z zahoda pa ameriško-britanske sile, ki so se izkrcale v Normandiji. Na tihomorskem bojišču so Američani osvajali japonske otoke, zavezniški voditelji pa so na jaltski konferenci že razpravljali o povojni ureditvi sveta. Toda vse še ni bilo odločeno. 2. del: Ko so zahodni zavezniki in Rdeča armada aprila 1945 obkolili Berlin, se je Hitler zaprl v svoj bunker in tam naredil samomor, njegovega nekdanjega zaveznika Mussolinija pa so v Italiji ujeli partizani in ga usmrtili. Nacistična Nemčija je kmalu kapitulirala in vojne v Evropi je bilo konec. Medtem ko so ljudje proslavljali na ulicah, so se voditelji zavezniških držav Stalin, Churchill in Truman zbrali na potsdamski konferenci, da bi se dogovorili o prihodnosti povojne Evrope ter o vojni z Japonsko. Ta je namreč vztrajno zavračala brezpogojno vdajo, dokler niso avgusta 1945 Američani na Hirošimo in Nagasaki odvrgli atomski bombi, hkrati pa je Rdeča armada vdrla v okupirano Mandžurijo. Po šestih letih je bilo vojne vseh vojn konec, vendar je zahtevala 60 milijonov življenj in za seboj pustila številne opustošene kraje. WORLD WAR II THE END / Velika Britanija / 2025 / Režija: Lyndy Saville
V zadnjem letu druge svetovne vojne je bilo že zelo očitno, da so sile osi izgubile zagon. V Evropi je proti Nemčiji z vzhoda prodirala Rdeča armada, z zahoda pa ameriško-britanske sile, ki so se izkrcale v Normandiji. Na tihomorskem bojišču so Američani osvajali japonske otoke, zavezniški voditelji pa so na jaltski konferenci že razpravljali o povojni ureditvi sveta. Toda vse še ni bilo odločeno. 2. del: Ko so zahodni zavezniki in Rdeča armada aprila 1945 obkolili Berlin, se je Hitler zaprl v svoj bunker in tam naredil samomor, njegovega nekdanjega zaveznika Mussolinija pa so v Italiji ujeli partizani in ga usmrtili. Nacistična Nemčija je kmalu kapitulirala in vojne v Evropi je bilo konec. Medtem ko so ljudje proslavljali na ulicah, so se voditelji zavezniških držav Stalin, Churchill in Truman zbrali na potsdamski konferenci, da bi se dogovorili o prihodnosti povojne Evrope ter o vojni z Japonsko. Ta je namreč vztrajno zavračala brezpogojno vdajo, dokler niso avgusta 1945 Američani na Hirošimo in Nagasaki odvrgli atomski bombi, hkrati pa je Rdeča armada vdrla v okupirano Mandžurijo. Po šestih letih je bilo vojne vseh vojn konec, vendar je zahtevala 60 milijonov življenj in za seboj pustila številne opustošene kraje. WORLD WAR II THE END / Velika Britanija / 2025 / Režija: Lyndy Saville
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.
Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.
Marcin je Poljak, ki je našel redno zaposlitev v biotehnološkem laboratoriju v Orleansu v Franciji. Študiral je v Veliki Britaniji in v Avstriji, kjer je spoznal svojo ženo, Francozinjo, s katero sta se ustalila v Orleansu. Marcin ne ve, ali se bo kdaj vrnil na Poljsko. V Franciji je zelo zadovoljen z življenjem, nedavno je kupil novo stanovanje, v katerem bodo živeli z ženo in hčerkama.
Marcin je Poljak, ki je našel redno zaposlitev v biotehnološkem laboratoriju v Orleansu v Franciji. Študiral je v Veliki Britaniji in v Avstriji, kjer je spoznal svojo ženo, Francozinjo, s katero sta se ustalila v Orleansu. Marcin ne ve, ali se bo kdaj vrnil na Poljsko. V Franciji je zelo zadovoljen z življenjem, nedavno je kupil novo stanovanje, v katerem bodo živeli z ženo in hčerkama.
Ana je inženirka agronomije in veterinarka. Študirala je v Madridu in se je po študiju vrnila v rodno pokrajino Cuenco, kjer je začela vzrejati koze, iz njihovega mleka pa izdeluje visokokakovostne sire, s katerimi sodeluje tudi v gastronomiji Španije. Od mladih let se ukvarja tudi s konji, njen cilj za prihodnost je selekcija avtohtone pasme španskih konj, prav tako pa namerava razviti turistično kmetijo.
