Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Maria Montessori, italijanski dokumentarni film

4. 2. 2023

Dokumentarni film o Marii Montessori osvetljuje življenjsko zgodbo izjemne ženske, ki se je otresla družbenih spon. Leta 1896 je kot tretja Italijanka diplomirala iz medicine, specializirala pa se je tudi iz nevropsihiatrije. Uspešnost njenega pedagoškega sistema poučevanja – ta otrokom ponuja možnost svobodnega izražanja – pa še danes potrjuje čedalje večje število šol po vsem svetu, kjer poučujejo po njeni metodi. Maria Montessori je bila vizionarka. Borila se je zoper nepismenost in se zavzemala za pedagogiko, ki temelji na ustvarjalnosti in ne na disciplini. Tudi v zasebnem življenju je bila pred svojim časom. Imela je sina, ki ga je dolgo skrivala in dala v rejništvo, da bi lahko še naprej delala. Poročila se ni nikoli. Veliko je študirala in potovala – v Francijo, Anglijo, Španijo, na Nizozemsko, v Ameriko in Indijo. Srečevanje z ljudmi iz različnih kultur – med njimi je bil tudi Mahatma Gandi – jo je bogatilo. Odločno je podpirala feministično gibanje. Ko je sin Mario dopolnil 15 let, ga je vzela k sebi in vse do njene smrti je ostal njen tesni sodelavec. MARIA MONTESSORI / Italija / 2020 / Režija: Malina De Carlo in Emanuela Audisio

77 min

Dokumentarni film o Marii Montessori osvetljuje življenjsko zgodbo izjemne ženske, ki se je otresla družbenih spon. Leta 1896 je kot tretja Italijanka diplomirala iz medicine, specializirala pa se je tudi iz nevropsihiatrije. Uspešnost njenega pedagoškega sistema poučevanja – ta otrokom ponuja možnost svobodnega izražanja – pa še danes potrjuje čedalje večje število šol po vsem svetu, kjer poučujejo po njeni metodi. Maria Montessori je bila vizionarka. Borila se je zoper nepismenost in se zavzemala za pedagogiko, ki temelji na ustvarjalnosti in ne na disciplini. Tudi v zasebnem življenju je bila pred svojim časom. Imela je sina, ki ga je dolgo skrivala in dala v rejništvo, da bi lahko še naprej delala. Poročila se ni nikoli. Veliko je študirala in potovala – v Francijo, Anglijo, Španijo, na Nizozemsko, v Ameriko in Indijo. Srečevanje z ljudmi iz različnih kultur – med njimi je bil tudi Mahatma Gandi – jo je bogatilo. Odločno je podpirala feministično gibanje. Ko je sin Mario dopolnil 15 let, ga je vzela k sebi in vse do njene smrti je ostal njen tesni sodelavec. MARIA MONTESSORI / Italija / 2020 / Režija: Malina De Carlo in Emanuela Audisio

Jože Rožmanec - Zoo Park Rožman, dokumentarna serija

4. 2. 2023

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Od ranega otroštva je Jože Rožmanec angažiran reševalec živali v stiski. Kot otrok je začel s srnico, prešel na razne druge divje živali, kot so divji prašiči, nadaljeval z medvedom, lani pa je v svoj vrt pripeljal še tigre. S širitvijo je pridobil dovoljenje za živalski vrt, vendar je ta čudežni vrt v resnici zavetišče za živali, ki bi bile sicer evtanazirane. Jože med živalmi ne dela razlik, tako so v njegovem vrtu tudi kokoške, zajčki in druga čudovita bitja.

25 min

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Od ranega otroštva je Jože Rožmanec angažiran reševalec živali v stiski. Kot otrok je začel s srnico, prešel na razne druge divje živali, kot so divji prašiči, nadaljeval z medvedom, lani pa je v svoj vrt pripeljal še tigre. S širitvijo je pridobil dovoljenje za živalski vrt, vendar je ta čudežni vrt v resnici zavetišče za živali, ki bi bile sicer evtanazirane. Jože med živalmi ne dela razlik, tako so v njegovem vrtu tudi kokoške, zajčki in druga čudovita bitja.

Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dokumentarni film

3. 2. 2023

Svetlana Slapšak je antropologinja in doktorica antičnih študij, rojena v Beogradu, avtorica več kot 50 knjig, živi v Ljubljani. Akademska pot jo je vodila po evropskih in ameriških univerzah, v Ljubljani je postala dekanka Fakultete za podiplomski humanistični študij, pred tem jo je njena akademska pot vodila po številnih univerzah po Evropi in ZDA. Z gibanjem »Tisoč žensk za mir« pa je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Prejšnjemu režimu se je postavljala po robu v prepričanju, da socializem mora biti nekaj boljšega kot tisto, v čemer je živela. In nikoli ni pozabila, da se šele v nevzdržnem začne človek. V odsotnosti sistemskih rešitev vse sloni na posamezniku, zato se dr. Svetlani Slapšak zastavlja vprašanje o tem, kakšna je vloga intelektualca danes. V dokumentarnem filmu govori o svobodi, o človekovih pravicah, o nacionalizmu, o demokraciji, o antropologiji spolov. Pravi, da je laž največje orožje, konflikt med pametjo in neumnostjo pa največja tragedija izgubljenega časa in generacij. Dokumentarni film Trojanke pa je poklon njeni neomajni in pokončni drži. Scenarij in režija Alma Lapajne.

51 min

Svetlana Slapšak je antropologinja in doktorica antičnih študij, rojena v Beogradu, avtorica več kot 50 knjig, živi v Ljubljani. Akademska pot jo je vodila po evropskih in ameriških univerzah, v Ljubljani je postala dekanka Fakultete za podiplomski humanistični študij, pred tem jo je njena akademska pot vodila po številnih univerzah po Evropi in ZDA. Z gibanjem »Tisoč žensk za mir« pa je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Prejšnjemu režimu se je postavljala po robu v prepričanju, da socializem mora biti nekaj boljšega kot tisto, v čemer je živela. In nikoli ni pozabila, da se šele v nevzdržnem začne človek. V odsotnosti sistemskih rešitev vse sloni na posamezniku, zato se dr. Svetlani Slapšak zastavlja vprašanje o tem, kakšna je vloga intelektualca danes. V dokumentarnem filmu govori o svobodi, o človekovih pravicah, o nacionalizmu, o demokraciji, o antropologiji spolov. Pravi, da je laž največje orožje, konflikt med pametjo in neumnostjo pa največja tragedija izgubljenega časa in generacij. Dokumentarni film Trojanke pa je poklon njeni neomajni in pokončni drži. Scenarij in režija Alma Lapajne.

Odpotovanja: Nova Zelandija: Adrenalin, potopis, 10/13

3. 2. 2023

Na Južnem otoku se prijatelja preizkusita v ekstremnih športih. Začneta z ekstremnim pranjem perila, desetimi krogi po krožišču, končata pa s tandemskim skokom s padalom. Vmes so še skok z elastiko, visenje nad prepadom, gorski gokart, pa še kaj bi se našlo, sploh za vedno na vse pripravljenega Justina. Tu se mu žal zgodi, da zamudi prijateljev adrenalinski skok v globino, ker ga je premamila – koza. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Na Južnem otoku se prijatelja preizkusita v ekstremnih športih. Začneta z ekstremnim pranjem perila, desetimi krogi po krožišču, končata pa s tandemskim skokom s padalom. Vmes so še skok z elastiko, visenje nad prepadom, gorski gokart, pa še kaj bi se našlo, sploh za vedno na vse pripravljenega Justina. Tu se mu žal zgodi, da zamudi prijateljev adrenalinski skok v globino, ker ga je premamila – koza. DEPARTURES / Kanada / 2008

Aalto, finski dokumentarni film

2. 2. 2023

Alvar Aalto (1898–1976) velja za enega največjih sodobnih arhitektov. V filmu je prikazana ljubezenska zgodba Alvarja in njegove žene Aino (1894–1949), prav tako arhitektke, ki se je bolj posvečala oblikovanju in velja za pionirko sodobnega finskega oblikovanja. Hkrati nas popelje po njunih ustvarjalnih procesih ter slovitih zgradbah po vsem svetu. Aino in Alvar sta se spoznala med študijem arhitekture v Helsinkih, nato je Aino začela delati v njegovem arhitekturnem biroju, poročila sta se leta 1924. Skupaj sta sodelovala pri številnih projektih. Aalto je izdelal načrte za sto enodružinskih hiš, skoraj polovico so jih tudi zgradili. Ena od teh je tudi njuna, zgrajena 1936, in je odprta za javnost. V filmu so prikazane tudi njune najlepše zgradbe na Finskem, knjižnica v Rusiji, študentski dom v Massachusettsu, zasebna hiša zbiratelja umetnin v Parizu in številne druge. Hkrati spoznamo pestro zgodovino modernizma in Aaltove sodobnike s področja arhitekture in oblikovanja. AALTO / Finska / 2020 Scenarij in režija: Virpi Suutari

