Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarni film z naslovom »Gospod, tam zgoraj si« predstavlja izdelavo in postavitev orgel v cerkvi Marije Snežne v Bratislavi. Orgle je izdelala slovenska orglarska delavnica Močnik. Ekipa, ki je sodelovala pri dokumentarnem filmu, je projekt spremljala več kot eno leto, skupno 25 snemalnih dni. Člani ekipe so snemali v Sloveniji in Bratislavi. Izdelavo orgel so prekinile in podaljšale lanskoletne poplave v Sloveniji. V osnovno zgodbo o izdelavi in postavljanju glasbila v bratislavski cerkvi, ki se prepleta z utripom župnijske skupnosti, so vključene pripovedi Tomaža Močnika, izdelovalca in uglaševalca orgel; Oskarja Valka, duhovnika v cerkvi Marije Snežne, ter organista Petra Mikule.
Dokumentarni film z naslovom »Gospod, tam zgoraj si« predstavlja izdelavo in postavitev orgel v cerkvi Marije Snežne v Bratislavi. Orgle je izdelala slovenska orglarska delavnica Močnik. Ekipa, ki je sodelovala pri dokumentarnem filmu, je projekt spremljala več kot eno leto, skupno 25 snemalnih dni. Člani ekipe so snemali v Sloveniji in Bratislavi. Izdelavo orgel so prekinile in podaljšale lanskoletne poplave v Sloveniji. V osnovno zgodbo o izdelavi in postavljanju glasbila v bratislavski cerkvi, ki se prepleta z utripom župnijske skupnosti, so vključene pripovedi Tomaža Močnika, izdelovalca in uglaševalca orgel; Oskarja Valka, duhovnika v cerkvi Marije Snežne, ter organista Petra Mikule.
Cerkev Marije Snežne, ki stoji na griču nad Zgornjo Velko, je že več stoletij kraj molitve, pesmi, cvetja in simbol skupnosti. Prvotna cerkev pri gradu Cmurek je bila zgrajena po epidemiji kuge okoli leta 1680, vendar so jo med jožefinskimi reformami porušili. Z gradbenim materialom pa so v letih 1789–1791 postavili novo romarsko svetišče. Župnija Marije Snežne praznuje god 5. avgusta, ko se po vasi zgrne množica vernikov in obiskovalcev, cerkev pa zaživi v vsej svoji veličini. Nekoč majhna vas je danes zaradi podobe Marije Snežne romarsko središče. Na poti k Mariji je zgodba o stiskah, simbolu trdnosti in prazniku snežničino.
Cerkev Marije Snežne, ki stoji na griču nad Zgornjo Velko, je že več stoletij kraj molitve, pesmi, cvetja in simbol skupnosti. Prvotna cerkev pri gradu Cmurek je bila zgrajena po epidemiji kuge okoli leta 1680, vendar so jo med jožefinskimi reformami porušili. Z gradbenim materialom pa so v letih 1789–1791 postavili novo romarsko svetišče. Župnija Marije Snežne praznuje god 5. avgusta, ko se po vasi zgrne množica vernikov in obiskovalcev, cerkev pa zaživi v vsej svoji veličini. Nekoč majhna vas je danes zaradi podobe Marije Snežne romarsko središče. Na poti k Mariji je zgodba o stiskah, simbolu trdnosti in prazniku snežničino.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
KONOPLJA OSVOBAJA je dokumentarni filmski esej, ki govori o aktivistih iz Sloveniji, bivše Jugoslavije in drugod, ki so svoja življenja posvetili rabi konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkriž z zakonom, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot konopljine revolucije. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, ki je leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču, potem, ko je bil obsojen zaradi vzgoje in rabe osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati sinu in bivši ženi. Film ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa, s humorno distanco opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje, kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo, vstopajo politika, farmacija in kapital. Avtorji želimo s filmom osvetliti vse plati prihodnjega odnosa med konopljo in družbo ter tako ljudi spodbuditi k razmišljanju in izobraževanju, ki bi vsakomur omogočilo dober in premišljen odnos do prihodnje medicinske in rekreativne uporabe konoplje. Scenarij in režija Miha Čelar.
KONOPLJA OSVOBAJA je dokumentarni filmski esej, ki govori o aktivistih iz Sloveniji, bivše Jugoslavije in drugod, ki so svoja življenja posvetili rabi konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkriž z zakonom, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot konopljine revolucije. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, ki je leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču, potem, ko je bil obsojen zaradi vzgoje in rabe osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati sinu in bivši ženi. Film ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa, s humorno distanco opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje, kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo, vstopajo politika, farmacija in kapital. Avtorji želimo s filmom osvetliti vse plati prihodnjega odnosa med konopljo in družbo ter tako ljudi spodbuditi k razmišljanju in izobraževanju, ki bi vsakomur omogočilo dober in premišljen odnos do prihodnje medicinske in rekreativne uporabe konoplje. Scenarij in režija Miha Čelar.
