Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 1. Sirota Osirotela mala triceratopinja ostane brez matere v gosto poraščeni pokrajini Montane. Radovednost jo pripelje v stik z drugimi živalmi – od igranja z mladiči drugih dinozavrov in druženja z odraslim samotarskim triceratopom do usodnega srečanja s kraljevim tiranozavrom. Vsak korak prinaša nove nevarnosti in priložnosti: ob iskanju hrane in zavetja se hkrati uči, kako preživeti v neznanem svetu. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 1. Sirota Osirotela mala triceratopinja ostane brez matere v gosto poraščeni pokrajini Montane. Radovednost jo pripelje v stik z drugimi živalmi – od igranja z mladiči drugih dinozavrov in druženja z odraslim samotarskim triceratopom do usodnega srečanja s kraljevim tiranozavrom. Vsak korak prinaša nove nevarnosti in priložnosti: ob iskanju hrane in zavetja se hkrati uči, kako preživeti v neznanem svetu. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Sue s svete gore Šivling, kjer izvira Ganges, odpotuje v prelepo mesto Rišikeš. Na poti sreča nekaj hindujskih svetih mož, bogate tajkune in druge domačine. Z njimi se pogovarja o prihodnosti te mogočne reke. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Sue s svete gore Šivling, kjer izvira Ganges, odpotuje v prelepo mesto Rišikeš. Na poti sreča nekaj hindujskih svetih mož, bogate tajkune in druge domačine. Z njimi se pogovarja o prihodnosti te mogočne reke. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Celibat duhovnikov: kalvarija katoliške cerkve
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 2. del: Šele Kopernikova gospodinja in ljubimka Anna Schilling, ki jo da škof zaradi domnevno nespodobnega vedenja izgnati, in protestantski matematik Retij ostarelega astronoma prepričata, da je delo "O krožnem gibanju nebesnih teles" tik pred njegovo smrtjo naposled le natisnjeno. Čeprav je nato več kot dvesto let na cerkvenem seznamu prepovedanih knjig, pomeni začetek kopernikanske revolucije v znanosti in postavi temelje sodobni astronomiji. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 2. del: Šele Kopernikova gospodinja in ljubimka Anna Schilling, ki jo da škof zaradi domnevno nespodobnega vedenja izgnati, in protestantski matematik Retij ostarelega astronoma prepričata, da je delo "O krožnem gibanju nebesnih teles" tik pred njegovo smrtjo naposled le natisnjeno. Čeprav je nato več kot dvesto let na cerkvenem seznamu prepovedanih knjig, pomeni začetek kopernikanske revolucije v znanosti in postavi temelje sodobni astronomiji. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 3. del Novozelandska policija pripre dve osebi, osumljeni sodelovanja pri napadu, hoče pa najti še druge, ki so na ladjo podtaknili bombi. Toda šele ko začnejo zadevo preiskovati tudi francoski novinarji, je razkrita identiteta storilcev. Posledica mednarodnega škandala, ki ga je povzročil napad tajnih agentov na Greenpeaceovo ladjo, so odstopi in menjave v francoski vladi. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 3. del Novozelandska policija pripre dve osebi, osumljeni sodelovanja pri napadu, hoče pa najti še druge, ki so na ladjo podtaknili bombi. Toda šele ko začnejo zadevo preiskovati tudi francoski novinarji, je razkrita identiteta storilcev. Posledica mednarodnega škandala, ki ga je povzročil napad tajnih agentov na Greenpeaceovo ladjo, so odstopi in menjave v francoski vladi. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 2. del: Sporazumevanje živali Bioakustika in umetna inteligenca razkrivata, kako se živali sporazumevajo. Kmalu nam utegneta omogočiti, da bomo z njimi spregovorili tudi sami. Kaj se lahko naučimo od živali? Ali se sploh smemo pogovarjati z njimi? Odgovor lahko za vedno spremeni naš odnos do narave in razumevanje tega, kaj je živo bitje. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 2. del: Sporazumevanje živali Bioakustika in umetna inteligenca razkrivata, kako se živali sporazumevajo. Kmalu nam utegneta omogočiti, da bomo z njimi spregovorili tudi sami. Kaj se lahko naučimo od živali? Ali se sploh smemo pogovarjati z njimi? Odgovor lahko za vedno spremeni naš odnos do narave in razumevanje tega, kaj je živo bitje. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dolgo je bil zaprt, temačen in odrinjen na rob mesta. Po več kot pol stoletja vztrajne prenove, pogumnih odločitev in nepričakovanih odkritij je Ljubljanski grad znova postal Krona nad mestom. Na griču nad mestom stoji bitje iz kamna, ki je videlo vse - padce, tišino, vstajenje in novo življenje. Ljubljanski grad ni le spomenik preteklosti, temveč živ organizem, ki diha z mestom. Dokumentarni film o eni najdrznejših in najvztrajnejših prenov kulturne dediščine v Sloveniji razkriva dialog med kamnom, časom in človekom.