98 min

Alvar Aalto (1898–1976) velja za enega največjih sodobnih arhitektov. V filmu je prikazana ljubezenska zgodba Alvarja in njegove žene Aino (1894–1949), prav tako arhitektke, ki se je bolj posvečala oblikovanju in velja za pionirko sodobnega finskega oblikovanja. Hkrati nas popelje po njunih ustvarjalnih procesih ter slovitih zgradbah po vsem svetu. Aino in Alvar sta se spoznala med študijem arhitekture v Helsinkih, nato je Aino začela delati v njegovem arhitekturnem biroju, poročila sta se leta 1924. Skupaj sta sodelovala pri številnih projektih. Aalto je izdelal načrte za sto enodružinskih hiš, skoraj polovico so jih tudi zgradili. Ena od teh je tudi njuna, zgrajena 1936, in je odprta za javnost. V filmu so prikazane tudi njune najlepše zgradbe na Finskem, knjižnica v Rusiji, študentski dom v Massachusettsu, zasebna hiša zbiratelja umetnin v Parizu in številne druge. Hkrati spoznamo pestro zgodovino modernizma in Aaltove sodobnike s področja arhitekture in oblikovanja. AALTO / Finska / 2020 Scenarij in režija: Virpi Suutari

Inhumanum: Umor, igrana dokumentarna serija, 3/8

2. 2. 2023

Med vsemi kaznivimi dejanji največjo pozornost vzbuja umor. Ta spada med najdestruktivnejše oblike asocialnega in antisocialnega vedenja. Umor pomeni kršitev najpomembnejše civilizacijske norme, nedotakljivosti človeškega življenja. Za najhujše oblike umora je mogoče izreči ne le zaporno kazen do 30 let, temveč tudi dosmrtni zapor, v nekaterih državah celo smrtno kazen. Zaradi ubojev in umorov na svetu umre več kot 460 tisoč moških, žensk in otrok na leto. Število nasilnih smrti se povečuje. Več kot 80 % žrtev nasilnih smrti so moški in fantje, ti pa zagrešijo celo več kot 90 % vseh nasilnih smrti. In čeravno si vse civilizacije s predpisi in kaznimi prizadevajo omejiti nasilna dejanja v družbi, teh ni mogoče preprečiti.

47 min

Med vsemi kaznivimi dejanji največjo pozornost vzbuja umor. Ta spada med najdestruktivnejše oblike asocialnega in antisocialnega vedenja. Umor pomeni kršitev najpomembnejše civilizacijske norme, nedotakljivosti človeškega življenja. Za najhujše oblike umora je mogoče izreči ne le zaporno kazen do 30 let, temveč tudi dosmrtni zapor, v nekaterih državah celo smrtno kazen. Zaradi ubojev in umorov na svetu umre več kot 460 tisoč moških, žensk in otrok na leto. Število nasilnih smrti se povečuje. Več kot 80 % žrtev nasilnih smrti so moški in fantje, ti pa zagrešijo celo več kot 90 % vseh nasilnih smrti. In čeravno si vse civilizacije s predpisi in kaznimi prizadevajo omejiti nasilna dejanja v družbi, teh ni mogoče preprečiti.

Izjemna mesta sveta z Joanno Lumley: Pariz, britanska dokumentarna serija, 1/3

2. 2. 2023

Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 1. del: Pariz V prvem delu nam Joanna Lumley razkaže Pariz. Ogleda si obnovo katedrale Notre-Dáme in gojenje čebel na pariških strehah, obišče trgovino z arhivsko visoko modo in shod za ženske pravice ter spozna lastnico znamenite pariške knjigarne in plesalke kankana. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Zoe Dobson

46 min

Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 1. del: Pariz V prvem delu nam Joanna Lumley razkaže Pariz. Ogleda si obnovo katedrale Notre-Dáme in gojenje čebel na pariških strehah, obišče trgovino z arhivsko visoko modo in shod za ženske pravice ter spozna lastnico znamenite pariške knjigarne in plesalke kankana. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Zoe Dobson

Odpotovanja: Nova Zelandija: Nedotaknjena, potopis, 9/13

2. 2. 2023

Na Severnem otoku Scott obišče prijatelja Richarda. Ta popotnikom nalovi ribe za večerjo, prespijo pri njem v šotorih, nato pa se odpravijo na Južni otok k Ellisu. Scottov prijatelj jim razkaže adrenalinski del Nove Zelandije. Najprej se z vrvjo spustijo s pečine, potem gredo na raftanje in za konec skočijo še z mostu. Pri Ellisu pokusijo jastoga, strižejo alpake na ranču njegovih staršev in mu postavijo božično drevo. Opogumljeni se odpravijo še naprej raziskovat Južni otok. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Na Severnem otoku Scott obišče prijatelja Richarda. Ta popotnikom nalovi ribe za večerjo, prespijo pri njem v šotorih, nato pa se odpravijo na Južni otok k Ellisu. Scottov prijatelj jim razkaže adrenalinski del Nove Zelandije. Najprej se z vrvjo spustijo s pečine, potem gredo na raftanje in za konec skočijo še z mostu. Pri Ellisu pokusijo jastoga, strižejo alpake na ranču njegovih staršev in mu postavijo božično drevo. Opogumljeni se odpravijo še naprej raziskovat Južni otok. DEPARTURES / Kanada / 2008

Elektronske vibracije – zvok, ki je spremenil svet, nemška glasbeno dokumentarna oddaja

1. 2. 2023

Nanjo plešejo množice; ponuja zabavo in ekstazo: elektronska glasba. V tem filmu boste prvič spoznali neverjetno zgodbo o uspehu elektronske glasbe in njenem razvoju od avantgarde do mainstreama. To je zgodba o nenavadnih napravah, ki oddajajo neverjetne zvoke. Spoznali boste zgodovino elektronske glasbe od Pierra Schaefferja in Stockhausna do skupine Kraftwerk, od Jean-Michela Jarrea do skupine The Beatles in tehnoglasbe.

51 min

Nanjo plešejo množice; ponuja zabavo in ekstazo: elektronska glasba. V tem filmu boste prvič spoznali neverjetno zgodbo o uspehu elektronske glasbe in njenem razvoju od avantgarde do mainstreama. To je zgodba o nenavadnih napravah, ki oddajajo neverjetne zvoke. Spoznali boste zgodovino elektronske glasbe od Pierra Schaefferja in Stockhausna do skupine Kraftwerk, od Jean-Michela Jarrea do skupine The Beatles in tehnoglasbe.

Pripovedovanje

1. 2. 2023

Četrta sezona zabavne in poučne dokumentarne serije z naslovom Kdo se boji slovenščine ponuja nove tri dele, v katerih odkrivamo mladim privlačne načine raziskovanja maternega jezika. V prvem delu, ki bo na sporedu 1. februarja, se bomo prepustili čarobnosti pripovedovanja. Naš šolski sistem nagovarja zlasti učence, ki radi berejo, medtem ko se otroci, ki si vsebino lažje zapomnijo s poslušanjem, ali tisti, ki potrebujejo praktično izkušnjo, lahko počutijo odrinjene na rob. Tako opozarja profesor slovenščine dr. KLEMEN LAH in dodaja, da ne pozna otroka, ki ne bi rad poslušal doživetega pripovedovanja, temu pa naš šolski sistem namenja premalo pozornosti. Pridružili smo se učencem OŠ Tinije in z njimi prisluhnili napeti pravljici, ki jo je pripovedovala pesnica in pisateljica ANJA ŠTEFAN; drugošolci OŠ Koseze so ob pripovedovalki ŠPELI FRLIC sami sestavljali in si pripovedovali zgodbe; izjemen pomen pripovedovanja in poslušanja poudarjata tudi igralka JANJA MAJZELJ in glasbenik BOŠTJAN GOMBAČ, pritrjuje pa jima prvošolka ADA, ki najlažje zaspi, kadar ji mami TEJA prebere pravljico za lahko noč.

27 min

Četrta sezona zabavne in poučne dokumentarne serije z naslovom Kdo se boji slovenščine ponuja nove tri dele, v katerih odkrivamo mladim privlačne načine raziskovanja maternega jezika. V prvem delu, ki bo na sporedu 1. februarja, se bomo prepustili čarobnosti pripovedovanja. Naš šolski sistem nagovarja zlasti učence, ki radi berejo, medtem ko se otroci, ki si vsebino lažje zapomnijo s poslušanjem, ali tisti, ki potrebujejo praktično izkušnjo, lahko počutijo odrinjene na rob. Tako opozarja profesor slovenščine dr. KLEMEN LAH in dodaja, da ne pozna otroka, ki ne bi rad poslušal doživetega pripovedovanja, temu pa naš šolski sistem namenja premalo pozornosti. Pridružili smo se učencem OŠ Tinije in z njimi prisluhnili napeti pravljici, ki jo je pripovedovala pesnica in pisateljica ANJA ŠTEFAN; drugošolci OŠ Koseze so ob pripovedovalki ŠPELI FRLIC sami sestavljali in si pripovedovali zgodbe; izjemen pomen pripovedovanja in poslušanja poudarjata tudi igralka JANJA MAJZELJ in glasbenik BOŠTJAN GOMBAČ, pritrjuje pa jima prvošolka ADA, ki najlažje zaspi, kadar ji mami TEJA prebere pravljico za lahko noč.