Ana je inženirka agronomije in veterinarka. Študirala je v Madridu in se je po študiju vrnila v rodno pokrajino Cuenco, kjer je začela vzrejati koze, iz njihovega mleka pa izdeluje visokokakovostne sire, s katerimi sodeluje tudi v gastronomiji Španije. Od mladih let se ukvarja tudi s konji, njen cilj za prihodnost je selekcija avtohtone pasme španskih konj, prav tako pa namerava razviti turistično kmetijo.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Ob osemdeset letnici konca druge svetovne vojne se je tudi v Sloveniji zvrstilo kar nekaj prireditev, seminarjev in simpozijev. Tudi medijskih zapisov je bilo kar nekaj, na našem radiu posebno pozornost obletnici posvečajo v dokumentarno feljtonskem programu. O obdobju, ki je bilo v času po letu 1945 intenzivno preiskano, dokumentirano in tudi publicirano, vemo danes več kot kadarkoli, a še vedno se med dogajanje prikradejo sive lise. Sploh dogodki na Koroškem po kapitulaciji Nemčije 8.maja 1945 so bili tako kaotični in hkrati tudi tragični, da se raziskovalci vedno znova vračajo k tistim majskim dnevom. Majhen, neznaten prispevek k tem prizadevanjem oddajamo tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Marko Radmilovič je dodal zrno ali dve k boljšemu razumevanju dogodkov na slovenski severni meji.
Ob osemdeset letnici konca druge svetovne vojne se je tudi v Sloveniji zvrstilo kar nekaj prireditev, seminarjev in simpozijev. Tudi medijskih zapisov je bilo kar nekaj, na našem radiu posebno pozornost obletnici posvečajo v dokumentarno feljtonskem programu. O obdobju, ki je bilo v času po letu 1945 intenzivno preiskano, dokumentirano in tudi publicirano, vemo danes več kot kadarkoli, a še vedno se med dogajanje prikradejo sive lise. Sploh dogodki na Koroškem po kapitulaciji Nemčije 8.maja 1945 so bili tako kaotični in hkrati tudi tragični, da se raziskovalci vedno znova vračajo k tistim majskim dnevom. Majhen, neznaten prispevek k tem prizadevanjem oddajamo tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Marko Radmilovič je dodal zrno ali dve k boljšemu razumevanju dogodkov na slovenski severni meji.
Pred svetovnim dnevom čebel, ki ga na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, smo tudi v Nedeljski reportaži govorili o čebelah. V Sloveniji je sicer več kot 11 tisoč čebelarjev, ki skrbijo za okoli 213.000 čebeljih panjev, nekaj izmed jih deluje tudi v Ljubljani. Da bi se spomnili na pomen čebel in tudi drugih opraševalcev ter izvedeli več o teh žuželkah, se zato ne bomo odpravili daleč. Špela Šebenik je odšla v Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer stoji urbani učni čebelnjak in ki je tudi del ljubljanske Čebelje poti. Ta letos praznuje 10. obletnico.
Pred svetovnim dnevom čebel, ki ga na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, smo tudi v Nedeljski reportaži govorili o čebelah. V Sloveniji je sicer več kot 11 tisoč čebelarjev, ki skrbijo za okoli 213.000 čebeljih panjev, nekaj izmed jih deluje tudi v Ljubljani. Da bi se spomnili na pomen čebel in tudi drugih opraševalcev ter izvedeli več o teh žuželkah, se zato ne bomo odpravili daleč. Špela Šebenik je odšla v Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer stoji urbani učni čebelnjak in ki je tudi del ljubljanske Čebelje poti. Ta letos praznuje 10. obletnico.
