Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters
Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 4. del: Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom. HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija. Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema. Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva. Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra. Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela. V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović
Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija. Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema. Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva. Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra. Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela. V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović
Celovečerni dokumentarni film gledalca popelje v svet bogatih poročnih običajev in obredov Ukrajine. Razkrije mu osupljivo in raznoliko poročno kulturo iz osmih regij države: Kijeva, Čerkasija, Černigova, Ivano-Frankivska, Zakarpatja, Harkova, Rivnah in Černivcev. BACK TO BASICS. WEDDING / Ukrajina / 2020 / Režija: Oleksij Guz
Celovečerni dokumentarni film gledalca popelje v svet bogatih poročnih običajev in obredov Ukrajine. Razkrije mu osupljivo in raznoliko poročno kulturo iz osmih regij države: Kijeva, Čerkasija, Černigova, Ivano-Frankivska, Zakarpatja, Harkova, Rivnah in Černivcev. BACK TO BASICS. WEDDING / Ukrajina / 2020 / Režija: Oleksij Guz
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 2. del: Salazarjevo obdobje na Portugalskem Diktatura na Portugalskem je bila najdaljša desničarska diktatura v Evropi 20. stoletja. Kar 48 let je imel vse niti v svojih rokah en sam človek – António de Oliveira Salazar. Asket, ki je živel skromno, je bil precej drugačen od drugih populističnih diktatorjev tistega časa. Portugalsko je za ceno hude revščine izvlekel iz dolgov in je ni zapletel v drugo svetovno vojno, toda zanemaril je gospodarski razvoj in izobraževanje. Diktaturo je na koncu pokopalo njegovo vztrajanje pri kolonialnih vojnah, zato se je sesula kar sama. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Antonio Cascais
Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 2. del: Salazarjevo obdobje na Portugalskem Diktatura na Portugalskem je bila najdaljša desničarska diktatura v Evropi 20. stoletja. Kar 48 let je imel vse niti v svojih rokah en sam človek – António de Oliveira Salazar. Asket, ki je živel skromno, je bil precej drugačen od drugih populističnih diktatorjev tistega časa. Portugalsko je za ceno hude revščine izvlekel iz dolgov in je ni zapletel v drugo svetovno vojno, toda zanemaril je gospodarski razvoj in izobraževanje. Diktaturo je na koncu pokopalo njegovo vztrajanje pri kolonialnih vojnah, zato se je sesula kar sama. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Antonio Cascais
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson in v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih žensk pred kamero s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: EMMA THOMPSON Ali v zgodovini filma obstaja vloga, v kateri je igrala Emma Thompson in v njej ni naravnost blestela? Je ena od briljantnih filmskih igralk svoje generacije. Znana je po številnih čustvenih vlogah, ki jih igra prepričljivo in tehnično brezhibno, z veliko inteligence pa tudi z ironijo in skromnostjo. Pri govoru o njenem pomenu v filmskem svetu ne moremo mimo dejstva, da je ena od redkih žensk pred kamero s strmo vzpenjajočo se kariero. Tudi danes, ko je stara čez 60 let, se z vitalno osebnostjo, odličnim videzom in vlogami v filmskih uspešnicah upira preživetemu pogledu, da ženske pri določeni starosti ne spadajo v glavne filmske vloge in na rdečo preprogo. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Ali lahko človeški možgani res obvladajo več nalog hkrati? Dokumentarna oddaja razkriva, da so ljudje sposobni večopravilnosti le v omejenem obsegu. Opravljanje več nalog hkrati lahko dolgoročno celo škoduje našim možganom in zmanjša njihovo zmogljivost. Kako torej ravnati v delovnem okolju in pri vsakodnevnih opravkih, da bi bili učinkoviti in bi ohranili zdravje? MULTITASKING - HOW MUCH CAN WE DO SIMULTANEOUSLY / 2021 / Nemčija / Režija: Katrin Kramer, Marion Schmidt
Ali lahko človeški možgani res obvladajo več nalog hkrati? Dokumentarna oddaja razkriva, da so ljudje sposobni večopravilnosti le v omejenem obsegu. Opravljanje več nalog hkrati lahko dolgoročno celo škoduje našim možganom in zmanjša njihovo zmogljivost. Kako torej ravnati v delovnem okolju in pri vsakodnevnih opravkih, da bi bili učinkoviti in bi ohranili zdravje? MULTITASKING - HOW MUCH CAN WE DO SIMULTANEOUSLY / 2021 / Nemčija / Režija: Katrin Kramer, Marion Schmidt
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz. 2. del: Drugi del serije prikazuje mrzlo zimo ter tegobe in nevarnosti, ki jih prinaša življenje v visokogorskem svetu v tem letnem času. Skale in led, leden mraz, snežne nevihte, metrski nanosi snega, smrtonosni snežni plazovi in pomanjkanje hrane - alpske živali čaka težko obdobje s številnimi izzivi, vendar so vse razvile različne strategije za preživetje. THE ALPS / Avstrija / 2020 / Režija: Otmar Penker
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz. 2. del: Drugi del serije prikazuje mrzlo zimo ter tegobe in nevarnosti, ki jih prinaša življenje v visokogorskem svetu v tem letnem času. Skale in led, leden mraz, snežne nevihte, metrski nanosi snega, smrtonosni snežni plazovi in pomanjkanje hrane - alpske živali čaka težko obdobje s številnimi izzivi, vendar so vse razvile različne strategije za preživetje. THE ALPS / Avstrija / 2020 / Režija: Otmar Penker
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov? JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre
Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov? JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre
Naše Primorje so zaznamovale drugačne geografske danosti ter večstoletna politična in kulturna nadoblast Beneške republike. Med vsemi obalnimi mesti se je prav v Izoli ohranila najbolj pristna sredozemska tradicija, pečat pa ji daje tudi prisotnost različnih narodov in kultur. Voditelj se bo srečal z ribičema Cristianom in Loredanom Pugliese, vinarjem Brunom Zarom in predsednikom Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Markom Gregoričem, z domačini in turisti pa se bo družil na tradicionalnem Ribiškem prazniku.