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 2. del: Brezno Leta 1941 spopadi zajamejo ves svet. Na vzhodu Hitler z napadom na Sovjetsko zvezo začne operacijo Barbarossa in v pol leta doseže predmestje Moskve. Medtem na drugi strani sveta Japonska napade Pearl Harbor, kar pahne v vojno tudi ZDA. Na vseh bojiščih se spopadi zaostrijo. Vojna se razširi v Afriko in jugovzhodno Azijo. Novembra 1942 operacija Torch zaznamuje prvo ameriško izkrcanje v Severni Afriki, kar zaveznikom odpre vrata v južno Evropo. Hkrati se tudi v Sovjetski zvezi bliža veliki preobrat, saj se Hitler pri Stalingradu ujame v smrtno past. THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 2. del: Brezno Leta 1941 spopadi zajamejo ves svet. Na vzhodu Hitler z napadom na Sovjetsko zvezo začne operacijo Barbarossa in v pol leta doseže predmestje Moskve. Medtem na drugi strani sveta Japonska napade Pearl Harbor, kar pahne v vojno tudi ZDA. Na vseh bojiščih se spopadi zaostrijo. Vojna se razširi v Afriko in jugovzhodno Azijo. Novembra 1942 operacija Torch zaznamuje prvo ameriško izkrcanje v Severni Afriki, kar zaveznikom odpre vrata v južno Evropo. Hkrati se tudi v Sovjetski zvezi bliža veliki preobrat, saj se Hitler pri Stalingradu ujame v smrtno past. THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini. V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar. Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini. V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar. Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Film predstavlja duhovno in kulturno izročilo Beneške Slovenije skozi intimno pripoved štirih pesnic Luise Battistig, Margherite Trusgnach, Andreine Trusgnach in Claudije Salamant, ki spregovorijo o svojem občutenju prostora, v katerem ustvarjajo. V začetku avgusta, ko na gorskih pobočjih zacvetijo številne rože, je čas, ko dekleta in žene na pobočjih Matajurja v Beneški Sloveniji nabirajo rože in jih doma pletejo v velike šopke. Legenda pravi, da ko je bila Marija vzeta v nebo, se je na zemlji pojavil šopke cvetlic. Po večstoletni tradiciji ljudje pripravljajo »pušjace«, zanje pobirajo določene vrste cvetlic in zelišč, ki imajo terapevstko, magično in zaščitno moč. Pobočja mogočne gore Velike Babe, kakor so imenovali Matajur, so Beneške Slovence izklesala v trdožive in vztrajne ljudi, ki pa nikoli niso zaklepali vrat pred siromakom. Takšne so tudi Luisa Battistig, Margherita Trusnach, Andreina Trusgnach in Claudia Salamant. Vse štiri so pesnice, ki moč za ustvarjanje in opisovanje svojih izkušenj nežnosti, empatije, materinstva in notranje moči, črpajo iz svojih prostorov.
Film predstavlja duhovno in kulturno izročilo Beneške Slovenije skozi intimno pripoved štirih pesnic Luise Battistig, Margherite Trusgnach, Andreine Trusgnach in Claudije Salamant, ki spregovorijo o svojem občutenju prostora, v katerem ustvarjajo. V začetku avgusta, ko na gorskih pobočjih zacvetijo številne rože, je čas, ko dekleta in žene na pobočjih Matajurja v Beneški Sloveniji nabirajo rože in jih doma pletejo v velike šopke. Legenda pravi, da ko je bila Marija vzeta v nebo, se je na zemlji pojavil šopke cvetlic. Po večstoletni tradiciji ljudje pripravljajo »pušjace«, zanje pobirajo določene vrste cvetlic in zelišč, ki imajo terapevstko, magično in zaščitno moč. Pobočja mogočne gore Velike Babe, kakor so imenovali Matajur, so Beneške Slovence izklesala v trdožive in vztrajne ljudi, ki pa nikoli niso zaklepali vrat pred siromakom. Takšne so tudi Luisa Battistig, Margherita Trusnach, Andreina Trusgnach in Claudia Salamant. Vse štiri so pesnice, ki moč za ustvarjanje in opisovanje svojih izkušenj nežnosti, empatije, materinstva in notranje moči, črpajo iz svojih prostorov.