Odpotovanja - Cookovi otoki, potopis, 8/13

1. 2. 2023

Na teh otokih Scotta muči domotožje, kot je na Ascensionu Justina. Z Andrejem se jima je doma odprla velika poslovna priložnost. Scott mora postaviti na tehtnico nepozabna doživetja in nova obzorja ter na drugo stran zaslužek in stalno stranko. Odločitev ni lahka in mu zagreni bivanje na otokih, kakor tudi izgubljena prtljaga in slabo vreme. Obiščejo več otočkov, ki so si precej podobni, in se udeležijo lova na divje prašiče, ki so se preveč namnožili. Scott je nad tem precej bolj navdušen kot Justin, ljubitelj živali. Vsem pa je všeč pokušnja domačega piva. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Na teh otokih Scotta muči domotožje, kot je na Ascensionu Justina. Z Andrejem se jima je doma odprla velika poslovna priložnost. Scott mora postaviti na tehtnico nepozabna doživetja in nova obzorja ter na drugo stran zaslužek in stalno stranko. Odločitev ni lahka in mu zagreni bivanje na otokih, kakor tudi izgubljena prtljaga in slabo vreme. Obiščejo več otočkov, ki so si precej podobni, in se udeležijo lova na divje prašiče, ki so se preveč namnožili. Scott je nad tem precej bolj navdušen kot Justin, ljubitelj živali. Vsem pa je všeč pokušnja domačega piva. DEPARTURES / Kanada / 2008

Meta Velikonja, 2. del

31. 1. 2023

V nadaljevanju in drugem delu pričevanja Mete Velikonje, spremljamo življenje družine pod komunističnim režimom. Bili so zaznamovani in osovraženi. Z mamo se nihče ni upal pogovarjati na ulici. Vseeno pa so jih številni skrivaj podpirali. Režim jim je odvzel stanovanje, čakale so jih hude preizkušnje. Vendar so bili vsi Velikonjevi otroci bistre glave, tako da so doštudirali in imeli lepe poklice in kariere, npr. zdravnik Tine in univerzitetni profesor geografije v ZDA Jože, pa tudi Mija, ki je bila zelo uspešna predavateljica fizioterapije. Meta se je po spletu okoliščin odločila za študij metalurgije in ga tudi uspešno končala. Nekaj let je delala v Sisku, nato pa se je odlično znašla na tehnološkem oddelku Zavoda, pozneje Inštituta za varjenje v Ljubljani. Vneto je raziskovala zvarne spoje in vpliv varjenja na osnovni material. Njeno osebno življenje se ni odvijalo na idealen način, iskreno pove pričevalka Meta, a je zadovoljna s tem, kar je dosegla in se odlično počuti pri hčerini družini v Sori, kjer smo tudi posneli pričevanje.

109 min

V nadaljevanju in drugem delu pričevanja Mete Velikonje, spremljamo življenje družine pod komunističnim režimom. Bili so zaznamovani in osovraženi. Z mamo se nihče ni upal pogovarjati na ulici. Vseeno pa so jih številni skrivaj podpirali. Režim jim je odvzel stanovanje, čakale so jih hude preizkušnje. Vendar so bili vsi Velikonjevi otroci bistre glave, tako da so doštudirali in imeli lepe poklice in kariere, npr. zdravnik Tine in univerzitetni profesor geografije v ZDA Jože, pa tudi Mija, ki je bila zelo uspešna predavateljica fizioterapije. Meta se je po spletu okoliščin odločila za študij metalurgije in ga tudi uspešno končala. Nekaj let je delala v Sisku, nato pa se je odlično znašla na tehnološkem oddelku Zavoda, pozneje Inštituta za varjenje v Ljubljani. Vneto je raziskovala zvarne spoje in vpliv varjenja na osnovni material. Njeno osebno življenje se ni odvijalo na idealen način, iskreno pove pričevalka Meta, a je zadovoljna s tem, kar je dosegla in se odlično počuti pri hčerini družini v Sori, kjer smo tudi posneli pričevanje.

Zven stoletij, dokumentarni film

31. 1. 2023

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

51 min

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

Sagrada Família – Gaudíjev izziv, francoska dokumentarna oddaja

31. 1. 2023

Bazilika Svete družine, znana kot Sagrada Família, ki so jo v Barceloni začeli graditi že leta 1882, bo predvidoma dokončana leta 2026, ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja. Oddaja predstavlja vsa obdobja gradnje ene najslovitejših zgradb na svetu: od njenih začetkov, ko je delo nadzoroval sam Gaudí, do poznejših obdobij, ko so morali njegovi nasledniki ugibati, kako si je mojster zamislil njeno končno podobo. Več načrtov in maket je namreč zgorelo med špansko državljansko vojno, v zadnjih letih pa so jih rekonstruirali s sodobnimi računalniškimi programi. Strokovnjaki bodo orisali arhitekturne posebnosti cerkve. Ta se odlikuje po nadvse izvirnih, domišljijskih rešitvah, ki na videz nasprotujejo zakonom težnosti. Znamenito baziliko, katere najvišji stolp bo segal kar 170 metrov visoko, že zdaj obišče pet milijonov turistov na leto. SAGRADA FAMILIA, GAUDI'S CHALLENGE / SAGRADA FAMILIA, LE DEFI DE GAUDI / Francija / 2022 / Režija: Marc Jampolsky

52 min

Bazilika Svete družine, znana kot Sagrada Família, ki so jo v Barceloni začeli graditi že leta 1882, bo predvidoma dokončana leta 2026, ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja. Oddaja predstavlja vsa obdobja gradnje ene najslovitejših zgradb na svetu: od njenih začetkov, ko je delo nadzoroval sam Gaudí, do poznejših obdobij, ko so morali njegovi nasledniki ugibati, kako si je mojster zamislil njeno končno podobo. Več načrtov in maket je namreč zgorelo med špansko državljansko vojno, v zadnjih letih pa so jih rekonstruirali s sodobnimi računalniškimi programi. Strokovnjaki bodo orisali arhitekturne posebnosti cerkve. Ta se odlikuje po nadvse izvirnih, domišljijskih rešitvah, ki na videz nasprotujejo zakonom težnosti. Znamenito baziliko, katere najvišji stolp bo segal kar 170 metrov visoko, že zdaj obišče pet milijonov turistov na leto. SAGRADA FAMILIA, GAUDI'S CHALLENGE / SAGRADA FAMILIA, LE DEFI DE GAUDI / Francija / 2022 / Režija: Marc Jampolsky

Barbra Streisand – rojstvo dive, francoska dokumentarna oddaja

31. 1. 2023

Dokumentarna oddaja prikazuje neustavljivi vzpon »smešnega dekleta«, Barbre Streisand, in njeno preobrazbo v svetovno megazvezdnico, ki je kot zgled neodvisne, neuklonljive in vplivne dive odprla povsem nove poti za mlade ustvarjalke. Z dvema oskarjema, devetimi zlatimi globusi, osmimi grammyji in petimi emmyji nagrajeno pevko in igralko bomo spremljali na njeni poti od rojstva, leta 1942, do vrhunca kariere, leta 1983. BARBRA STREISAND, BECOMING AN ICON / BARBRA STREISAND, NAISSANCE D'UNE DIVA / Francija / 2017 / Režija: Nicolas Maupied

52 min

Dokumentarna oddaja prikazuje neustavljivi vzpon »smešnega dekleta«, Barbre Streisand, in njeno preobrazbo v svetovno megazvezdnico, ki je kot zgled neodvisne, neuklonljive in vplivne dive odprla povsem nove poti za mlade ustvarjalke. Z dvema oskarjema, devetimi zlatimi globusi, osmimi grammyji in petimi emmyji nagrajeno pevko in igralko bomo spremljali na njeni poti od rojstva, leta 1942, do vrhunca kariere, leta 1983. BARBRA STREISAND, BECOMING AN ICON / BARBRA STREISAND, NAISSANCE D'UNE DIVA / Francija / 2017 / Režija: Nicolas Maupied

Strast do letenja

31. 1. 2023

Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.

53 min

Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.

Odpotovanja - Japonska: Preteklost, potopis, 7/13

31. 1. 2023

Scott in Justin nadaljujeta raziskovanje Japonske, tokrat zunaj mestnega vrveža, na otokih Okinava, Jagadži, Mijadžima in Zemami. Na Mijadžimo sta, skupaj s snemalcem Andrejem, šla pozno zvečer, ko turistični utrip potihne in se po pristanu pasejo srnjad in druge divje živali. Justin, velik ljubitelj živali, je bil navdušen. Ampak Japonska je tudi v divjini močno avtomatizirana, in že tako preprosto opravilo, kot je dotakanje goriva, je lahko frustracija. Sploh če v bencinski tank natočiš dizelsko gorivo … DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Scott in Justin nadaljujeta raziskovanje Japonske, tokrat zunaj mestnega vrveža, na otokih Okinava, Jagadži, Mijadžima in Zemami. Na Mijadžimo sta, skupaj s snemalcem Andrejem, šla pozno zvečer, ko turistični utrip potihne in se po pristanu pasejo srnjad in druge divje živali. Justin, velik ljubitelj živali, je bil navdušen. Ampak Japonska je tudi v divjini močno avtomatizirana, in že tako preprosto opravilo, kot je dotakanje goriva, je lahko frustracija. Sploh če v bencinski tank natočiš dizelsko gorivo … DEPARTURES / Kanada / 2008

Po Turčiji s Simonom Reevom, potopis, 2/2

30. 1. 2023

Na goratem jugu Turčije še živijo redki nomadi, pripadniki ljudstva Yoruk, ki s čredami koz prepotujejo stotine kilometrov. Po postanku v njihovem taboru se Simon Reeve odpravi v največje kurdsko mesto Diyarbakir, v katerem je zaradi spopadov med uporniki in turško vojsko več četrti popolnoma zravnanih z zemljo. V Sarikamiškem gozdu pa ugotovi, da se Turčija lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo in veliko populacijo rjavega medveda, vendar država na področju varstva narave močno zaostaja za drugimi. Nazadnje Reeve obišče prizorišče snemanja priljubljene televizijske nadaljevanke in v njej celo dobi manjšo vlogo. TURKEY WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2017