Dolgo je bil zaprt, temačen in odrinjen na rob mesta. Po več kot pol stoletja vztrajne prenove, pogumnih odločitev in nepričakovanih odkritij je Ljubljanski grad znova postal Krona nad mestom. Na griču nad mestom stoji bitje iz kamna, ki je videlo vse - padce, tišino, vstajenje in novo življenje. Ljubljanski grad ni le spomenik preteklosti, temveč živ organizem, ki diha z mestom. Dokumentarni film o eni najdrznejših in najvztrajnejših prenov kulturne dediščine v Sloveniji razkriva dialog med kamnom, časom in človekom.
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 5. del: Zadnje potovanje nas vodi od Alp do Jadranskega morja. Z Bleda se skozi Bohinjski predor in čez Solkanski most odpeljemo v Postojno na ogled kapnikov z jamskim vlakcem. V Ljubljani spoznamo mestnega čebelarja, nato pa se po poti orientekspresa odpravimo v Zagreb. Med vožnjo z nagibnim vlakom do Splita se Nick Knowles ustavi, da bi nabiral cenjene tartufe. V Splitu si ogledamo arheološko najdišče Salono in Dioklecijanovo palačo, na koncu pa Nick odjadra novim dogodivščinam naproti. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 5. del: Zadnje potovanje nas vodi od Alp do Jadranskega morja. Z Bleda se skozi Bohinjski predor in čez Solkanski most odpeljemo v Postojno na ogled kapnikov z jamskim vlakcem. V Ljubljani spoznamo mestnega čebelarja, nato pa se po poti orientekspresa odpravimo v Zagreb. Med vožnjo z nagibnim vlakom do Splita se Nick Knowles ustavi, da bi nabiral cenjene tartufe. V Splitu si ogledamo arheološko najdišče Salono in Dioklecijanovo palačo, na koncu pa Nick odjadra novim dogodivščinam naproti. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Celibat duhovnikov: kalvarija katoliške cerkve
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 1. del: Kanonik in astronom Nikolaj Kopernik je že 30 let prepričan, da Zemlja kroži okoli Sonca. Toda ves čas ga gloda črv dvoma, saj se njegovi matematični izračuni ne ujemajo popolnoma z astronomskimi opazovanji, predvsem pa so njegove ugotovitve v nasprotju s svetopisemsko zgodbo o stvarjenju. Kopernik se zato bori s samim seboj in svojo vero, škof pa ga priganja, naj se raje ukvarja z reformo julijanskega koledarja. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 1. del: Kanonik in astronom Nikolaj Kopernik je že 30 let prepričan, da Zemlja kroži okoli Sonca. Toda ves čas ga gloda črv dvoma, saj se njegovi matematični izračuni ne ujemajo popolnoma z astronomskimi opazovanji, predvsem pa so njegove ugotovitve v nasprotju s svetopisemsko zgodbo o stvarjenju. Kopernik se zato bori s samim seboj in svojo vero, škof pa ga priganja, naj se raje ukvarja z reformo julijanskega koledarja. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Pri iskanju odgovora na to, kaj je imela v mislih mati narava, ugotovimo, da je bila zelo odprtega duha. Ta nazorni, duhoviti in vznemirljivi dokumentarni film nas popelje v svet živalske spolnosti, ki je veliko pestrejša, kot si mislimo. QUEER PLANET / Velika Britanija / 2023 / Izvršna producentka: Martha Holmes
Pri iskanju odgovora na to, kaj je imela v mislih mati narava, ugotovimo, da je bila zelo odprtega duha. Ta nazorni, duhoviti in vznemirljivi dokumentarni film nas popelje v svet živalske spolnosti, ki je veliko pestrejša, kot si mislimo. QUEER PLANET / Velika Britanija / 2023 / Izvršna producentka: Martha Holmes
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Smrekarjev tarok so bile igralne karte znanega karikaturista Henrika Hinka Smrekarja, ki jih je tiskala ljubljanska tovarna igralnih kart. Oblasti so leta 1916 prepovedale Slovanski tarok in igralne karte Slovan ter Primorka z utemeljitvijo, da so karte s slovansko motiviko vzpodbujale sovražna čustva do monarhije in simpatizirale z njihovimi sovražniki, Srbi in Rusi. Motivi izbranih Smrekarjevih tarok kart segajo od slovenskega etničnega prostora do številnih slovanskih narodov z namenom, da prikaže skupne šege in navade Slovanov, torej skupne korenine. Nekatere