Naše Primorje so zaznamovale drugačne geografske danosti ter večstoletna politična in kulturna nadoblast Beneške republike. Med vsemi obalnimi mesti se je prav v Izoli ohranila najbolj pristna sredozemska tradicija, pečat pa ji daje tudi prisotnost različnih narodov in kultur. Voditelj se bo srečal z ribičema Cristianom in Loredanom Pugliese, vinarjem Brunom Zarom in predsednikom Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Markom Gregoričem, z domačini in turisti pa se bo družil na tradicionalnem Ribiškem prazniku.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V gradu Cmurek ob avstrijski meji domuje v prostorih nekdanje norišnice Muzej norosti. Kraj, ki ga ni, na pol poti med Dunajem in Trstom, je z nenavadnimi zgodbami pritegnil etnologe, literate in glasbene skupine. Pod gradom teče Mura, ki ločuje pokrajini, je obenem meja med narodoma in jezikovna meja. Meje si postavljamo tudi sami: med ’normalnimi’ in drugimi, ki so jim prilepili nalepko ’norosti’, ’motenosti’, ’defektnosti’, ’neprilagojenosti’. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu Dom onemoglih, nato Dom za duševno defektne. Ko so enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec leta 2004 zaprli, oskrbovance pa preselili, je nastala tišina. Sosedje so se začeli zavedati, da so zgodbe gradu, usode varovancev, pripovedi zaposlenih, medicinska oprema ter osebni predmeti, ki so ostali v gradu, pomembna, čeprav težavna dediščina. Posamezniki z obeh strani meje,iz Zavoda Muzej norosti opozarjajo na nedopustnost obstoja totalnih institucij. Naša država je med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu, v velikih socialnovarstvenih zavodih prebiva 4000 ljudi. Ti kraji so mitološki kraj slovenske literature. V noveli Smrt pri Mariji Snežni je Drago Jančar osrednji lik povzel po ruskem zdravniku Sergeju Kapralovu, ki se je med obema vojnama naselil v gradu Novi Kinek na Tratah. Tone Partljič v dveh romanih, Grob pri Mariji Snežni in Pri Mariji Snežni zvoni, pronicljivo riše te kraje skozi različne države in režime. Na Tratah je rojen pesnik in igralec Tone Kuntner, tu je odraščal Zlatko Zajc. V študiji Trate vaše in naše mladosti antropologa Rajka Muršiča osrednje mesto zavzema Mladinski klub Trate, Disco Fotogrupe M. Veljal je za najboljši alternativni rock klub v Jugoslaviji. Trate so bile v vseh obdobjih odprte do drugačnih in svobodomiselnih. In to je nit, ki povezuje te le navidezno različne pripovedi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije: Bernard Perme avtorja glasbe: Ana Kravanja in Samo Kutin
V gradu Cmurek ob avstrijski meji domuje v prostorih nekdanje norišnice Muzej norosti. Kraj, ki ga ni, na pol poti med Dunajem in Trstom, je z nenavadnimi zgodbami pritegnil etnologe, literate in glasbene skupine. Pod gradom teče Mura, ki ločuje pokrajini, je obenem meja med narodoma in jezikovna meja. Meje si postavljamo tudi sami: med ’normalnimi’ in drugimi, ki so jim prilepili nalepko ’norosti’, ’motenosti’, ’defektnosti’, ’neprilagojenosti’. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu Dom onemoglih, nato Dom za duševno defektne. Ko so enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec leta 2004 zaprli, oskrbovance pa preselili, je nastala tišina. Sosedje so se začeli zavedati, da so zgodbe gradu, usode varovancev, pripovedi zaposlenih, medicinska oprema ter osebni predmeti, ki so ostali v gradu, pomembna, čeprav težavna dediščina. Posamezniki z obeh strani meje,iz Zavoda Muzej norosti opozarjajo na nedopustnost obstoja totalnih institucij. Naša država je med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu, v velikih socialnovarstvenih zavodih prebiva 4000 ljudi. Ti kraji so mitološki kraj slovenske literature. V noveli Smrt pri Mariji Snežni je Drago Jančar osrednji lik povzel po ruskem zdravniku Sergeju Kapralovu, ki se je med obema vojnama naselil v gradu Novi Kinek na Tratah. Tone Partljič v dveh romanih, Grob pri Mariji Snežni in Pri Mariji Snežni zvoni, pronicljivo riše te kraje skozi različne države in režime. Na Tratah je rojen pesnik in igralec Tone Kuntner, tu je odraščal Zlatko Zajc. V študiji Trate vaše in naše mladosti antropologa Rajka Muršiča osrednje mesto zavzema Mladinski klub Trate, Disco Fotogrupe M. Veljal je za najboljši alternativni rock klub v Jugoslaviji. Trate so bile v vseh obdobjih odprte do drugačnih in svobodomiselnih. In to je nit, ki povezuje te le navidezno različne pripovedi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije: Bernard Perme avtorja glasbe: Ana Kravanja in Samo Kutin
Predstavljamo vam prvi poglobljeni dokumentarni film o skladatelju Antonu Brucknerju, enem od zapostavljenih velikanov glasbene zgodovine. Film razbija številne mite in predsodke, ki so jih o skladatelju širili glasbeni kritiki v času njegovega življenja in pozneje. To je zgodba o ostankih spomina, ki jo pripovedujejo ljudje, ki poznajo Antona Brucknerja in njegovo glasbo. Zgodba predstavlja Brucknerjevo življenje in delo skozi njegove simfonije.
Predstavljamo vam prvi poglobljeni dokumentarni film o skladatelju Antonu Brucknerju, enem od zapostavljenih velikanov glasbene zgodovine. Film razbija številne mite in predsodke, ki so jih o skladatelju širili glasbeni kritiki v času njegovega življenja in pozneje. To je zgodba o ostankih spomina, ki jo pripovedujejo ljudje, ki poznajo Antona Brucknerja in njegovo glasbo. Zgodba predstavlja Brucknerjevo življenje in delo skozi njegove simfonije.