Reka Sava je bila tisočletja ločnica med vzhodom in zahodom in vez med narodi. Nekoč najdaljša reka v Jugoslaviji danes teče skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V tem nekonvencionalnem dokumentarcu Savi posodi glas Mira Furlan, ki gledalca vodi po 990 kilometrov dolgi poti reke med ljudmi, ki z nami delijo svoje spomine, sanje in videnje prihodnosti. Meditativni dokumentarec je po besedah britanskega režiserja Matthewa Somervilla »ljubezensko pismo Balkanu, Savi in Miri Furlan«. SAVA / Velika Britanija, Češka, Severna Makedonija / 2021 / Režija: Matthew Somerville
Reka Sava je bila tisočletja ločnica med vzhodom in zahodom in vez med narodi. Nekoč najdaljša reka v Jugoslaviji danes teče skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V tem nekonvencionalnem dokumentarcu Savi posodi glas Mira Furlan, ki gledalca vodi po 990 kilometrov dolgi poti reke med ljudmi, ki z nami delijo svoje spomine, sanje in videnje prihodnosti. Meditativni dokumentarec je po besedah britanskega režiserja Matthewa Somervilla »ljubezensko pismo Balkanu, Savi in Miri Furlan«. SAVA / Velika Britanija, Češka, Severna Makedonija / 2021 / Režija: Matthew Somerville
Michael Sousa je zgodovinar in prostorski načrtovalec, ukvarja pa se tudi z namiznimi igrami. Uspelo mu je združiti znanje in strast ter tako s strateškimi ponazoritvami v obliki namiznih iger pomaga številnim portugalskim občinam in organizacijam pri reševanju različnih sistemskih problematik. Prepričan je, da je v današnjem času mogoče opravljati delo od koderkoli, ne glede na kraj bivanja.
Michael Sousa je zgodovinar in prostorski načrtovalec, ukvarja pa se tudi z namiznimi igrami. Uspelo mu je združiti znanje in strast ter tako s strateškimi ponazoritvami v obliki namiznih iger pomaga številnim portugalskim občinam in organizacijam pri reševanju različnih sistemskih problematik. Prepričan je, da je v današnjem času mogoče opravljati delo od koderkoli, ne glede na kraj bivanja.
V majhnem zaselku španske regije Cuenca kar 10 let niso imeli pekarne. Potem je v vasico prišel Alberto, ki je imel svojo pekarno v Barceloni in se je odločil, da bo iskal nove izzive v drugi španski regiji. Domačini so zadovoljni, saj lahko pri Albertu vsak dan dobijo svež kruh in različne sladke dobrote. Tako vaščani kot Alberto so zadovoljni, da je njihov zaselek doživel nov razvoj.
V majhnem zaselku španske regije Cuenca kar 10 let niso imeli pekarne. Potem je v vasico prišel Alberto, ki je imel svojo pekarno v Barceloni in se je odločil, da bo iskal nove izzive v drugi španski regiji. Domačini so zadovoljni, saj lahko pri Albertu vsak dan dobijo svež kruh in različne sladke dobrote. Tako vaščani kot Alberto so zadovoljni, da je njihov zaselek doživel nov razvoj.
Poslednji dnevi druge svetovne vojne
V zadnjem letu druge svetovne vojne je bilo že zelo očitno, da so sile osi izgubile zagon. V Evropi je proti Nemčiji z vzhoda prodirala Rdeča armada, z zahoda pa ameriško-britanske sile, ki so se izkrcale v Normandiji. Na tihomorskem bojišču so Američani osvajali japonske otoke, zavezniški voditelji pa so na jaltski konferenci že razpravljali o povojni ureditvi sveta. Toda vse še ni bilo odločeno. 1. del: Začetek konca Hitler je pozimi leta 1944 poskušal z ardensko ofenzivo ustaviti prodiranje zavezniških sil na zahodu, vendar je bila ta kljub začetnim uspehom na koncu neuspešna. Rusi so hitro osvobajali okupirana ozemlja na zahodu in zgroženi naleteli na prva koncentracijska taborišča. Naposled so se zavezniške sile srečale v idiličnem Torgauu na reki Labi. Medtem so se Stalin, Churchill in Roosevelt na konferenci v Jalti pogajali o povojni ureditvi Evrope. Stalin je izšel kot zmagovalec, saj je kljub ogorčenju predstavnikov zasedenih dežel dosegel vse, kar je želel. WORLD WAR II THE END / Velika Britanija / 2025 / Režija: Lyndy Saville
V zadnjem letu druge svetovne vojne je bilo že zelo očitno, da so sile osi izgubile zagon. V Evropi je proti Nemčiji z vzhoda prodirala Rdeča armada, z zahoda pa ameriško-britanske sile, ki so se izkrcale v Normandiji. Na tihomorskem bojišču so Američani osvajali japonske otoke, zavezniški voditelji pa so na jaltski konferenci že razpravljali o povojni ureditvi sveta. Toda vse še ni bilo odločeno. 1. del: Začetek konca Hitler je pozimi leta 1944 poskušal z ardensko ofenzivo ustaviti prodiranje zavezniških sil na zahodu, vendar je bila ta kljub začetnim uspehom na koncu neuspešna. Rusi so hitro osvobajali okupirana ozemlja na zahodu in zgroženi naleteli na prva koncentracijska taborišča. Naposled so se zavezniške sile srečale v idiličnem Torgauu na reki Labi. Medtem so se Stalin, Churchill in Roosevelt na konferenci v Jalti pogajali o povojni ureditvi Evrope. Stalin je izšel kot zmagovalec, saj je kljub ogorčenju predstavnikov zasedenih dežel dosegel vse, kar je želel. WORLD WAR II THE END / Velika Britanija / 2025 / Režija: Lyndy Saville