59 min

Na goratem jugu Turčije še živijo redki nomadi, pripadniki ljudstva Yoruk, ki s čredami koz prepotujejo stotine kilometrov. Po postanku v njihovem taboru se Simon Reeve odpravi v največje kurdsko mesto Diyarbakir, v katerem je zaradi spopadov med uporniki in turško vojsko več četrti popolnoma zravnanih z zemljo. V Sarikamiškem gozdu pa ugotovi, da se Turčija lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo in veliko populacijo rjavega medveda, vendar država na področju varstva narave močno zaostaja za drugimi. Nazadnje Reeve obišče prizorišče snemanja priljubljene televizijske nadaljevanke in v njej celo dobi manjšo vlogo. TURKEY WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2017

Odpotovanja - Japonska: Prihodnost, potopis, 6/13

30. 1. 2023

Justin, Scott in snemalec Andre se znajdejo v srcu Tokia, megalomanske urbane džungle. Pričaka jih Scottova študentska prijateljica Tomoko in jim pokaže japonsko kulinariko, ki pa je Scottu precej bolj pisana na kožo kot Justinu. Ogledajo si tudi slovito ribjo tržnico in strupeno ribo napihovalko, ki velja za specialiteto, a je ob nepravilni pripravi lahko usodna. Scott bi rad Justina naučil nekaj japonskih besed, a fant ima precej več smisla za zabavo kot za jezike. Po prekrokani noči se namenijo na podeželje, v vas s svetišči, da se tam malo umirijo. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Justin, Scott in snemalec Andre se znajdejo v srcu Tokia, megalomanske urbane džungle. Pričaka jih Scottova študentska prijateljica Tomoko in jim pokaže japonsko kulinariko, ki pa je Scottu precej bolj pisana na kožo kot Justinu. Ogledajo si tudi slovito ribjo tržnico in strupeno ribo napihovalko, ki velja za specialiteto, a je ob nepravilni pripravi lahko usodna. Scott bi rad Justina naučil nekaj japonskih besed, a fant ima precej več smisla za zabavo kot za jezike. Po prekrokani noči se namenijo na podeželje, v vas s svetišči, da se tam malo umirijo. DEPARTURES / Kanada / 2008

Homoterapija – prisilna spreobrnitev, francoski dokumentarni film

29. 1. 2023

Nekateri homoseksualnost še vedno obravnavajo kot bolezen. Raziskovalni dokumentarni film preučuje gibanja, ki izhajajo iz Združenih držav Amerike in se na podlagi svoje razlage krščanstva in psihoterapije zavzemajo za t. i. terapije spreobrnitve. Sorodna gibanja se pojavljajo tudi v Kanadi, Franciji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, na Poljskem. Film prikaže tudi uničujoče posledice takšnega ravnanja pri ljudeh. HOMOTHERAPY / HOMOTHERAPIES: CONVERSION FORCÉE / Francija / 2019 / režija: Bernard Nicolas

94 min

Nekateri homoseksualnost še vedno obravnavajo kot bolezen. Raziskovalni dokumentarni film preučuje gibanja, ki izhajajo iz Združenih držav Amerike in se na podlagi svoje razlage krščanstva in psihoterapije zavzemajo za t. i. terapije spreobrnitve. Sorodna gibanja se pojavljajo tudi v Kanadi, Franciji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, na Poljskem. Film prikaže tudi uničujoče posledice takšnega ravnanja pri ljudeh. HOMOTHERAPY / HOMOTHERAPIES: CONVERSION FORCÉE / Francija / 2019 / režija: Bernard Nicolas

V džungli, italijansko-hrvaški dokumentarni film

29. 1. 2023

Na bregu Soče v Gorici je spontano nastal begunski tabor, ki so ga poimenovali džungla. Skozi oči italijanske gledališke režiserke Elise Menon v filmu spoznamo prosilce za azil, ki v džungli preživljajo dneve, saj jih ljudje v mestu ne sprejmejo. Na gledališki delavnici ustvarijo predstavo, v kateri želijo gledalcem pokazati, da tujci iz džungle niso nevarni in jih ne ogrožajo. Gledalci ob predstavi začutijo, da so jim migranti bolj podobni, kot mislijo. Ustvarili so prostor za drugačno razmišljanje. THE JUNGLE / Italija, Hrvaška / 2021 / Režija: Cristian Natoli

75 min

Na bregu Soče v Gorici je spontano nastal begunski tabor, ki so ga poimenovali džungla. Skozi oči italijanske gledališke režiserke Elise Menon v filmu spoznamo prosilce za azil, ki v džungli preživljajo dneve, saj jih ljudje v mestu ne sprejmejo. Na gledališki delavnici ustvarijo predstavo, v kateri želijo gledalcem pokazati, da tujci iz džungle niso nevarni in jih ne ogrožajo. Gledalci ob predstavi začutijo, da so jim migranti bolj podobni, kot mislijo. Ustvarili so prostor za drugačno razmišljanje. THE JUNGLE / Italija, Hrvaška / 2021 / Režija: Cristian Natoli

Nebesni zmaj

29. 1. 2023

Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.

25 min

Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.

Idrijski meščani

29. 1. 2023

V Mestnem muzeju v Idriji so leta 2016 pripravili občasno razstavo- Dame in čipke, ki je dala širši vpogled v meščanski sloj prebivalstva; ki ga do tedaj v izrazito delavskem, rudarskem mestu niso raziskovali. Sledilo je terensko delo kustosinj, ki sta dobili podatke od dedičev nekdanjih meščanskih družin, saj nekateri še vedno hranijo pravo bogstvo pisnih podatkov in tudi osebnih predmetov. Poleg tega sta veliko informacij oziroma pisnih virov o idrijskih meščanih pridobili iz fondov idrijske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Tako se je občasna razstava spremenila v del stalne razstave, ki jo krasijo predmeti, pisni viri in številne fotografije. Več o idrijskih meščanih v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič. .

32 min

V Mestnem muzeju v Idriji so leta 2016 pripravili občasno razstavo- Dame in čipke, ki je dala širši vpogled v meščanski sloj prebivalstva; ki ga do tedaj v izrazito delavskem, rudarskem mestu niso raziskovali. Sledilo je terensko delo kustosinj, ki sta dobili podatke od dedičev nekdanjih meščanskih družin, saj nekateri še vedno hranijo pravo bogstvo pisnih podatkov in tudi osebnih predmetov. Poleg tega sta veliko informacij oziroma pisnih virov o idrijskih meščanih pridobili iz fondov idrijske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Tako se je občasna razstava spremenila v del stalne razstave, ki jo krasijo predmeti, pisni viri in številne fotografije. Več o idrijskih meščanih v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič. .

Navaden večer nenavadnega komediografa

29. 1. 2023

Čez nekaj dni bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Kot vsako leto. In bomo ponosni na to »Visoko mašo« slovenske ustvarjalnosti ter počastitev vseh tistih več kot sto tisoč ustvarjalcev in zanesenjakov, ki se v Sloveniji poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katero od umetnosti ali pa s kulturo v ožjem pomenu besede. Proslave bodo in govori, o katerih bomo vsaj dan ali dva ur debatirali, če bo govornik na državni proslavi oster, tudi polemizirali. V Nedeljski reportaži se spustimo do neposrednih proizvajalcev. Do baze; do kulturnikov, ki so to, kar so, zaradi težko razložljivega hotenja. Ter so zategadelj najčistejši kulturni delavci na Slovenskem …Marko Radmilovič se posveča ustvarjalcu, ki je eden najeminentnejših predstavnikov naše kulture že več kot šest desetletij: Tonetu Partljiču.

27 min

Čez nekaj dni bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Kot vsako leto. In bomo ponosni na to »Visoko mašo« slovenske ustvarjalnosti ter počastitev vseh tistih več kot sto tisoč ustvarjalcev in zanesenjakov, ki se v Sloveniji poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katero od umetnosti ali pa s kulturo v ožjem pomenu besede. Proslave bodo in govori, o katerih bomo vsaj dan ali dva ur debatirali, če bo govornik na državni proslavi oster, tudi polemizirali. V Nedeljski reportaži se spustimo do neposrednih proizvajalcev. Do baze; do kulturnikov, ki so to, kar so, zaradi težko razložljivega hotenja. Ter so zategadelj najčistejši kulturni delavci na Slovenskem …Marko Radmilovič se posveča ustvarjalcu, ki je eden najeminentnejših predstavnikov naše kulture že več kot šest desetletij: Tonetu Partljiču.