Po smrti Alberta Einsteina, najslavnejšega teoretičnega fizika 20. stoletja, je obdukcijo opravil patolog Thomas Harvey, ki je znanstvenikove možgane skrivaj odstranil iz lobanje in nato skupaj z njimi izginil. Avtorji dokumentarne oddaje so se v večmesečni preiskavi posvetili iskanju delov Einsteinovih možganov, razseljenih po svetu … EINSTEIN'S BRAIN UNLOCKED / Japonska / 2018 / Režija: Takuya Ogasawara, Riwa Komatsubara
Po smrti Alberta Einsteina, najslavnejšega teoretičnega fizika 20. stoletja, je obdukcijo opravil patolog Thomas Harvey, ki je znanstvenikove možgane skrivaj odstranil iz lobanje in nato skupaj z njimi izginil. Avtorji dokumentarne oddaje so se v večmesečni preiskavi posvetili iskanju delov Einsteinovih možganov, razseljenih po svetu … EINSTEIN'S BRAIN UNLOCKED / Japonska / 2018 / Režija: Takuya Ogasawara, Riwa Komatsubara
V rodovniku družine Košuta je prvi zapis zabeleženo rojstvo Košuta Jožefa v župniji leta 1772. V preteklosti so se ukvarjali z živinorejo, imeli pa so tudi mlin in turbino za proizvodnjo električnega toka. Pričevalec Jožef je prevzel kmetijo od svojega starega očeta Antona leta 1956, ki jo danes vodi njegova hči Elizabeta Košuta. Sprehod skozi zanimive, pretresljive dogodke pričevalec slikovito poda v rojstnem kraju Vitovlje.
V rodovniku družine Košuta je prvi zapis zabeleženo rojstvo Košuta Jožefa v župniji leta 1772. V preteklosti so se ukvarjali z živinorejo, imeli pa so tudi mlin in turbino za proizvodnjo električnega toka. Pričevalec Jožef je prevzel kmetijo od svojega starega očeta Antona leta 1956, ki jo danes vodi njegova hči Elizabeta Košuta. Sprehod skozi zanimive, pretresljive dogodke pričevalec slikovito poda v rojstnem kraju Vitovlje.
V rodovniku družine Košuta je prvi zapis zabeleženo rojstvo Košuta Jožefa v župniji leta 1772. V preteklosti so se ukvarjali z živinorejo, imeli pa so tudi mlin in turbino za proizvodnjo električnega toka. Pričevalec Jožef je prevzel kmetijo od svojega starega očeta Antona leta 1956, ki jo danes vodi njegova hči Elizabeta Košuta. Sprehod skozi zanimive, pretresljive dogodke pričevalec slikovito poda v rojstnem kraju Vitovlje.
V rodovniku družine Košuta je prvi zapis zabeleženo rojstvo Košuta Jožefa v župniji leta 1772. V preteklosti so se ukvarjali z živinorejo, imeli pa so tudi mlin in turbino za proizvodnjo električnega toka. Pričevalec Jožef je prevzel kmetijo od svojega starega očeta Antona leta 1956, ki jo danes vodi njegova hči Elizabeta Košuta. Sprehod skozi zanimive, pretresljive dogodke pričevalec slikovito poda v rojstnem kraju Vitovlje.
Wouter tokratno etapo začne v Teuxu, veter pa ga žene v Ardene. Blizu Bastogne na nekem gradu prosi za vodo in z njo mu postreže mama belgijske kraljice. Pot nadaljuje v Francijo, toda vreme mu ni naklonjeno. Do kože premočen se ustavi v Loisonu, kjer ga pod streho sprejme prijazna družina, ga pogosti in mu ponudi prenočišče. Pozneje sreča zakonca, ki pridelujeta ekološko sadje in zelenjavo, in zaupata mu precej intimne zadeve. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter tokratno etapo začne v Teuxu, veter pa ga žene v Ardene. Blizu Bastogne na nekem gradu prosi za vodo in z njo mu postreže mama belgijske kraljice. Pot nadaljuje v Francijo, toda vreme mu ni naklonjeno. Do kože premočen se ustavi v Loisonu, kjer ga pod streho sprejme prijazna družina, ga pogosti in mu ponudi prenočišče. Pozneje sreča zakonca, ki pridelujeta ekološko sadje in zelenjavo, in zaupata mu precej intimne zadeve. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter se za trideset dni poslovi od žene in sinčka ter vzame pot pod kolo. Z vetrom hiti proti Nizozemski, kolesari čez naravni rezervat Kalmthoutse Heide in pristane v Leerdamu, kjer izdelujejo znani sir. Tam se veter obrne in ga usmeri nazaj v Belgijo, v Bocholt, kjer spozna upokojenega rudarja, ki mu pove nekaj sočnih podrobnosti o delu v rudniku. Nazadnje se ustavi v Pepinstru, ki so ga opustošile poplave in je še več mesecev po tem pravo delovišče. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter se za trideset dni poslovi od žene in sinčka ter vzame pot pod kolo. Z vetrom hiti proti Nizozemski, kolesari čez naravni rezervat Kalmthoutse Heide in pristane v Leerdamu, kjer izdelujejo znani sir. Tam se veter obrne in ga usmeri nazaj v Belgijo, v Bocholt, kjer spozna upokojenega rudarja, ki mu pove nekaj sočnih podrobnosti o delu v rudniku. Nazadnje se ustavi v Pepinstru, ki so ga opustošile poplave in je še več mesecev po tem pravo delovišče. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Skrivno življenje domačih ljubljenčkov