Del širšega območja alpskega predgorja v osrednji Sloveniji je Polhograjsko hribovje, poimenovano po osrednjem naselju, Polhovem Gradcu, ki se z graščino in grajskim parkom navezuje tudi na botanično zgodovino območja. Tu je bil namreč najden in prvič opisan blagajev volčin, slovenska botanična znamenitost. Zmerna višina in sončne lege so botrovale naselitvi v obliki zaselkov in samotnih kmetij in nastanku privlačne kulturne krajine, po kateri vodijo pogledi od cerkvice do cerkvice. Raznolik gozd, pestra in dragocena spomladanska in zgodnjepoletna travišča, senožeti, slapovi in številne hudourniške grape imajo raznoliko geološko podlago, ki jo je mogoče opazovati v strugah, slapiščih in prepadnih stenah Tošča in bližnjih vrhov. Tu so doma gamsi in mufloni, srnjad in le v mraku opažena jelenjad. V mraku pa oživijo tudi podstrešja nekaterih cerkva, kjer imajo poletno zatočišče mali podkovnjaki, pri nas najbolj razširjena vrsta netopirja.
Del širšega območja alpskega predgorja v osrednji Sloveniji je Polhograjsko hribovje, poimenovano po osrednjem naselju, Polhovem Gradcu, ki se z graščino in grajskim parkom navezuje tudi na botanično zgodovino območja. Tu je bil namreč najden in prvič opisan blagajev volčin, slovenska botanična znamenitost. Zmerna višina in sončne lege so botrovale naselitvi v obliki zaselkov in samotnih kmetij in nastanku privlačne kulturne krajine, po kateri vodijo pogledi od cerkvice do cerkvice. Raznolik gozd, pestra in dragocena spomladanska in zgodnjepoletna travišča, senožeti, slapovi in številne hudourniške grape imajo raznoliko geološko podlago, ki jo je mogoče opazovati v strugah, slapiščih in prepadnih stenah Tošča in bližnjih vrhov. Tu so doma gamsi in mufloni, srnjad in le v mraku opažena jelenjad. V mraku pa oživijo tudi podstrešja nekaterih cerkva, kjer imajo poletno zatočišče mali podkovnjaki, pri nas najbolj razširjena vrsta netopirja.
Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet
Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Umetna inteligenca naj bi bila prihodnost človeštva, programerji pa so previdni in opozarjajo na medijski hrup okoli vseh obljub, ki jih spodbujajo gospodarske koristi. Dokumentarec poskuša pojasniti delovanje umetne inteligence, izzive, s katerimi se spoprijemajo znanstveniki, in etična vprašanja, ki jih poraja njena uporaba. AUTOPSIE D'UNE INTELLIGENCE ARTIFICIELLE / BEHIND ARTIFICIAL INTELLIGENCES / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot
Umetna inteligenca naj bi bila prihodnost človeštva, programerji pa so previdni in opozarjajo na medijski hrup okoli vseh obljub, ki jih spodbujajo gospodarske koristi. Dokumentarec poskuša pojasniti delovanje umetne inteligence, izzive, s katerimi se spoprijemajo znanstveniki, in etična vprašanja, ki jih poraja njena uporaba. AUTOPSIE D'UNE INTELLIGENCE ARTIFICIELLE / BEHIND ARTIFICIAL INTELLIGENCES / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot
Slovenska odporniška fotografija se je razvila iz tako imenovane predvojne socialne ali družbenokritične fotografije. Predvojni fotografi so dokumentirali nastop okupacijskih oblasti in nato delovali v sklopu fotoreporterskih služb v različnih partizanskih enotah. Po začetku druge svetovne vojne pa vse do osvoboditve leta 1945 je v tem okviru delovalo več kot 160 avtorjev fotografov, ki so zapustili več kot 100.000 enot slikovnega, fotografskega in filmskega gradiva. Sicer pa je bilo o fotoreporterski službi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja v slovenski povojni literaturi bolj malo napisanega, saj je slovensko zgodovinopisje partizansko gibanje preučevalo predvsem z vojaškega vidika. Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se začele v zgodovinski bibliografiji pojavljati tudi študije o drugih temah ter vidikih narodnoosvobodilnega boja in partizanske organiziranosti. Ob poslušanju oddaje Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, bomo spoznali fotografe in njihovo delovanje med drugo svetovno vojno.