Skrivnost ledenodobnih orjakov, nemška dokumentarna oddaja

28. 1. 2023

V zadnji ledeni dobi je Zemljo poseljevalo na milijone velikanskih živali – mamutov, jamskih medvedov in levov, stepskih bizonov, sabljastih zobnih mačk … A s segrevanjem ozračja so se z obličja Zemlje poslovile tri četrtine teh bitij. Morda se niso zmogla prilagoditi ali pa jih je pokončal človek; obdobje namreč sovpada tudi s človekovim osvajanjem sveta. To 12.000 let staro skrivnost zdaj razkrivajo paleontologi, ki preučujejo fosilne ostanke kosti in odtise v zemljini teh orjakov ter ostanke rastja, ohranjene v permafrostu. MYSTERY OF THE ICE AGE GIANTS / DAS ENDE DER EISZEIT GIGANTEN / Nemčija / 2019 / Režija: Florian Breier

51 min

V zadnji ledeni dobi je Zemljo poseljevalo na milijone velikanskih živali – mamutov, jamskih medvedov in levov, stepskih bizonov, sabljastih zobnih mačk … A s segrevanjem ozračja so se z obličja Zemlje poslovile tri četrtine teh bitij. Morda se niso zmogla prilagoditi ali pa jih je pokončal človek; obdobje namreč sovpada tudi s človekovim osvajanjem sveta. To 12.000 let staro skrivnost zdaj razkrivajo paleontologi, ki preučujejo fosilne ostanke kosti in odtise v zemljini teh orjakov ter ostanke rastja, ohranjene v permafrostu. MYSTERY OF THE ICE AGE GIANTS / DAS ENDE DER EISZEIT GIGANTEN / Nemčija / 2019 / Režija: Florian Breier

Cveto Šumec - Prostovoljno gasilsko društvo Vižmarje, dokumentarna serija

28. 1. 2023

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Cveto Šumec je rojen gasilec, ki že vse življenje pomaga znancem in neznancem okviru Prostovoljnega Gasilskega Društva Vižmarje-Brod. Vedno pripravljen priskočiti na pomoč je pomagal pri večini najodmevnejših akcij po Sloveniji, seveda pa tudi pri številnih drugih. Opravljal je več visokih funkcij v okviru Gasilske Zveze, a kot pravi, ima najraje operativo. Izjemno je ponosen na svoji hčerki, ki sta se mu pridružili v gasilskih vrstah.

24 min

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Cveto Šumec je rojen gasilec, ki že vse življenje pomaga znancem in neznancem okviru Prostovoljnega Gasilskega Društva Vižmarje-Brod. Vedno pripravljen priskočiti na pomoč je pomagal pri večini najodmevnejših akcij po Sloveniji, seveda pa tudi pri številnih drugih. Opravljal je več visokih funkcij v okviru Gasilske Zveze, a kot pravi, ima najraje operativo. Izjemno je ponosen na svoji hčerki, ki sta se mu pridružili v gasilskih vrstah.

Šoa. Teža molka

27. 1. 2023

Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes. V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Primož Meško

49 min

Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes. V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Primož Meško

Odpotovanja - Otok Ascension, potopis, 5/13

27. 1. 2023

Tokrat Scott in Justin, ob pomoči prijaznega in vedno tihega snemalca Andreja, obiščeta najbolj oddaljeni otok sredi južnega Atlantika, Ascension, edini kraj na vsej enoletni poti, kjer Scott ne pozna nikogar. A ljudje so prijazni, posodijo jim celo svoje vozilo, preden lahko najamejo avto. V hišici na Zeleni gori si kuhajo špagete, ker je živež v trgovini zaradi vštete cene prevoza zelo drag. Na otoku kraljujejo rakovice, ki jih Justin ne mara preveč. To pa ni njegova edina tegoba, tako da mu otok kljub veličastnemu lovu na tune ne ostane ravno v lepem spominu. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Tokrat Scott in Justin, ob pomoči prijaznega in vedno tihega snemalca Andreja, obiščeta najbolj oddaljeni otok sredi južnega Atlantika, Ascension, edini kraj na vsej enoletni poti, kjer Scott ne pozna nikogar. A ljudje so prijazni, posodijo jim celo svoje vozilo, preden lahko najamejo avto. V hišici na Zeleni gori si kuhajo špagete, ker je živež v trgovini zaradi vštete cene prevoza zelo drag. Na otoku kraljujejo rakovice, ki jih Justin ne mara preveč. To pa ni njegova edina tegoba, tako da mu otok kljub veličastnemu lovu na tune ne ostane ravno v lepem spominu. DEPARTURES / Kanada / 2008

V treh stenah: Poročni prstan, dokumentarna serija, 3/3

27. 1. 2023

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V tretjem delu se v Karavankah nad Tržičem spoznamo z drugačnim, bolj športno plezalnim alpinizmom. Petra Klinar Stražar in Luka Stražar sta zakonski par in soplezalca. V steni Begunjščice splezata Šentansko smer, vzpon pa se prepleta z njunim pogledom na alpinizem in specifiko partnerskega odnosa. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka in geografinja Dr. Irena Mrak, alpinist Klemen Premrl in zgodovinar dr. Peter Mikša.

25 min

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V tretjem delu se v Karavankah nad Tržičem spoznamo z drugačnim, bolj športno plezalnim alpinizmom. Petra Klinar Stražar in Luka Stražar sta zakonski par in soplezalca. V steni Begunjščice splezata Šentansko smer, vzpon pa se prepleta z njunim pogledom na alpinizem in specifiko partnerskega odnosa. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka in geografinja Dr. Irena Mrak, alpinist Klemen Premrl in zgodovinar dr. Peter Mikša.

Inhumanum: Motiv, igrano-dokumentarna serija, 2/8

26. 1. 2023

Izguba sočutja je izguba človečnosti, se pravi dokaz, da so sebične težnje prevladale nad nesebičnimi in da so si nizkotni nagibi podredili sočutje in s tem človečnost. Takšno spoznanje pa je toliko večji pretres za tiste, ki poznajo morilca, saj mu običajno česa takega »ne bi nikoli pripisali«. Ljudje navadno težko verjamejo, »da lahko tako dober človek stori takšno grozljivo dejanje«. Zato se vprašanja, ki se zastavljajo ob umoru, ne porajajo le iz radovednosti, temveč iz bistveno globljega vzgiba, ki lahko sega tudi do samega dna prvinskosti človeške narave. Vprašanja o razlogih za umor pa ostajajo pogosto brez pravega odgovora, saj so osebni in družbeni vzroki zločina v svojem izvornem, ontološkem bistvu pogosto težko dostopni celo strokovnemu proučevanju, kaj šele sposobnostim razumevanja vseh tistih psiholoških in socioloških dejavnikov, ki so zaradi usodnih medsebojnih vplivov privedli do takšnega dejanja.

46 min

Izguba sočutja je izguba človečnosti, se pravi dokaz, da so sebične težnje prevladale nad nesebičnimi in da so si nizkotni nagibi podredili sočutje in s tem človečnost. Takšno spoznanje pa je toliko večji pretres za tiste, ki poznajo morilca, saj mu običajno česa takega »ne bi nikoli pripisali«. Ljudje navadno težko verjamejo, »da lahko tako dober človek stori takšno grozljivo dejanje«. Zato se vprašanja, ki se zastavljajo ob umoru, ne porajajo le iz radovednosti, temveč iz bistveno globljega vzgiba, ki lahko sega tudi do samega dna prvinskosti človeške narave. Vprašanja o razlogih za umor pa ostajajo pogosto brez pravega odgovora, saj so osebni in družbeni vzroki zločina v svojem izvornem, ontološkem bistvu pogosto težko dostopni celo strokovnemu proučevanju, kaj šele sposobnostim razumevanja vseh tistih psiholoških in socioloških dejavnikov, ki so zaradi usodnih medsebojnih vplivov privedli do takšnega dejanja.

Vstanimo v suženjstvo zakleti, dokumentarni film

26. 1. 2023

Duhovnik, pisatelj, doktor literarnih ved in redovnik kapucinov Karel Gržan se ob duhovniškem delu ukvarja tudi s problematiko hrematizma. Karel Gržan se je rodil leta 1958 v Celju, po končani srednji šoli je vstopil v red bratov kapucinov. Končal je Teološko fakulteto. Leta 2003 pa je na FF v Ljubljani opravil doktorat s področja literarnih ved. Leta 1997 je ustanovil Don Pierinovo komuno, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji za zdravljenje odvisnosti. Zanimajo ga različna področja, med drugim tudi zgodovina. Protagonist dokumentarnega portreta z naslovom Vstanimo v suženjstvo zakleti je bil izbran z razlogom: edini v Sloveniji se ukvarja s hrematizmom, to je konceptom, znanim že iz antike, ki iz etičnih razlogov obsoja kopičenje bogastva in bogatenje posameznikov. Gržanova razlaga je tako izvirna in samosvoja, da je zamikala tudi filmske ustvarjalce. Pater Karel Gržan je avtor tridesetih literarnih, strokovnih in poučnih knjig. Portret je nastal ob njegovi 63-letnici in 27-letnici literarnega delovanja. Zakaj je na svetu toliko revnih? Zakaj ima osem najbogatejših ljudi na svetu toliko bogastva kot polovica vsega prebivalstva na Zemlji? Kdo, kako in zakaj nas manipulira in nas s pomočjo medijev, znanj in tehnologije drži v stanju, v katerem to sprejemamo kot samoumevno? V nasprotju z večino, ki je po svetu resneje angažirana na tem področju, Karel Gržan poleg analize ponuja tudi možne rešitve za izhod iz te situacije. Dokumentarni portret je nastal v produkciji producenta Casablanca za RTV Slovenija, scenarista sta bila Peter Povh in Zdenko Kodrič, režiser pa Boris Jurjaševič.