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo. 2. del V tem delu bomo pokukali v možgane naših domačih ljubljenčkov, da bi videli, kako jih uporabljajo, da se znajdejo v svetu ljudi. Znanstveniki potrjujejo, da so naši domači ljubljenčki pametnejši, bolj prilagodljivi in zabavnejši, kot smo si kadar koli predstavljali, sploh če jih pri tem spodbujamo. Od kakaduja, ki pleše v ritmu popularnih pesmi, do podgan v dirkalnih vozilih in kunca košarkaša, ki se je vpisal v knjigo rekordov. THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Rob Neil
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo. 2. del V tem delu bomo pokukali v možgane naših domačih ljubljenčkov, da bi videli, kako jih uporabljajo, da se znajdejo v svetu ljudi. Znanstveniki potrjujejo, da so naši domači ljubljenčki pametnejši, bolj prilagodljivi in zabavnejši, kot smo si kadar koli predstavljali, sploh če jih pri tem spodbujamo. Od kakaduja, ki pleše v ritmu popularnih pesmi, do podgan v dirkalnih vozilih in kunca košarkaša, ki se je vpisal v knjigo rekordov. THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Rob Neil
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Neomajno zaupanje je osupljiva zgodba o tehnologiji nadzora, zlorabi oblasti in (samo)cenzuri. Skozi pretresljive zgodbe ljudi na Kitajskem, ki so jih nadzorovali, ustrahovali ali celo mučili, spoznavamo nevarnosti tehnologije in njeno moč. Film opozarja na vse pogostejšo uporabo orodij za nadzor po vsem svetu, tudi v demokratičnih državah. Če je to sedanjost, kakšna bo šele naša prihodnost? TOTAL TRUST / Nemčija, Nizozemska / 2023 / Režija: Jialing Zhang
Neomajno zaupanje je osupljiva zgodba o tehnologiji nadzora, zlorabi oblasti in (samo)cenzuri. Skozi pretresljive zgodbe ljudi na Kitajskem, ki so jih nadzorovali, ustrahovali ali celo mučili, spoznavamo nevarnosti tehnologije in njeno moč. Film opozarja na vse pogostejšo uporabo orodij za nadzor po vsem svetu, tudi v demokratičnih državah. Če je to sedanjost, kakšna bo šele naša prihodnost? TOTAL TRUST / Nemčija, Nizozemska / 2023 / Režija: Jialing Zhang
Raznovrstno in pisano balkansko mitološko bogastvo je skupaj z drugimi bogatimi slovanskimi mitološkimi zakladi – razen v svetu prevladujoče izvrstne ruske teorije mita in pravljic – premalo obravnavano, meni dr. Svetlana Slapšak.
Raznovrstno in pisano balkansko mitološko bogastvo je skupaj z drugimi bogatimi slovanskimi mitološkimi zakladi – razen v svetu prevladujoče izvrstne ruske teorije mita in pravljic – premalo obravnavano, meni dr. Svetlana Slapšak.
Reko Niagaro napajajo štiri od petih Velikih jezer. Je pomembna vodna žila in srce največjega sladkovodnega sistema na svetu, njegova hrbtenica pa je Niagarska stopnja. V oddaji si bomo ogledali, kako se območje spreminja z letnimi časi, spoznali njegove prebivalce in se potopili v njegovo zgodovino. NATURE: NIAGARA FALLS / ZDA / 2023 / Producent: Joseph Pontecorvo
Reko Niagaro napajajo štiri od petih Velikih jezer. Je pomembna vodna žila in srce največjega sladkovodnega sistema na svetu, njegova hrbtenica pa je Niagarska stopnja. V oddaji si bomo ogledali, kako se območje spreminja z letnimi časi, spoznali njegove prebivalce in se potopili v njegovo zgodovino. NATURE: NIAGARA FALLS / ZDA / 2023 / Producent: Joseph Pontecorvo
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Tržaški zaliv je bil skozi burno zgodovinsko dogajanje od nekdaj prepihu in tako se je oblikovala tudi usoda tam naseljenih Slovencev. Oddaja Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem predstavlja kraje ob obali Tržaškega zaliva, kjer že od nekdaj sobivajo Slovenci in Italijani. Ob prikazu zgodovine in sedanjosti išče odgovore na vprašanja kako tržaški Slovenci ohranjajo narodno samobitnost, kaj jih zavezuje, da ohranjajo svoje korenine na tem ozemlju in od kod črpajo moč za negovanje slovenske besede in kulture. Tržaški zaliv je bil skozi zgodovino prizorišče burnih dogodkov in ob tem se je oblikovala tudi usoda tržaških Slovencev, ki so se tradicionalno ukvarjali z ribištvom, vinarstvom in oljkarstvom. Poleg ribiškega muzeja v Križu in Kraške hiše v Repnu je v oddaji predstavljen tudi muzej v Škednju, posvečen krušaricam. Na poti ob obali Tržaškega zaliva od Štivana do Škednja spoznamo zadnjega slovenskega ribiča iz Repna Aleša Grilanca. Marko Tavčar izčrpno opiše življenje in položaj Slovencev v Devinu in Štivanu. Več kot tisočletno tradicijo ribištva, ki je značilna samo za Slovence v teh krajih, predstavijo Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak in Ladi Gruden. Člana društva Prosekar Alessio Štoka in Miloš Škabar sta med vinarji, ki se lotevajo novih izzivov, Boris Pangerc pa razkaže svoj oljčnik, ki ga obdeluje s posebno ljubeznijo. Scenaristka in režiserka Magda Lapajne, avtor glasbe Aldo Kumar, direktor fotografije Artur Rutar, montažerka Sabina Černe, grafični oblikovalec Robert Kenda, kolorist Tomaž Hajdarevič, zvokovna obdelava Robert Sršen.