Slovenska odporniška fotografija se je razvila iz tako imenovane predvojne socialne ali družbenokritične fotografije. Predvojni fotografi so dokumentirali nastop okupacijskih oblasti in nato delovali v sklopu fotoreporterskih služb v različnih partizanskih enotah. Po začetku druge svetovne vojne pa vse do osvoboditve leta 1945 je v tem okviru delovalo več kot 160 avtorjev fotografov, ki so zapustili več kot 100.000 enot slikovnega, fotografskega in filmskega gradiva. Sicer pa je bilo o fotoreporterski službi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja v slovenski povojni literaturi bolj malo napisanega, saj je slovensko zgodovinopisje partizansko gibanje preučevalo predvsem z vojaškega vidika. Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se začele v zgodovinski bibliografiji pojavljati tudi študije o drugih temah ter vidikih narodnoosvobodilnega boja in partizanske organiziranosti. Ob poslušanju oddaje Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, bomo spoznali fotografe in njihovo delovanje med drugo svetovno vojno.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
XIV. divizija, prva slovenska narodnoosvobodilna divizija, je bila ustanovljena 13. julija 1943. Ob ustanovitvi jo je sestavljalo pet brigad, v njenem pohodu na Štajersko, ki je trajal od januarja do marca leta 1944, pa so sodelovale 3 brigade, in sicer Tomšičeva, Bračičeva in Šercerjeva, s skupaj več kot tisoč borkami in borci. Po vstopu na območje Slovenije je šel pohod Štirinajste od Sedlárjevega do Ljúbenskih Rastk. Tej trasi bo sledila tudi Vezna planinska pot XIV. divizije, ki jo bomo predstavili v Nedeljski reportaži. Na etapo od Andrejevega doma na Sleménu do Žlébnikove domačije nad Šoštanjem se je odpravil Aleš Ogrin.
XIV. divizija, prva slovenska narodnoosvobodilna divizija, je bila ustanovljena 13. julija 1943. Ob ustanovitvi jo je sestavljalo pet brigad, v njenem pohodu na Štajersko, ki je trajal od januarja do marca leta 1944, pa so sodelovale 3 brigade, in sicer Tomšičeva, Bračičeva in Šercerjeva, s skupaj več kot tisoč borkami in borci. Po vstopu na območje Slovenije je šel pohod Štirinajste od Sedlárjevega do Ljúbenskih Rastk. Tej trasi bo sledila tudi Vezna planinska pot XIV. divizije, ki jo bomo predstavili v Nedeljski reportaži. Na etapo od Andrejevega doma na Sleménu do Žlébnikove domačije nad Šoštanjem se je odpravil Aleš Ogrin.
11. maja 1945 se je iz Maribora prvič oglasil Radio Svobodni Maribor. 80 let kasneje ostaja srce regije, zvest spremljevalec poslušalcev in glas severovzhodne Slovenije. Kot del Radiotelevizije Slovenija je Radio Maribor pomembno prispeval h krepitvi regionalne prisotnosti javnega servisa in poskrbel, da se glas iz Maribora sliši tudi v osrednjih informativnih oddajah, kar daje regiji pomembno mesto na zemljevidu slovenske medijske krajine. Radio sledi razvojnim trendom, ohranja svežino, je aktualen in ljudem blizu.