49 min

Duhovnik, pisatelj, doktor literarnih ved in redovnik kapucinov Karel Gržan se ob duhovniškem delu ukvarja tudi s problematiko hrematizma. Karel Gržan se je rodil leta 1958 v Celju, po končani srednji šoli je vstopil v red bratov kapucinov. Končal je Teološko fakulteto. Leta 2003 pa je na FF v Ljubljani opravil doktorat s področja literarnih ved. Leta 1997 je ustanovil Don Pierinovo komuno, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji za zdravljenje odvisnosti. Zanimajo ga različna področja, med drugim tudi zgodovina. Protagonist dokumentarnega portreta z naslovom Vstanimo v suženjstvo zakleti je bil izbran z razlogom: edini v Sloveniji se ukvarja s hrematizmom, to je konceptom, znanim že iz antike, ki iz etičnih razlogov obsoja kopičenje bogastva in bogatenje posameznikov. Gržanova razlaga je tako izvirna in samosvoja, da je zamikala tudi filmske ustvarjalce. Pater Karel Gržan je avtor tridesetih literarnih, strokovnih in poučnih knjig. Portret je nastal ob njegovi 63-letnici in 27-letnici literarnega delovanja. Zakaj je na svetu toliko revnih? Zakaj ima osem najbogatejših ljudi na svetu toliko bogastva kot polovica vsega prebivalstva na Zemlji? Kdo, kako in zakaj nas manipulira in nas s pomočjo medijev, znanj in tehnologije drži v stanju, v katerem to sprejemamo kot samoumevno? V nasprotju z večino, ki je po svetu resneje angažirana na tem področju, Karel Gržan poleg analize ponuja tudi možne rešitve za izhod iz te situacije. Dokumentarni portret je nastal v produkciji producenta Casablanca za RTV Slovenija, scenarista sta bila Peter Povh in Zdenko Kodrič, režiser pa Boris Jurjaševič.

Odpotovanja - Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 4/13

26. 1. 2023

Prijatelji Scott, Justin in Andre se spet snidejo z Monico, ki študira v Indiji in jih bo tokrat kot vodička peljala raziskat Himalajo. V prejšnji epizodi so spoznali pisano versko plat Indije, tokrat pa se odpravijo na pravo pustolovščino. Prvi postanek je Dardžiling, kjer naj bi na Tigrovem hribu dočakali nepozabni sončni vzhod nad veličastnim najvišjim gorstvom na svetu. Potem si privoščijo še vožnjo z »muzejskim« vlakom in poziranje pred mejnim kamnom, ki deli Indijo od Nepala. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Prijatelji Scott, Justin in Andre se spet snidejo z Monico, ki študira v Indiji in jih bo tokrat kot vodička peljala raziskat Himalajo. V prejšnji epizodi so spoznali pisano versko plat Indije, tokrat pa se odpravijo na pravo pustolovščino. Prvi postanek je Dardžiling, kjer naj bi na Tigrovem hribu dočakali nepozabni sončni vzhod nad veličastnim najvišjim gorstvom na svetu. Potem si privoščijo še vožnjo z »muzejskim« vlakom in poziranje pred mejnim kamnom, ki deli Indijo od Nepala. DEPARTURES / Kanada / 2008

V treh stenah: Diagnoza: alpinizem, dokumentarna serija, 2/3

26. 1. 2023

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V drugem delu se v Kamniško-Savinjskih Alpah odpravimo v navpično steno Lučkega Dedca. Alpinistki Marija Jeglič in Eva Dolenc splezata Centralni steber, ki je kar nekaj časa veljal za najtežjo plezalno smer v naših gorah. Vzpon se prepleta s humorjem, razposajenostjo in pogledi obeh plezalk. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka Marjana Šah Štrok, gorski vodnik Milan Romih in zgodovinar dr. Peter Mikša.

24 min

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V drugem delu se v Kamniško-Savinjskih Alpah odpravimo v navpično steno Lučkega Dedca. Alpinistki Marija Jeglič in Eva Dolenc splezata Centralni steber, ki je kar nekaj časa veljal za najtežjo plezalno smer v naših gorah. Vzpon se prepleta s humorjem, razposajenostjo in pogledi obeh plezalk. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka Marjana Šah Štrok, gorski vodnik Milan Romih in zgodovinar dr. Peter Mikša.

Tiki, izobraževalno-dokumentarni film

25. 1. 2023

Nehotno, nenadno, ponavljajoče se mežikanje, smrkanje, obrazne grimase in trzanje glave je le nekaj tikov, ki so v otroštvu in mladostništvu precej pogosti in večinoma prehodni. Če ima nekdo več gibalnih tikov in vsaj enega glasovnega najmanj eno leto, govorimo o Tourettovem sindromu. Čeprav tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti posameznika, ga lahko ovirajo in stigmatizirajo, posebej ko gre za hujše, bolj moteče tike, denimo cviljenje, preklinjanje, samopoškodovalno vedenje. Spoznajte Tina, Izo in Roka, katerih osebnosti in življenje ne krojijo le tiki, temveč tudi njihovi talenti, želje, družine, prijatelji. O vzrokih, posledicah in zdravljenju tikov pa več tudi strokovnjakinji. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Film TIKI je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

24 min

Nehotno, nenadno, ponavljajoče se mežikanje, smrkanje, obrazne grimase in trzanje glave je le nekaj tikov, ki so v otroštvu in mladostništvu precej pogosti in večinoma prehodni. Če ima nekdo več gibalnih tikov in vsaj enega glasovnega najmanj eno leto, govorimo o Tourettovem sindromu. Čeprav tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti posameznika, ga lahko ovirajo in stigmatizirajo, posebej ko gre za hujše, bolj moteče tike, denimo cviljenje, preklinjanje, samopoškodovalno vedenje. Spoznajte Tina, Izo in Roka, katerih osebnosti in življenje ne krojijo le tiki, temveč tudi njihovi talenti, želje, družine, prijatelji. O vzrokih, posledicah in zdravljenju tikov pa več tudi strokovnjakinji. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Film TIKI je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

Odpotovanja - Indija: Sveta dežela, potopis, 3/13

25. 1. 2023

Scott in Justin sta tokrat v Indiji. Velemesto New Delhi je zanju precejšen kulturni šok. Svete krave, promet, trgovina, vse to je čisto drugače kot karkoli, kar je Justin videl doslej. Najprej poiščeta Monico, ki ima v Indiji sorodnike, študirala pa je v Kanadi. Pelje ju na zelo dolgo pot z vlakom v puščavski Radžastan, gledat pradavno utrdbo. Na obrežju Gangesa pa doživita vso pestrost in nasprotja indijske kulture. V tej reki si verniki izmijejo vseh grehe, njihov pepel v njej pa jim zagotovi prekinitev nenehnih reinkarnacij in pot v nebesa. Na koncu z Monico praznujejo divali, praznik luči in veselja. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Scott in Justin sta tokrat v Indiji. Velemesto New Delhi je zanju precejšen kulturni šok. Svete krave, promet, trgovina, vse to je čisto drugače kot karkoli, kar je Justin videl doslej. Najprej poiščeta Monico, ki ima v Indiji sorodnike, študirala pa je v Kanadi. Pelje ju na zelo dolgo pot z vlakom v puščavski Radžastan, gledat pradavno utrdbo. Na obrežju Gangesa pa doživita vso pestrost in nasprotja indijske kulture. V tej reki si verniki izmijejo vseh grehe, njihov pepel v njej pa jim zagotovi prekinitev nenehnih reinkarnacij in pot v nebesa. Na koncu z Monico praznujejo divali, praznik luči in veselja. DEPARTURES / Kanada / 2008

V treh stenah: Steber, dokumentarna serija, 1/3

25. 1. 2023

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V prvem delu se v Julijskih Alpah spoznamo z najbolj veličastno kuliso naših gora - več kot kilometer visoko Severno triglavsko steno. Z alpinistoma Matijo Volontarjem, Žigo Oražmom in gorskim vodnikom Tomažem Jakofčičem opravimo zahteven plezalni vzpon po Čopovem stebru. Vzpon nad prepadi dopolnjujejo intimni pogledi vseh treh protagonistov, gorske vodnice Tine Di Batista in zgodovinarja Dr. Petra Mikše.

24 min

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V prvem delu se v Julijskih Alpah spoznamo z najbolj veličastno kuliso naših gora - več kot kilometer visoko Severno triglavsko steno. Z alpinistoma Matijo Volontarjem, Žigo Oražmom in gorskim vodnikom Tomažem Jakofčičem opravimo zahteven plezalni vzpon po Čopovem stebru. Vzpon nad prepadi dopolnjujejo intimni pogledi vseh treh protagonistov, gorske vodnice Tine Di Batista in zgodovinarja Dr. Petra Mikše.