Tržaški zaliv je bil skozi burno zgodovinsko dogajanje od nekdaj prepihu in tako se je oblikovala tudi usoda tam naseljenih Slovencev. Oddaja Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem predstavlja kraje ob obali Tržaškega zaliva, kjer že od nekdaj sobivajo Slovenci in Italijani. Ob prikazu zgodovine in sedanjosti išče odgovore na vprašanja kako tržaški Slovenci ohranjajo narodno samobitnost, kaj jih zavezuje, da ohranjajo svoje korenine na tem ozemlju in od kod črpajo moč za negovanje slovenske besede in kulture. Tržaški zaliv je bil skozi zgodovino prizorišče burnih dogodkov in ob tem se je oblikovala tudi usoda tržaških Slovencev, ki so se tradicionalno ukvarjali z ribištvom, vinarstvom in oljkarstvom. Poleg ribiškega muzeja v Križu in Kraške hiše v Repnu je v oddaji predstavljen tudi muzej v Škednju, posvečen krušaricam. Na poti ob obali Tržaškega zaliva od Štivana do Škednja spoznamo zadnjega slovenskega ribiča iz Repna Aleša Grilanca. Marko Tavčar izčrpno opiše življenje in položaj Slovencev v Devinu in Štivanu. Več kot tisočletno tradicijo ribištva, ki je značilna samo za Slovence v teh krajih, predstavijo Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak in Ladi Gruden. Člana društva Prosekar Alessio Štoka in Miloš Škabar sta med vinarji, ki se lotevajo novih izzivov, Boris Pangerc pa razkaže svoj oljčnik, ki ga obdeluje s posebno ljubeznijo. Scenaristka in režiserka Magda Lapajne, avtor glasbe Aldo Kumar, direktor fotografije Artur Rutar, montažerka Sabina Černe, grafični oblikovalec Robert Kenda, kolorist Tomaž Hajdarevič, zvokovna obdelava Robert Sršen.
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: WILLIAM HURT William Hurt, ki je umrl 13. marca 2022, star 71 let, velja za enega od najzanimivejših igralcev svoje generacije. Ustvaril je nepozabne vloge v številnih kultnih filmih. Izvrstno je odigral številne karizmatične, težavne, intenzivne in pogosto odtujene posebneže, genije in manijake. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2022 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort
Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort
Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 1. del: Polkovniški režim v Grčiji Aprila 1967 je petnajst grških polkovnikov izpeljalo vojaški udar in v državi uvedlo diktaturo. To je bila zadnja stopnja globokega družbenega razkola, ki se je začel že v grški državljanski vojni. Polkovniški režim je zagrizeno preganjal politične nasprotnike in sprva dosegel nekaj gospodarskih uspehov. Spodletela vojaška avantura na Cipru pa je pomenila začetek njegovega konca, saj se je proti njemu obrnila vojska – sila, na kateri je temeljila njegova moč. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Despina Grammatikopulu
Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 1. del: Polkovniški režim v Grčiji Aprila 1967 je petnajst grških polkovnikov izpeljalo vojaški udar in v državi uvedlo diktaturo. To je bila zadnja stopnja globokega družbenega razkola, ki se je začel že v grški državljanski vojni. Polkovniški režim je zagrizeno preganjal politične nasprotnike in sprva dosegel nekaj gospodarskih uspehov. Spodletela vojaška avantura na Cipru pa je pomenila začetek njegovega konca, saj se je proti njemu obrnila vojska – sila, na kateri je temeljila njegova moč. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Despina Grammatikopulu
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili uporniki proti italijanskemu fašizmu, ustreljeni v Bazovici leta 1930. Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki jih je s posebno razsodbo, 5. septembra 1930, na smrt obsodilo Posebno sodišče za zaščito države, so bili ustreljeni ob zori 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici. Proces v sodni palači v Trstu je v slovensko zgodovino je prešel kot Prvi tržaški proces. Ustreljeni fantje so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v Trstu oktobra 1927, z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime Borba in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Borba je bila del ilegalnega primorskega protifašističnega gibanja, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Igrano dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Jadrana Sterleta in v režiji Tuga Štiglica osvetljuje tragično življenjsko zgodbo prvih žrtev fašizma v Evropi, pa tudi junaško zgodbo njihovega domoljublja in človeške pokončnosti. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Ustreljeni so bili kot teroristi, Slovenija do danes ni zahtevala revizije te krivične obsodbe. Že septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik. Od takrat naprej se vsako leto v septembru vrstijo spominske svečanosti. Kraj smrti štirih mladih ljudi je tako postal simbol slovenskega upora proti fašizmu.
Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili uporniki proti italijanskemu fašizmu, ustreljeni v Bazovici leta 1930. Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki jih je s posebno razsodbo, 5. septembra 1930, na smrt obsodilo Posebno sodišče za zaščito države, so bili ustreljeni ob zori 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici. Proces v sodni palači v Trstu je v slovensko zgodovino je prešel kot Prvi tržaški proces. Ustreljeni fantje so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v Trstu oktobra 1927, z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime Borba in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Borba je bila del ilegalnega primorskega protifašističnega gibanja, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Igrano dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Jadrana Sterleta in v režiji Tuga Štiglica osvetljuje tragično življenjsko zgodbo prvih žrtev fašizma v Evropi, pa tudi junaško zgodbo njihovega domoljublja in človeške pokončnosti. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Ustreljeni so bili kot teroristi, Slovenija do danes ni zahtevala revizije te krivične obsodbe. Že septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik. Od takrat naprej se vsako leto v septembru vrstijo spominske svečanosti. Kraj smrti štirih mladih ljudi je tako postal simbol slovenskega upora proti fašizmu.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Porabje je zgornji del Prekmurja na Madžarskem, sredi panonskih rek pa ga označujeta tipična pokrajina in življenje porabskih Slovencev. Prekmurje se začne, ko prečkamo reko Muro, kje pa se konča? Na reki Rabi. To malo znano dejstvo so avtorji dokumentarnega filma predstavili skozi zgodovino, kulturo in prebivalstvo tega večini Slovencev manj znanega področja. Kljub burnim političnim dogodkom v preteklosti je slovenstvo v teh krajih preživelo vse do danes. K temu so veliko prispevali jezik in kultura, pisatelji, glasbeniki, znanstveniki in umetniki, pa tudi preprosti ljudje, ki so ohranjali domačo tradicijo. Eden od njih je samouki kipar Jurak, ki ga navdihuje značilna panonska krajina, da upodablja bitja nekdanjega morja in ribe današnjih porabskih rek. Slovenstvo na Madžarskem živi tudi ob podpori matičnih slovenskih institucij. V Porabju deluje slovenski dvojezični radio in izhaja časopis Porabje. Pomembna je tudi zveza Slovencev v Porabju, dvojezično osnovno in srednje šolstvo in mnoge kulturne in športne dejavnosti tam živečih Slovencev. V Monoštru je tudi slovenski konzulat. Prihodnost slovenstva in Slovencev v Porabju pa je negotova, saj se je mnogo mladih ljudi preselilo v slovensko Prekmurje. Režiser in scenarist je Aleš Nadai, montažerka pa Alba Korošec.