11. maja 1945 se je iz Maribora prvič oglasil Radio Svobodni Maribor. 80 let kasneje ostaja srce regije, zvest spremljevalec poslušalcev in glas severovzhodne Slovenije. Kot del Radiotelevizije Slovenija je Radio Maribor pomembno prispeval h krepitvi regionalne prisotnosti javnega servisa in poskrbel, da se glas iz Maribora sliši tudi v osrednjih informativnih oddajah, kar daje regiji pomembno mesto na zemljevidu slovenske medijske krajine. Radio sledi razvojnim trendom, ohranja svežino, je aktualen in ljudem blizu.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Med 2. svetovno vojno so si Slovenijo razdelili štirje okupatorji – Nemci, Italijani, Madžari in režim ustaške Hrvaške. Življenje ob okupacijskih mejah je bilo zelo težko. Nemci so meje Tretjega rajha še posebej utrdili, nanje postavili stražne stolpe in mejne pasove minirali. Iz nekaterih obmejnih krajev so izgnali ljudi. Mejni režim je prinesel veliko solza in izgubljenih življenj, kar izvemo iz bridkih spominov preživelih, ki so bili med vojno še otroci.
Med 2. svetovno vojno so si Slovenijo razdelili štirje okupatorji – Nemci, Italijani, Madžari in režim ustaške Hrvaške. Življenje ob okupacijskih mejah je bilo zelo težko. Nemci so meje Tretjega rajha še posebej utrdili, nanje postavili stražne stolpe in mejne pasove minirali. Iz nekaterih obmejnih krajev so izgnali ljudi. Mejni režim je prinesel veliko solza in izgubljenih življenj, kar izvemo iz bridkih spominov preživelih, ki so bili med vojno še otroci.
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson in v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih žensk pred kamero s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson in v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih žensk pred kamero s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 6. del: Frankfurtsko letališče V zadnjem delu dokumentarne serije z Michelom Lussaultom obiščemo kraj, brez katerega svetovna urbana mravljišča bržkone ne bi obstajala: frankfurtsko letališče. Leta 2019 so tam našteli več kot 70 milijonov potnikov, vendar je že leto pozneje pandemija koronavirusne bolezni eksponentno rast svetovnega turizma precej upočasnila. Po zaslugi naglega razvoja novih oblik komunikacije je število poslovnih poti upadlo, zaradi vse hujše okoljske krize pa danes vedno več ljudi dvomi o sprejemljivosti letalskih potovanj. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 6. del: Frankfurtsko letališče V zadnjem delu dokumentarne serije z Michelom Lussaultom obiščemo kraj, brez katerega svetovna urbana mravljišča bržkone ne bi obstajala: frankfurtsko letališče. Leta 2019 so tam našteli več kot 70 milijonov potnikov, vendar je že leto pozneje pandemija koronavirusne bolezni eksponentno rast svetovnega turizma precej upočasnila. Po zaslugi naglega razvoja novih oblik komunikacije je število poslovnih poti upadlo, zaradi vse hujše okoljske krize pa danes vedno več ljudi dvomi o sprejemljivosti letalskih potovanj. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala 2. svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V drugem delu filma so predstavljeni dogodki po kapitulaciji Nemčije, ko so ljudje po Evropi že slavili mir in svobodo. Po osvoboditvi Ljubljane so na drugih delih slovenskega ozemlja še vedno potekali boji. Nemška vojska in njeni zavezniki, ustaši, četniki in domobranci, se niso želeli predati in so se umikali proti zahodnim zaveznikom, na Koroško. Prišlo je do bojev, požiganja vasi in ubijanja civilistov, dokler ni 15. maja 1945 konec vojne dočakala tudi Slovenija. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala 2. svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V drugem delu filma so predstavljeni dogodki po kapitulaciji Nemčije, ko so ljudje po Evropi že slavili mir in svobodo. Po osvoboditvi Ljubljane so na drugih delih slovenskega ozemlja še vedno potekali boji. Nemška vojska in njeni zavezniki, ustaši, četniki in domobranci, se niso želeli predati in so se umikali proti zahodnim zaveznikom, na Koroško. Prišlo je do bojev, požiganja vasi in ubijanja civilistov, dokler ni 15. maja 1945 konec vojne dočakala tudi Slovenija. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V prvem delu filma so predstavljene razmere v Evropi, potem ko se je nemški vojaški stroj po skoraj šestih letih znašel pred neizogibnim porazom. Hitler je storil samomor, zavezniki so osvobajali mesta in države in 8. maja 1945 je Nemčija podpisala kapitulacijo. Čez slovensko ozemlje so se z Balkana proti Avstriji pomikale obsežne vojaške enote, nemška armada E, ustaši, četniki in drugi sodelavci okupatorja, skupaj okoli 400.000 vojakov. Številčna vojaška sila je celo ogrožala obstoj slovenskega partizanskega gibanja. Kljub temu so slovenski partizani skupaj s štirimi jugoslovanskimi armadami osvobajali slovensko ozemlje ter osvobodili Ljubljano in Trst. 1. del se konča s prihodom slovenske vlade iz Ajdovščine v Ljubljano. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V prvem delu filma so predstavljene razmere v Evropi, potem ko se je nemški vojaški stroj po skoraj šestih letih znašel pred neizogibnim porazom. Hitler je storil samomor, zavezniki so osvobajali mesta in države in 8. maja 1945 je Nemčija podpisala kapitulacijo. Čez slovensko ozemlje so se z Balkana proti Avstriji pomikale obsežne vojaške enote, nemška armada E, ustaši, četniki in drugi sodelavci okupatorja, skupaj okoli 400.000 vojakov. Številčna vojaška sila je celo ogrožala obstoj slovenskega partizanskega gibanja. Kljub temu so slovenski partizani skupaj s štirimi jugoslovanskimi armadami osvobajali slovensko ozemlje ter osvobodili Ljubljano in Trst. 1. del se konča s prihodom slovenske vlade iz Ajdovščine v Ljubljano. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Dokumentarni film predstavlja delo in življenje Leoša Janačka (1854–1928), enega največjih čeških skladateljev. Pomen njegovega dela osvetljujejo vodilni poznavalec skladatelja, pianist Jiří Zahrádka, dirigent Simon Rattle, televizijski režiser Brian Large, producent Reiner E. Moritz in številni drugi. Dokumentarni film bogatijo posnetki Janačkove glasbe v izvedbi vodilnih evropskih dirigentov in umetnikov. LEOŠ JANÁČEK - HIS UNIQUE SOUNDSCAPE /Češka 2022/ scenarij in režija VLASTIMIL ŠIMŮNEK
Dokumentarni film predstavlja delo in življenje Leoša Janačka (1854–1928), enega največjih čeških skladateljev. Pomen njegovega dela osvetljujejo vodilni poznavalec skladatelja, pianist Jiří Zahrádka, dirigent Simon Rattle, televizijski režiser Brian Large, producent Reiner E. Moritz in številni drugi. Dokumentarni film bogatijo posnetki Janačkove glasbe v izvedbi vodilnih evropskih dirigentov in umetnikov. LEOŠ JANÁČEK - HIS UNIQUE SOUNDSCAPE /Češka 2022/ scenarij in režija VLASTIMIL ŠIMŮNEK
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko arhitekturo sta zaznamovala Plečnik in Vurnik. Njunima vlogama se približujeta Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Nista arhitekta, pač pa projektanta mostov in viaduktov. Za seboj imata bogato inženirsko in mostograditeljsko kariero, podpisala sta se pod dvesto uresničenih in večkrat na natečajih nagrajenih projektov. Njuni mostovi premoščajo reke tudi v tujini, v Izraelu, Turčiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in Maleziji. Po njuni zaslugi je Maribor postal zibelka mostograditeljstva v Sloveniji in Evropi. Projektanta v filmu povesta, da najprej skleneta pogodbe z bregovi rek, šele potem z investitorjem. Dokumentarni film z naslovom Mostovi na sliki neba pripoveduje zgodbo o velikem uspehu. Scenarij Zdenko Kodrič, režija Boris Jurjaševič.
Slovensko arhitekturo sta zaznamovala Plečnik in Vurnik. Njunima vlogama se približujeta Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Nista arhitekta, pač pa projektanta mostov in viaduktov. Za seboj imata bogato inženirsko in mostograditeljsko kariero, podpisala sta se pod dvesto uresničenih in večkrat na natečajih nagrajenih projektov. Njuni mostovi premoščajo reke tudi v tujini, v Izraelu, Turčiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in Maleziji. Po njuni zaslugi je Maribor postal zibelka mostograditeljstva v Sloveniji in Evropi. Projektanta v filmu povesta, da najprej skleneta pogodbe z bregovi rek, šele potem z investitorjem. Dokumentarni film z naslovom Mostovi na sliki neba pripoveduje zgodbo o velikem uspehu. Scenarij Zdenko Kodrič, režija Boris Jurjaševič.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.