šege so žive še danes, zato jih je film poiskal med Jurjaši v Beli Krajini, ob plesih Moreško na Korčuli ter Smrtoli na Slovaškem, ob Štehvanju v Ziljski dolini in Nočnim čuvajem ob Cerkniškem jezeru. Vojni absolutizem, ki je nastopil kmalu po začetku svetovne vojne na celotnem ozemlju A - O, je videl sovražnika monarhije ne samo v narodnostni – slovenski in slovanski motiviki, ampak tudi v slovenskih karikaturah, ki so začele nastajati in se po slovenskih časnikih bohotiti že po taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Zoper take vrste kritike in osveščanja obenem je nastopil močan represivni aparat države – ovaduštvo in cenzura. V zgodovino cenzure, še posebej pred in med prvo svetovno vojno je kot žrtev ovaduštva padel marsikateri vidni slovenski ustvarjalec, umetnik ali intelektualec; mnoge med njimi je doletela zaporna kazen. Tudi Hinka Smrekarja. Ovadba, da je srbofil, rusofil, da s karikaturo kritizira monarhično oblast in hrabre vojake, ki umirajo za svojega cesarja, ga je pripeljala najprej v zapore na ljubljanskem gradu, po kalvariji, dolgi več kot eno leto, pa je končal v Judenburgu. Po dolgotrajni simulaciji so Smrekarja izpustili iz graške bolnišnice inb ga oprostili vojaške službe. Smrekar pa je – ob še dveh odličnih karikaturistih, Gaspariju in Podrekarju – tudi naprej smešil in bičal vojno in monarhe, ki so jo zakuhali, ter v slikah pozival k združitvi in enotnosti. Ko je bila leta 1917 na Dunaju sprejeta Majniškia deklaracija so bile družabne igre že omajani diktaturi še vedno nevarne. Kljub temu je časnik Slovenski narod še pred koncem vojne oznanil : «Prodaja igralnih kart »Slovan«, »Primorka« in »Slovanski tarok« je zopet dovoljena«.
Smrekarjev tarok so bile igralne karte znanega karikaturista Henrika Hinka Smrekarja, ki jih je tiskala ljubljanska tovarna igralnih kart. Oblasti so leta 1916 prepovedale Slovanski tarok in igralne karte Slovan ter Primorka z utemeljitvijo, da so karte s slovansko motiviko vzpodbujale sovražna čustva do monarhije in simpatizirale z njihovimi sovražniki, Srbi in Rusi. Motivi izbranih Smrekarjevih tarok kart segajo od slovenskega etničnega prostora do številnih slovanskih narodov z namenom, da prikaže skupne šege in navade Slovanov, torej skupne korenine. Nekatere šege so žive še danes, zato jih je film poiskal med Jurjaši v Beli Krajini, ob plesih Moreško na Korčuli ter Smrtoli na Slovaškem, ob Štehvanju v Ziljski dolini in Nočnim čuvajem ob Cerkniškem jezeru. Vojni absolutizem, ki je nastopil kmalu po začetku svetovne vojne na celotnem ozemlju A - O, je videl sovražnika monarhije ne samo v narodnostni – slovenski in slovanski motiviki, ampak tudi v slovenskih karikaturah, ki so začele nastajati in se po slovenskih časnikih bohotiti že po taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Zoper take vrste kritike in osveščanja obenem je nastopil močan represivni aparat države – ovaduštvo in cenzura. V zgodovino cenzure, še posebej pred in med prvo svetovno vojno je kot žrtev ovaduštva padel marsikateri vidni slovenski ustvarjalec, umetnik ali intelektualec; mnoge med njimi je doletela zaporna kazen. Tudi Hinka Smrekarja. Ovadba, da je srbofil, rusofil, da s karikaturo kritizira monarhično oblast in hrabre vojake, ki umirajo za svojega cesarja, ga je pripeljala najprej v zapore na ljubljanskem gradu, po kalvariji, dolgi več kot eno leto, pa je končal v Judenburgu. Po dolgotrajni simulaciji so Smrekarja izpustili iz graške bolnišnice inb ga oprostili vojaške službe. Smrekar pa je – ob še dveh odličnih karikaturistih, Gaspariju in Podrekarju – tudi naprej smešil in bičal vojno in monarhe, ki so jo zakuhali, ter v slikah pozival k združitvi in enotnosti. Ko je bila leta 1917 na Dunaju sprejeta Majniškia deklaracija so bile družabne igre že omajani diktaturi še vedno nevarne. Kljub temu je časnik Slovenski narod še pred koncem vojne oznanil : «Prodaja igralnih kart »Slovan«, »Primorka« in »Slovanski tarok« je zopet dovoljena«.