Porabje je zgornji del Prekmurja na Madžarskem, sredi panonskih rek pa ga označujeta tipična pokrajina in življenje porabskih Slovencev. Prekmurje se začne, ko prečkamo reko Muro, kje pa se konča? Na reki Rabi. To malo znano dejstvo so avtorji dokumentarnega filma predstavili skozi zgodovino, kulturo in prebivalstvo tega večini Slovencev manj znanega področja. Kljub burnim političnim dogodkom v preteklosti je slovenstvo v teh krajih preživelo vse do danes. K temu so veliko prispevali jezik in kultura, pisatelji, glasbeniki, znanstveniki in umetniki, pa tudi preprosti ljudje, ki so ohranjali domačo tradicijo. Eden od njih je samouki kipar Jurak, ki ga navdihuje značilna panonska krajina, da upodablja bitja nekdanjega morja in ribe današnjih porabskih rek. Slovenstvo na Madžarskem živi tudi ob podpori matičnih slovenskih institucij. V Porabju deluje slovenski dvojezični radio in izhaja časopis Porabje. Pomembna je tudi zveza Slovencev v Porabju, dvojezično osnovno in srednje šolstvo in mnoge kulturne in športne dejavnosti tam živečih Slovencev. V Monoštru je tudi slovenski konzulat. Prihodnost slovenstva in Slovencev v Porabju pa je negotova, saj se je mnogo mladih ljudi preselilo v slovensko Prekmurje. Režiser in scenarist je Aleš Nadai, montažerka pa Alba Korošec.
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz. 1. del: V prvem delu se posvetimo toplejšim mesecem v Alpah in pot začnemo na njihovih jugozahodnih obronkih, kjer se srečata sredozemska in alpska flora in favna. Ko kuščarji v oljčnih nasadih že iščejo partnerja, svizci v zasneženem visokogorju še spijo. Orli in jastrebi gnezdijo na prepadnih stenah in mladiče pripravljajo na prvi samostojni polet, po gozdovih pa puščajo svoje stopinje ponovno naseljeni risi in medvedi. A tudi nad drevesno mejo uspeva življenje - gamsi in kozorogi neustrašno in samozavestno dirjajo po ozkih skalnih policah, ptice pa zanašajo semena iglavcev na dozdevno nedostopna mesta. Toda zaradi podnebnih sprememb se ledeniki umikajo, kar naravo postavlja pred nove izzive. THE ALPS / Avstrija / 2020 / Režija: Otmar Penker
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz. 1. del: V prvem delu se posvetimo toplejšim mesecem v Alpah in pot začnemo na njihovih jugozahodnih obronkih, kjer se srečata sredozemska in alpska flora in favna. Ko kuščarji v oljčnih nasadih že iščejo partnerja, svizci v zasneženem visokogorju še spijo. Orli in jastrebi gnezdijo na prepadnih stenah in mladiče pripravljajo na prvi samostojni polet, po gozdovih pa puščajo svoje stopinje ponovno naseljeni risi in medvedi. A tudi nad drevesno mejo uspeva življenje - gamsi in kozorogi neustrašno in samozavestno dirjajo po ozkih skalnih policah, ptice pa zanašajo semena iglavcev na dozdevno nedostopna mesta. Toda zaradi podnebnih sprememb se ledeniki umikajo, kar naravo postavlja pred nove izzive. THE ALPS / Avstrija / 2020 / Režija: Otmar Penker
S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.
S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
Ali šola otroke tudi vzgaja ali jih le zasipa s podatki? Koliko učitelji sploh lahko še vzgajajo, ne da bi jim pod prste gledali starši in inšpektorji? Koliko besede še ima ministrstvo oziroma koliko si je sploh želi? Ali otroke učimo samostojnosti ali jim z nenehnim nadzorom jemljemo pomembne življenjske izkušnje? Dosje je pripravila Erika Pečnik Ladika.
Ali šola otroke tudi vzgaja ali jih le zasipa s podatki? Koliko učitelji sploh lahko še vzgajajo, ne da bi jim pod prste gledali starši in inšpektorji? Koliko besede še ima ministrstvo oziroma koliko si je sploh želi? Ali otroke učimo samostojnosti ali jim z nenehnim nadzorom jemljemo pomembne življenjske izkušnje? Dosje je pripravila Erika Pečnik Ladika.
Šport je tisti, ki briše meje mogočega ter daje priložnost, da se lahko vanj vključijo vsi. Tudi invalidi. Šport ne izbira telesa, ampak duh izbere šport. Ker biti invalid, še ne pomeni biti brez športnega duha. Poleg tega pa šport ni pomemben samo iz vidika tekmovalnosti, ampak tudi zaradi načina vključevanja v družbo. V dokumentarnem filmu Moj novi cilj nastopajo športniki invalidi, udeleženci in dobitniki paralimpijskih medalj, tudi dobitnik prve slovenske paralimpijske medalje iz leta 1972, pa tudi tisti, katerih novi cilj je nastop na Paralimpijskiih igrah. In morda bo ravno kdo izmed njih postal dobitnik že 50. jubilejne slovenske paralimpijske medalje.