Meta Velikonja, 1. del

24. 1. 2023

Izjemno zanimiva in lucidna gospa Meta Velikonja, hči pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga povojne komunistične oblasti na montiranem procesu obsodile na smrt in ustrelile. Njegova družina še danes ne ve, kje je njegov grob. Pričevalka obudi spomin na mirno življenje v družini z veliko otroki, na skrbno mamo in očeta, ki po možganski kapi ni bil več v najboljši formi. Mama je bila nečakinja škofa Jegliča, v sorodu pa so tudi z družino Janeza Stanovnika, ki je bil Metin bratranec. Vzgajali so jih v katoliškem duhu, starša sta bila zelo dejavna v prosveti, oče pa je tudi pisateljeval. Njegovo najbolj znano delo je »Višarska polena«. Manj se je posvečal motivu iz rodne Primorske – doma je bil namreč s Predmeje nad Vipavsko dolino. Po prvo svetovni vojni je po študiju na Dunaju ostal v Ljubljani. Vojna je razmere v družini temeljito spremenila, pa ne takoj. Po italijanski okupaciji je najprej zavladalo zatišje, spomladi 1942 pa je komunistična organizacija VOS začela moriti drugače misleče. Oče je bil ogorčen, saj so bili med ubitimi ugledni slovenski domoljubi. Na Radiu Ljubljana je tako pripravil in prebral serijo predavanj o zločinski naravi komunizma, pozneje je izšla v brošuri z naslovom »Malikovanje zločina«. Vse to mu je povojni režim zameril. Po razmahu državljanske vojne, zlasti med nemško okupacijo, je vodil humanitarno akcijo »Zimska pomoč« za begunce, ki so v strahu za življenje pred partizani pribežali v Ljubljano. Ob tem je izdal tudi zbornik, zajetno knjigo, ki jo v pričevanju tudi pokažemo. Razvidno je, da so v zborniku med drugim sodelovala imena, kot so Oton Župančič, Franc Saleški Finžgar in drugi, partizanski strani naklonjeni avtorji. Proti koncu vojne je bila Velikonjeva številna družina že zelo razseljena. 5. maja 1945 so se pripravljali na umik na Koroško, vendar se je temu uprla najmlajša sestra Lenka in starša sta v negotovosti popustila. Sledila sta montirani proces in ustrelitev. Mama si je na vse kriplje prizadevala, da bi očeta rešila ali vsaj videla pred smrtjo. Režim ji ni ugodil, tudi sorodniki Stanonikovi, ki so bili na partizanski strani, ne.

116 min

Izjemno zanimiva in lucidna gospa Meta Velikonja, hči pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga povojne komunistične oblasti na montiranem procesu obsodile na smrt in ustrelile. Njegova družina še danes ne ve, kje je njegov grob. Pričevalka obudi spomin na mirno življenje v družini z veliko otroki, na skrbno mamo in očeta, ki po možganski kapi ni bil več v najboljši formi. Mama je bila nečakinja škofa Jegliča, v sorodu pa so tudi z družino Janeza Stanovnika, ki je bil Metin bratranec. Vzgajali so jih v katoliškem duhu, starša sta bila zelo dejavna v prosveti, oče pa je tudi pisateljeval. Njegovo najbolj znano delo je »Višarska polena«. Manj se je posvečal motivu iz rodne Primorske – doma je bil namreč s Predmeje nad Vipavsko dolino. Po prvo svetovni vojni je po študiju na Dunaju ostal v Ljubljani. Vojna je razmere v družini temeljito spremenila, pa ne takoj. Po italijanski okupaciji je najprej zavladalo zatišje, spomladi 1942 pa je komunistična organizacija VOS začela moriti drugače misleče. Oče je bil ogorčen, saj so bili med ubitimi ugledni slovenski domoljubi. Na Radiu Ljubljana je tako pripravil in prebral serijo predavanj o zločinski naravi komunizma, pozneje je izšla v brošuri z naslovom »Malikovanje zločina«. Vse to mu je povojni režim zameril. Po razmahu državljanske vojne, zlasti med nemško okupacijo, je vodil humanitarno akcijo »Zimska pomoč« za begunce, ki so v strahu za življenje pred partizani pribežali v Ljubljano. Ob tem je izdal tudi zbornik, zajetno knjigo, ki jo v pričevanju tudi pokažemo. Razvidno je, da so v zborniku med drugim sodelovala imena, kot so Oton Župančič, Franc Saleški Finžgar in drugi, partizanski strani naklonjeni avtorji. Proti koncu vojne je bila Velikonjeva številna družina že zelo razseljena. 5. maja 1945 so se pripravljali na umik na Koroško, vendar se je temu uprla najmlajša sestra Lenka in starša sta v negotovosti popustila. Sledila sta montirani proces in ustrelitev. Mama si je na vse kriplje prizadevala, da bi očeta rešila ali vsaj videla pred smrtjo. Režim ji ni ugodil, tudi sorodniki Stanonikovi, ki so bili na partizanski strani, ne.

David Attenborough o pevskih čudesih, britanska dokumentarna oddaja

24. 1. 2023

Kako je slišati narava, kako pesem živali? Znameniti David Attenborough vabi na glasbeni festival na prostem, kjer se izmenjujejo napevi zapeljevanja in nadaljevanja vrste. Nedavne raziskave so pokazale, da se s paritvenimi napevi ne oglašajo le samci, pojejo tudi samice. In kako dolgo bomo te napeve še lahko slišali? Človeštvo je marsikje že preglasilo naravna okolja. ATTENBOROUGH'S WONDER OF SONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mike Birkhead in Beth Jones

51 min

Kako je slišati narava, kako pesem živali? Znameniti David Attenborough vabi na glasbeni festival na prostem, kjer se izmenjujejo napevi zapeljevanja in nadaljevanja vrste. Nedavne raziskave so pokazale, da se s paritvenimi napevi ne oglašajo le samci, pojejo tudi samice. In kako dolgo bomo te napeve še lahko slišali? Človeštvo je marsikje že preglasilo naravna okolja. ATTENBOROUGH'S WONDER OF SONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mike Birkhead in Beth Jones

ADHD, izobraževalno-dokumentarni film

24. 1. 2023

Sedmošolec Jon in tridesetletni Matic živita vsak svoje življenje v različnih krajih in okolju, a ju, kljub razlikam, druži ADHD, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Ta diagnoza je vzrok nekaterih vedenjskih posebnosti in drugih težav, pri katerih pa ne gre za nevzgojene otroke, čeprav osebam z ADHD to pogosto očitajo. Jon in Matic nam skupaj z bližnjimi in strokovnjaki pomagata spoznati in razumeti to motnjo, ki ne vpliva le na vedenje, temveč tudi na učenje, odnose, življenje posameznika in njegovega širšega okolja. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režiral je Primož Meško. Film ADHD je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

25 min

Sedmošolec Jon in tridesetletni Matic živita vsak svoje življenje v različnih krajih in okolju, a ju, kljub razlikam, druži ADHD, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Ta diagnoza je vzrok nekaterih vedenjskih posebnosti in drugih težav, pri katerih pa ne gre za nevzgojene otroke, čeprav osebam z ADHD to pogosto očitajo. Jon in Matic nam skupaj z bližnjimi in strokovnjaki pomagata spoznati in razumeti to motnjo, ki ne vpliva le na vedenje, temveč tudi na učenje, odnose, življenje posameznika in njegovega širšega okolja. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režiral je Primož Meško. Film ADHD je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

Po sledeh fatamorgane, dokumentarni film

24. 1. 2023

Marica Nadlišek Bartol, tržaška pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica prvega ženskega lista Slovenka, je živela in pisala v času velikih zgodovinskih sprememb. Svojo sled ni pustila samo kot avtorica kratkih zgodb in prvega tržaškega romana, ampak tudi kot mentorica številnih publicistk, pesnic in pisateljic.

52 min

Marica Nadlišek Bartol, tržaška pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica prvega ženskega lista Slovenka, je živela in pisala v času velikih zgodovinskih sprememb. Svojo sled ni pustila samo kot avtorica kratkih zgodb in prvega tržaškega romana, ampak tudi kot mentorica številnih publicistk, pesnic in pisateljic.

Odpotovanja - Jordanija, potopis, 2/13

24. 1. 2023

Scott, Justin in Andre so na poti v Jordanijo. Tam živi Scottov prijatelj Ibrahim, ki se bo poročil. Kljub mrzličnim pripravam, ki niso brez zapletov, si vzame čas in ju pelje v puščavo. Ogledajo si Petro, beduinsko vas in Malo Petro. Taborijo v puščavi, kjer imajo piknik in poslovilno zabavo, ker Ibrahimov prijatelj odhaja živet v tujino. Ibrahim se mora posvetiti pripravam, zato popotnikom Jordanijo iz zraka in z vode pokaže nevestina prijateljica. Hiša mladoporočencev pa dan pred poroko še ni obnovljena … DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Scott, Justin in Andre so na poti v Jordanijo. Tam živi Scottov prijatelj Ibrahim, ki se bo poročil. Kljub mrzličnim pripravam, ki niso brez zapletov, si vzame čas in ju pelje v puščavo. Ogledajo si Petro, beduinsko vas in Malo Petro. Taborijo v puščavi, kjer imajo piknik in poslovilno zabavo, ker Ibrahimov prijatelj odhaja živet v tujino. Ibrahim se mora posvetiti pripravam, zato popotnikom Jordanijo iz zraka in z vode pokaže nevestina prijateljica. Hiša mladoporočencev pa dan pred poroko še ni obnovljena … DEPARTURES / Kanada / 2008

Naveza: Gorniški vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 2/2

24. 1. 2023

Skupina gimnazijcev iz Krškega se, pod pokroviteljstvom svojega gorniškega mentorja Mateja Mlakarja, odloči za klasičen gorniški vzpon v visokogorju. Med vzponom na dvatisočaka, preizkušajo svoj avanturistični duh, prevzemajo odgovornost, premikajo lastne meje, si drznejo in zmorejo hkrati pa tudi spoznavajo smisel svojega cilja. Med ekipo in mentorjem se utrjuje iskreno prijateljstvo ter Naveza, ki poleg preživete izkušnje ter širjenja obzorij marsikomu prinaša tudi nove začetke.