Petnajstletno Lucijo čakajo velike spremembe. Vpisala se je v prvi letnik srednje šole v Mariboru in zamenjala okolje. Postati želi vzgojiteljica. O istem je sanjala že njena mama, a njej se želja nikoli ni uresničila. Mamina služba je bila skrb za družino z osmimi otroki. Stvari se postavijo na glavo, ko mama pri 47 letih zboli za rakom. Zdravljenje se začne takoj in Lucija o bolezni ne razmišlja veliko. Prepričana je, da bodo mamo pozdravili in da bo kmalu spet vse tako, kot mora biti.
Petnajstletno Lucijo čakajo velike spremembe. Vpisala se je v prvi letnik srednje šole v Mariboru in zamenjala okolje. Postati želi vzgojiteljica. O istem je sanjala že njena mama, a njej se želja nikoli ni uresničila. Mamina služba je bila skrb za družino z osmimi otroki. Stvari se postavijo na glavo, ko mama pri 47 letih zboli za rakom. Zdravljenje se začne takoj in Lucija o bolezni ne razmišlja veliko. Prepričana je, da bodo mamo pozdravili in da bo kmalu spet vse tako, kot mora biti.
Kaj se zgodi s telesom in umom, ko nam nekdo stre srce? Boleč razpad ljubezenske zveze ne vpliva le na duševnost, kaže se tudi s telesnimi znaki. Ti segajo od protivnetnega odziva in okrepljenega delovanja imunskega sistema do bolečin v prsnem košu, podobnih tistim ob srčnem napadu. Sindrom zlomljenega srca je bolezensko stanje, ki lahko ogrozi življenje. Kadar pa stiska ni zelo huda, vendar posameznik kljub temu ne more preboleti razhoda, mu morda lahko pomaga zdravilo, ki ga preizkušajo v Kanadi. Z njim bolečim spominom odvzamejo ostrino in človek lahko obrne nov list v življenju. Kot bomo videli v oddaji, so namreč naši možgani tudi po ljubezenskem razočaranju sposobni ponovne ljubezni. LOVE HURTS: THE SCIENCE OF HEARTBREAK / Kanada / 2024 / Režija: Karen Cho
Kaj se zgodi s telesom in umom, ko nam nekdo stre srce? Boleč razpad ljubezenske zveze ne vpliva le na duševnost, kaže se tudi s telesnimi znaki. Ti segajo od protivnetnega odziva in okrepljenega delovanja imunskega sistema do bolečin v prsnem košu, podobnih tistim ob srčnem napadu. Sindrom zlomljenega srca je bolezensko stanje, ki lahko ogrozi življenje. Kadar pa stiska ni zelo huda, vendar posameznik kljub temu ne more preboleti razhoda, mu morda lahko pomaga zdravilo, ki ga preizkušajo v Kanadi. Z njim bolečim spominom odvzamejo ostrino in človek lahko obrne nov list v življenju. Kot bomo videli v oddaji, so namreč naši možgani tudi po ljubezenskem razočaranju sposobni ponovne ljubezni. LOVE HURTS: THE SCIENCE OF HEARTBREAK / Kanada / 2024 / Režija: Karen Cho
Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.
Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 2. del Vse kaže, da je bila potopitev ladje Mavrični bojevnik teroristično dejanje. Pri največjem primeru v svoji karieri novozelandski policisti uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi izsledili morilce. Pomagajo jim tudi domačini in preiskava pripelje do dveh skupin evropskih dopustnikov. Pokažejo se obrisi nenavadne svetovne zarote, katere namen je utišati Greenpeace. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 2. del Vse kaže, da je bila potopitev ladje Mavrični bojevnik teroristično dejanje. Pri največjem primeru v svoji karieri novozelandski policisti uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi izsledili morilce. Pomagajo jim tudi domačini in preiskava pripelje do dveh skupin evropskih dopustnikov. Pokažejo se obrisi nenavadne svetovne zarote, katere namen je utišati Greenpeace. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 1. del: Superpamet Umetna inteligenca kaže prve znake samostojnega razmišljanja. Ali smo na poti k superpameti? Morda k samouničenju? Ali pa so obeti in nevarnosti umetne inteligence preprosto prenapihnjene? Hannah Fry išče odgovor na vprašanje, ki skrbi tudi vse več znanstvenikov: ali sploh še imamo pod nadzorom to, kar smo ustvarili? THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 1. del: Superpamet Umetna inteligenca kaže prve znake samostojnega razmišljanja. Ali smo na poti k superpameti? Morda k samouničenju? Ali pa so obeti in nevarnosti umetne inteligence preprosto prenapihnjene? Hannah Fry išče odgovor na vprašanje, ki skrbi tudi vse več znanstvenikov: ali sploh še imamo pod nadzorom to, kar smo ustvarili? THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
Drugi del štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones se posveča Keithu Richardsu, legendarnemu kitaristu in glavnemu tekstopiscu skupine. Tako pri igranju na kitaro kot pri pisanju tekstov Keith prisega na občutek. Svoj značilni kitarski slog je ustvaril tako, da je s kitare snel eno od strun. Čeprav je član največje rokovske skupine, je Keith zadržan človek in se je kot mnogi drugi rokovski zvezdniki na poti k slavi zatekel k mamilom. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Oliver Murray
Drugi del štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones se posveča Keithu Richardsu, legendarnemu kitaristu in glavnemu tekstopiscu skupine. Tako pri igranju na kitaro kot pri pisanju tekstov Keith prisega na občutek. Svoj značilni kitarski slog je ustvaril tako, da je s kitare snel eno od strun. Čeprav je član največje rokovske skupine, je Keith zadržan človek in se je kot mnogi drugi rokovski zvezdniki na poti k slavi zatekel k mamilom. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Oliver Murray
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
V tretjem delu dokumentarne serije o skupini Rolling Stones izvemo več o Ronnieju Woodu, najnovejšemu, a vseeno dolgoletnemu članu skupine. Ronnie je sodeloval v številnih skupinah in je bil vedno v osrčju britanske rokovske scene. V njegovi hiši, imenovani Wick, so se zbirala največja imena rokovske glasbe, med njimi Paul McCartney in David Bowie. Odkar je Stonese prvič videl nastopati, se jim je želel pridružiti. Ko so iskali novega kitarista, se mu je dolgoletna želja uresničila. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Clare Tavernor
V tretjem delu dokumentarne serije o skupini Rolling Stones izvemo več o Ronnieju Woodu, najnovejšemu, a vseeno dolgoletnemu članu skupine. Ronnie je sodeloval v številnih skupinah in je bil vedno v osrčju britanske rokovske scene. V njegovi hiši, imenovani Wick, so se zbirala največja imena rokovske glasbe, med njimi Paul McCartney in David Bowie. Odkar je Stonese prvič videl nastopati, se jim je želel pridružiti. Ko so iskali novega kitarista, se mu je dolgoletna želja uresničila. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Clare Tavernor
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones, je bil poseben človek. V nasprotju z drugimi člani, ki so v mladih letih poslušali bluz, je bila njegova prva in večna ljubezen džez. Rad se je lepo oblačil in je bil pravi angleški gospod. Medtem ko so se drugi člani na turnejah zabavali, je on risal hotelske sobe. Bil je sproščen in je bil tako idealna protiutež njihovi razvratnosti. S svojimi ritmi je ustvaril značilni zvok Rolling Stonesov, ki so se mu poklonili in brez njega prvič po dolgih letih nastopili leta 2021. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Giles
Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones, je bil poseben človek. V nasprotju z drugimi člani, ki so v mladih letih poslušali bluz, je bila njegova prva in večna ljubezen džez. Rad se je lepo oblačil in je bil pravi angleški gospod. Medtem ko so se drugi člani na turnejah zabavali, je on risal hotelske sobe. Bil je sproščen in je bil tako idealna protiutež njihovi razvratnosti. S svojimi ritmi je ustvaril značilni zvok Rolling Stonesov, ki so se mu poklonili in brez njega prvič po dolgih letih nastopili leta 2021. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Giles
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.