Šport je tisti, ki briše meje mogočega ter daje priložnost, da se lahko vanj vključijo vsi. Tudi invalidi. Šport ne izbira telesa, ampak duh izbere šport. Ker biti invalid, še ne pomeni biti brez športnega duha. Poleg tega pa šport ni pomemben samo iz vidika tekmovalnosti, ampak tudi zaradi načina vključevanja v družbo. V dokumentarnem filmu Moj novi cilj nastopajo športniki invalidi, udeleženci in dobitniki paralimpijskih medalj, tudi dobitnik prve slovenske paralimpijske medalje iz leta 1972, pa tudi tisti, katerih novi cilj je nastop na Paralimpijskiih igrah. In morda bo ravno kdo izmed njih postal dobitnik že 50. jubilejne slovenske paralimpijske medalje.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Razmah družbenih omrežij, kot so Facebook, YouTube, Instagram in TikTok, je prinesel nov pojav: objavljanje posnetkov otrok in njihovo izkoriščanje na spletu. V prvih 13 letih življenja povprečnega otroka njegovi sorodniki objavijo 1300 njegovih slik. Nekateri starši s sledilci na družbenih omrežjih delijo vse, tudi najbolj zasebne trenutke otrokovega življenja, in se ne zavedajo, da bodo objave najverjetneje ostale na spletu za vedno. V filmu spoznamo 24-letno Američanko, ki se ne upa predstaviti s pravim imenom, saj je bila kot otrok žrtev materine obsedenosti z objavljanjem njenih posnetkov na spletu. Tam so otroške fotografije in videoposnetki na voljo vsem, tudi pedofilom. Starši s takšnimi objavami otrok ne izpostavljajo le radovednosti neznancev in norčevanju, pač pa gre v nekaterih primerih celo za prikrito otroško delo. Nekateri starši namreč priljubljenost objav, povezanih z otroki, izkoriščajo tudi za zaslužek. Postali so vplivneži, ki oglašujejo najrazličnejše izdelke in jih prodajajo sledilcem ter se s tem preživljajo, ne da bi imeli njihovi otroci pri tem kakšno besedo. TURNING CHILDHOOD INTO CONTENT: THE DANGERS OF SHARENTING / ENFANTS SOUS INFLUENCE / Francija / 2023 / Režija: Élisa Jadot
Razmah družbenih omrežij, kot so Facebook, YouTube, Instagram in TikTok, je prinesel nov pojav: objavljanje posnetkov otrok in njihovo izkoriščanje na spletu. V prvih 13 letih življenja povprečnega otroka njegovi sorodniki objavijo 1300 njegovih slik. Nekateri starši s sledilci na družbenih omrežjih delijo vse, tudi najbolj zasebne trenutke otrokovega življenja, in se ne zavedajo, da bodo objave najverjetneje ostale na spletu za vedno. V filmu spoznamo 24-letno Američanko, ki se ne upa predstaviti s pravim imenom, saj je bila kot otrok žrtev materine obsedenosti z objavljanjem njenih posnetkov na spletu. Tam so otroške fotografije in videoposnetki na voljo vsem, tudi pedofilom. Starši s takšnimi objavami otrok ne izpostavljajo le radovednosti neznancev in norčevanju, pač pa gre v nekaterih primerih celo za prikrito otroško delo. Nekateri starši namreč priljubljenost objav, povezanih z otroki, izkoriščajo tudi za zaslužek. Postali so vplivneži, ki oglašujejo najrazličnejše izdelke in jih prodajajo sledilcem ter se s tem preživljajo, ne da bi imeli njihovi otroci pri tem kakšno besedo. TURNING CHILDHOOD INTO CONTENT: THE DANGERS OF SHARENTING / ENFANTS SOUS INFLUENCE / Francija / 2023 / Režija: Élisa Jadot
Judy Garland, vzpon in padec filmske zvezde Nobena igralka v starem Hollywoodu ni imela glasu kot Judy Garland. Igrati je začela kot otrok, zvezdnica je postala že v svojem 17. letu z vlogo Dorothy v očarljivem muzikalu Čarovnik iz Oza. Kljub igralskemu, glasbenemu in plesnemu talentu, ki mu v Hollywoodu preprosto ni bilo para, je imela izrazito težko življenje, v katerem se zrcali eksploatirajoč in seksističen odnos hollywoodskega sistema do filmskih zvezdnic. Hollywoodski sistem je vanjo vcepil slabo samopodobo in jo že v letih odraščanja naredil odvisno od tablet, zaradi česar se je z odvisnostjo borila do konca življenja. Pri 47 letih je umrla zaradi prevelikega odmerka barbituratov. Za seboj je pustila hčer, prav tako eno od velikih hollywoodskih igralk in pevk Lizo Minelli. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2014 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Judy Garland, vzpon in padec filmske zvezde Nobena igralka v starem Hollywoodu ni imela glasu kot Judy Garland. Igrati je začela kot otrok, zvezdnica je postala že v svojem 17. letu z vlogo Dorothy v očarljivem muzikalu Čarovnik iz Oza. Kljub igralskemu, glasbenemu in plesnemu talentu, ki mu v Hollywoodu preprosto ni bilo para, je imela izrazito težko življenje, v katerem se zrcali eksploatirajoč in seksističen odnos hollywoodskega sistema do filmskih zvezdnic. Hollywoodski sistem je vanjo vcepil slabo samopodobo in jo že v letih odraščanja naredil odvisno od tablet, zaradi česar se je z odvisnostjo borila do konca življenja. Pri 47 letih je umrla zaradi prevelikega odmerka barbituratov. Za seboj je pustila hčer, prav tako eno od velikih hollywoodskih igralk in pevk Lizo Minelli. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2014 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
V drugem delu bomo s pomočjo stolpov odkrivali Slovenske gorice. Razgledni stolp na Plačkem vrhu pri Kungoti, večkrat nagrajena amaterska fotografa uporabljata za fotografiranje jutranje pokrajine v meglicah. Na Zavrhu pri Lenartu so domačini ponosni na čase, ko je v njihovih krajih živel in pisal pesmi naš najznamenitejši general – Rudolf Meister. Spoznali bomo potomca deklice, ki je prav z generalovo pomočjo postala najznamenitejša vaščanka. Na svojega rojaka, znanega izumitelja Johana »Janezka« Pucha pa so ponosni v vaseh okoli razglednega stolpa na Gomili. Z člani društva ljubiteljev starodobnih vozil, ki nosi ime njihovega slavnega domačina, bomo priča lokalni posebnosti – podiranju klopotca.