26 min

Skupina gimnazijcev iz Krškega se, pod pokroviteljstvom svojega gorniškega mentorja Mateja Mlakarja, odloči za klasičen gorniški vzpon v visokogorju. Med vzponom na dvatisočaka, preizkušajo svoj avanturistični duh, prevzemajo odgovornost, premikajo lastne meje, si drznejo in zmorejo hkrati pa tudi spoznavajo smisel svojega cilja. Med ekipo in mentorjem se utrjuje iskreno prijateljstvo ter Naveza, ki poleg preživete izkušnje ter širjenja obzorij marsikomu prinaša tudi nove začetke.

Odpotovanja - Kanada od Atlantskega do Tihega oceana, potopis, 1/13

23. 1. 2023

Scott Wilson in Justin Lukach sta v svojih poznih dvajsetih letih sklenila, da si v enem letu ogledata svet. S snemalcem Andrejem Dupuisom sta v prvi epizodi prepotovala Kanado, od ene obale do druge. Od Atlantskega do Tihega oceana. Obiskala sta nekaj prijateljev, se ustavila pred parlamentom, opazovala divje živali in doživela vrhunec ob vožnji s helikopterjem čez Skalno gorovje. To je bil uvod v zanimivo pot okoli sveta. DEPARTURES / Kanada / 2008

43 min

Scott Wilson in Justin Lukach sta v svojih poznih dvajsetih letih sklenila, da si v enem letu ogledata svet. S snemalcem Andrejem Dupuisom sta v prvi epizodi prepotovala Kanado, od ene obale do druge. Od Atlantskega do Tihega oceana. Obiskala sta nekaj prijateljev, se ustavila pred parlamentom, opazovala divje živali in doživela vrhunec ob vožnji s helikopterjem čez Skalno gorovje. To je bil uvod v zanimivo pot okoli sveta. DEPARTURES / Kanada / 2008

Za stopinjo preveč, izobraževalno-dokumentarna oddaja

23. 1. 2023

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

25 min

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

Nelly in Nadine, švedski dokumentarni film

22. 1. 2023

Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten

93 min

Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten

Kaj je leta 1840 Dravi zaupal največji madžarski lirik?

22. 1. 2023

Sándor Petőfi je bil sodobnik Franceta Prešerna, ki se je že kot dijak navdušil za literaturo in gledališče, svojo prvo pesem pa je objavil leta 1842. O njem vemo, da velja za največjega madžarskega lirika, da je sodeloval v revolucionarnem gibanju in leta 1849 v boju tudi umrl. Le malokdo pa ve, da je nekaj dni ali tednov svojega življenja preživel tudi v Mariboru, še manj pa, da je tam nastala tudi ena njegovih pesmi.

27 min

Sándor Petőfi je bil sodobnik Franceta Prešerna, ki se je že kot dijak navdušil za literaturo in gledališče, svojo prvo pesem pa je objavil leta 1842. O njem vemo, da velja za največjega madžarskega lirika, da je sodeloval v revolucionarnem gibanju in leta 1849 v boju tudi umrl. Le malokdo pa ve, da je nekaj dni ali tednov svojega življenja preživel tudi v Mariboru, še manj pa, da je tam nastala tudi ena njegovih pesmi.

Do popolnosti sistematizirano življenje dr. Ivana Turka

20. 1. 2023

Dr. Ivan Turk je bil dolgoletni profesor računovodstva na ljubljanski ekonomski fakulteti in eden najpomembnejših slovenskih ekonomistov preteklega stoletja, ki pa ni bil ravno pogosto v središču naših pogledov: po eni verjetno strani zaradi svojega zelo strogega, zaprtega in odljudnega značaja, po drugi pa zaradi za marsikoga na videz dolgočasne vede, s katero se je ukvarjal. Življenje tega izjemno nenavadnega znanstvenika, ki se je s povsem neverjetno zagnanostjo, preciznostjo in sistematično lotil vsakega področja - od mladostnega igranja violine in viole, kasnejšega oblikovanja slovenske in jugoslovanske računovodske vede, pa celo do predpisovanja najmanjših podrobnosti v vsakdanjem življenju lastne družine - nam bosta v tokratnih Sledeh časa pomagala predstaviti njegova doktoranda, dolgoletna sodelavca in prijatelja: dr. Slavka Kavčič, ki je z Ivanom Turkom delala na Ekonomski fakulteti, ter direktor Slovenskega inštituta za revizijo dr. Marjan Odar, ki je z njim sodeloval predvsem v okviru svoje institucije. Pred mikrofonom pa gostimo tudi soavtorja biografije Ivana Turka z naslovom Od viole do pisalnega stroja, od not do kontov, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka.

34 min

Dr. Ivan Turk je bil dolgoletni profesor računovodstva na ljubljanski ekonomski fakulteti in eden najpomembnejših slovenskih ekonomistov preteklega stoletja, ki pa ni bil ravno pogosto v središču naših pogledov: po eni verjetno strani zaradi svojega zelo strogega, zaprtega in odljudnega značaja, po drugi pa zaradi za marsikoga na videz dolgočasne vede, s katero se je ukvarjal. Življenje tega izjemno nenavadnega znanstvenika, ki se je s povsem neverjetno zagnanostjo, preciznostjo in sistematično lotil vsakega področja - od mladostnega igranja violine in viole, kasnejšega oblikovanja slovenske in jugoslovanske računovodske vede, pa celo do predpisovanja najmanjših podrobnosti v vsakdanjem življenju lastne družine - nam bosta v tokratnih Sledeh časa pomagala predstaviti njegova doktoranda, dolgoletna sodelavca in prijatelja: dr. Slavka Kavčič, ki je z Ivanom Turkom delala na Ekonomski fakulteti, ter direktor Slovenskega inštituta za revizijo dr. Marjan Odar, ki je z njim sodeloval predvsem v okviru svoje institucije. Pred mikrofonom pa gostimo tudi soavtorja biografije Ivana Turka z naslovom Od viole do pisalnega stroja, od not do kontov, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka.

Išče se ... Banksy, francosko-ameriški dokumentarni film

21. 1. 2023

Banksyju, enemu izmed najvplivnejših sodobnih umetnikov, na Instagramu sledi dvakrat več ljudi kot profilu znamenitega Louvra. Z učinkovitimi intervencijami na ulicah britanskih, drugih evropskih in ameriških mest pušča jasna družbenokritična sporočila. Izjemno odmevne so mirovniške, protivojne umetniške sledi, ki jih je ustvaril na ozemlju Gaze. Zbiratelji izsekujejo dele zidov, ki jih je zaznamoval Banksy, jih prenašajo v galerije in zasebne zbirke ter bogato prodajajo na dražbah. Raznovrstni preiskovalci pa si neprestano prizadevajo razkriti njegovo identiteto. BANKSY MOST WANTED / Francija, ZDA / 2020 / Režija: Aurélia Rouvier in Seamus Haley

82 min

Banksyju, enemu izmed najvplivnejših sodobnih umetnikov, na Instagramu sledi dvakrat več ljudi kot profilu znamenitega Louvra. Z učinkovitimi intervencijami na ulicah britanskih, drugih evropskih in ameriških mest pušča jasna družbenokritična sporočila. Izjemno odmevne so mirovniške, protivojne umetniške sledi, ki jih je ustvaril na ozemlju Gaze. Zbiratelji izsekujejo dele zidov, ki jih je zaznamoval Banksy, jih prenašajo v galerije in zasebne zbirke ter bogato prodajajo na dražbah. Raznovrstni preiskovalci pa si neprestano prizadevajo razkriti njegovo identiteto. BANKSY MOST WANTED / Francija, ZDA / 2020 / Režija: Aurélia Rouvier in Seamus Haley

Ninna Kozorog – društvo Humanitarček, dokumentarna serija

21. 1. 2023

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Ninna Kozorog je kmalu po snemanju oddaje prejela naslov Slovenke leta, ki ne bi mogel iti v bolj prave roke. S svojim društvom Humanitarček je opozorila na neverjetno stisko starejših v Sloveniji in jim dala s tem glas. Pokazala je, kako malo je treba, da nekomu pomagamo, s čimer je za seboj potegnila val dobrodelnosti. Kot prava humanitarka sodeluje z drugimi humanitarnimi društvi in glasno opozarja na napake v sistemu. Njeno življenje je prežeto z dobrodelnostjo, s svojo energijo očara vse, ki jim je mar za soljudi.

25 min

Serija Prostovoljci ozavešča o pomembnosti medsebojne solidarnosti in o nujnosti delovanja prostovoljnih organizacij. Ninna Kozorog je kmalu po snemanju oddaje prejela naslov Slovenke leta, ki ne bi mogel iti v bolj prave roke. S svojim društvom Humanitarček je opozorila na neverjetno stisko starejših v Sloveniji in jim dala s tem glas. Pokazala je, kako malo je treba, da nekomu pomagamo, s čimer je za seboj potegnila val dobrodelnosti. Kot prava humanitarka sodeluje z drugimi humanitarnimi društvi in glasno opozarja na napake v sistemu. Njeno življenje je prežeto z dobrodelnostjo, s svojo energijo očara vse, ki jim je mar za soljudi.

Iskalca, dokumentarni film

20. 1. 2023

Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.

75 min

Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.