V drugem delu bomo s pomočjo stolpov odkrivali Slovenske gorice. Razgledni stolp na Plačkem vrhu pri Kungoti, večkrat nagrajena amaterska fotografa uporabljata za fotografiranje jutranje pokrajine v meglicah. Na Zavrhu pri Lenartu so domačini ponosni na čase, ko je v njihovih krajih živel in pisal pesmi naš najznamenitejši general – Rudolf Meister. Spoznali bomo potomca deklice, ki je prav z generalovo pomočjo postala najznamenitejša vaščanka. Na svojega rojaka, znanega izumitelja Johana »Janezka« Pucha pa so ponosni v vaseh okoli razglednega stolpa na Gomili. Z člani društva ljubiteljev starodobnih vozil, ki nosi ime njihovega slavnega domačina, bomo priča lokalni posebnosti – podiranju klopotca.
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873). Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873). Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
Odkrivanje neznane Slovenije s pomočjo stolpov začenjamo na našem skrajnem vzhodu, z obiskom razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo, ki ga domačini imenujejo tudi “prekmurski Eifflov stolp”. V centru mesta, ki se ponaša z imenom svetovne prestolnice bograča, bomo obiskali znameniti Bogračfest. Razgledni stolp stoji tudi na “prekmurskem Triglavu”, na vrhu 418 metrov visokega Sotinskega brega, najvišji točki na Goričkem, gričevnati pokrajini, ki slovi po najboljšem bučnem olju. Prepričali se bomo, zakaj je temu tako. V Žusmu na Kozjanskem pa bo razgledni stolp, poimenovan Stolp ljubezni, končno postal vreden svojega imena, saj se bo na njegovem vrhu zaročil mlad par.
Odkrivanje neznane Slovenije s pomočjo stolpov začenjamo na našem skrajnem vzhodu, z obiskom razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo, ki ga domačini imenujejo tudi “prekmurski Eifflov stolp”. V centru mesta, ki se ponaša z imenom svetovne prestolnice bograča, bomo obiskali znameniti Bogračfest. Razgledni stolp stoji tudi na “prekmurskem Triglavu”, na vrhu 418 metrov visokega Sotinskega brega, najvišji točki na Goričkem, gričevnati pokrajini, ki slovi po najboljšem bučnem olju. Prepričali se bomo, zakaj je temu tako. V Žusmu na Kozjanskem pa bo razgledni stolp, poimenovan Stolp ljubezni, končno postal vreden svojega imena, saj se bo na njegovem vrhu zaročil mlad par.
Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller
Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller
Skrivno življenje domačih ljubljenčkov
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo. 1. del Lastniki domačih živali se radi pogovarjajo s svojimi ljubljenčki. Toda ali res razumemo, kaj čutijo, mislijo in nam sporočajo? V tem delu si bomo ogledali različne osupljive tehnologije, ki omogočajo sporazumevanje med živalmi in človekom – od psa, ki zna pritiskati na gumbe z besedami, do papige, ki se je naučila ukaniti digitalnega hišnega pomočnika, da na nakupovalni seznam doda jagode. THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Tom Peppiatt
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo. 1. del Lastniki domačih živali se radi pogovarjajo s svojimi ljubljenčki. Toda ali res razumemo, kaj čutijo, mislijo in nam sporočajo? V tem delu si bomo ogledali različne osupljive tehnologije, ki omogočajo sporazumevanje med živalmi in človekom – od psa, ki zna pritiskati na gumbe z besedami, do papige, ki se je naučila ukaniti digitalnega hišnega pomočnika, da na nakupovalni seznam doda jagode. THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Tom Peppiatt
Začenja se novo šolsko leto, zato bomo v oddaji Sledi časa opisali nekaj posebnosti šolske oblačilne kulture v preteklosti. V današnjem času se nekateri sprašujete, ali se učenci, pa tudi učitelji, za šolo oblačijo manj primerno. Tudi misel o poenotenju oziroma tako imenovani šolski uniformi vedno znova oživi, a kaj kmalu tudi ponikne. Najintenzivnejše ideje o šolskih uniformah so nedavno pretresale slovenski prostor. Junija leta 2014 je ministrstvo za šolstvo predstavilo rezultate ankete med učenci, starši in šolniki. Anketiranih je bilo več kot 20 tisoč. Večina anketirancev se je takrat izrekla proti uniformam. Kako pa je bilo v preteklosti?
Začenja se novo šolsko leto, zato bomo v oddaji Sledi časa opisali nekaj posebnosti šolske oblačilne kulture v preteklosti. V današnjem času se nekateri sprašujete, ali se učenci, pa tudi učitelji, za šolo oblačijo manj primerno. Tudi misel o poenotenju oziroma tako imenovani šolski uniformi vedno znova oživi, a kaj kmalu tudi ponikne. Najintenzivnejše ideje o šolskih uniformah so nedavno pretresale slovenski prostor. Junija leta 2014 je ministrstvo za šolstvo predstavilo rezultate ankete med učenci, starši in šolniki. Anketiranih je bilo več kot 20 tisoč. Večina anketirancev se je takrat izrekla proti uniformam. Kako pa je bilo v preteklosti?
Pogosto slišimo, da je slovenska obala s svojimi 46 kilometri le delček obsežne Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino, kot tudi za izvire na kopnem. Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je podmorske izvire odkril poleti 2002, nato je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu pri Izoli odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Več o tem v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor Milan Trobič.
Pogosto slišimo, da je slovenska obala s svojimi 46 kilometri le delček obsežne Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino, kot tudi za izvire na kopnem. Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je podmorske izvire odkril poleti 2002, nato je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu pri Izoli odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Več o tem v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor Milan Trobič.