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Duhovnik in politik Janez Evangelist Krek je bil eden največjih narodnih buditeljev v zgodovini slovenskega naroda v začetku 20.stoletja. Prek njegovega vsestranskega delovanja film režiserja Jerneja Kastelca podaja tudi družbeno zgodovinski vpogled v obdobje na začetku 20. stoletja, ki je Slovencem prineslo velike spremembe. To je obdobje, ko se v starajoči se avstro-ogrski monarhiji narodnobuditeljska zavest Slovencev vedno bolj krepi vse do Majniške deklaracije leta 1917 naprej, ki je najbolj množična in enotna »osamosvojitvena akcija« Slovencev pred letom 1990. To je tudi obdobje vedno slabših socialnih razmer in razslojevanja, ko nova kapitalistična družbena ureditev vzbuja vse več nezadovoljstva med delavci in kmeti . In to je tudi obdobje političnih bojev na Slovenskem, ki so začrtali smernice slovenske politične kulture vse do danes. Na vseh naštetih področjih je Krek zastavil vse svoje moči, da bi prispeval k izboljšanju socialnih, gospodarskih in duhovno-kulturnih razmer svojih rojakov. O Krekovem zasebnem življenju, duhovniškem in političnem delovanju, o boju za izboljšanje pravic delavcev in kmetov ter narodnem buditeljstvu v filmu spregovorijo številni strokovnjaki. Krekovo notranje življenje in doživljanje je prikazano v igrano-dokumentarnih prizorih na različnih lokacijah, upodobil ga je igralec Gregor Čušin. Vizualna dopolnitev v filmu pa so posnetki krajev, povezanih s Krekovim življenjem (Sv. Gregor nad Sodražico, Komenda, Selca, Prtovč, Brezje, Sv. Jošt nad Kranjem, Ljubljana, Dunaj).
Duhovnik in politik Janez Evangelist Krek je bil eden največjih narodnih buditeljev v zgodovini slovenskega naroda v začetku 20.stoletja. Prek njegovega vsestranskega delovanja film režiserja Jerneja Kastelca podaja tudi družbeno zgodovinski vpogled v obdobje na začetku 20. stoletja, ki je Slovencem prineslo velike spremembe. To je obdobje, ko se v starajoči se avstro-ogrski monarhiji narodnobuditeljska zavest Slovencev vedno bolj krepi vse do Majniške deklaracije leta 1917 naprej, ki je najbolj množična in enotna »osamosvojitvena akcija« Slovencev pred letom 1990. To je tudi obdobje vedno slabših socialnih razmer in razslojevanja, ko nova kapitalistična družbena ureditev vzbuja vse več nezadovoljstva med delavci in kmeti . In to je tudi obdobje političnih bojev na Slovenskem, ki so začrtali smernice slovenske politične kulture vse do danes. Na vseh naštetih področjih je Krek zastavil vse svoje moči, da bi prispeval k izboljšanju socialnih, gospodarskih in duhovno-kulturnih razmer svojih rojakov. O Krekovem zasebnem življenju, duhovniškem in političnem delovanju, o boju za izboljšanje pravic delavcev in kmetov ter narodnem buditeljstvu v filmu spregovorijo številni strokovnjaki. Krekovo notranje življenje in doživljanje je prikazano v igrano-dokumentarnih prizorih na različnih lokacijah, upodobil ga je igralec Gregor Čušin. Vizualna dopolnitev v filmu pa so posnetki krajev, povezanih s Krekovim življenjem (Sv. Gregor nad Sodražico, Komenda, Selca, Prtovč, Brezje, Sv. Jošt nad Kranjem, Ljubljana, Dunaj).
Leta 2014 se je Ljubljana spominjala svoje zgodovine izpred 2000 let. Igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo, je neke vrste hommage Emoni, antični predhodnici današnje Ljubljane. Film ne poskuša rekonstruirati nekdanje podobe rimskega mesta, ampak pripoveduje o mestih kot živih organizmih, kako so se ta skozi čas spreminjala, rastla in izginjala, seveda s poudarkom na rimskem urbanizmu kot sijajni sintezi vse antike. Mogočna rimska država se je razprostirala ne le na ozemlju celotnega Sredozemlja, temveč tudi na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki in povezovala bogate ter raznovrstne kulture, zato se bomo v filmu posvetili predvsem dvema mestoma z antično zapuščino: Ljubljani, ki je zaradi ugodne geostrateške lege že od prazgodovine predstavljala najugodnejši prehod med Sredozemljem in Srednjo Evropo, in Carigradu, mestu ob Bosporski ožini, nekdaj veličastni prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva na presečišču Evrope in Azije. Glavni junak, tako imenovani sodobni Emonec, je Vito, arhitekt, ki živi v Ljubljani. Njegova velika strast je numizmatika. Zgodba nas zapelje tudi v Carigrad. Na sled namreč pride novcu, ki je morda del ene od emonskih zakladnih najdb.
Leta 2014 se je Ljubljana spominjala svoje zgodovine izpred 2000 let. Igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo, je neke vrste hommage Emoni, antični predhodnici današnje Ljubljane. Film ne poskuša rekonstruirati nekdanje podobe rimskega mesta, ampak pripoveduje o mestih kot živih organizmih, kako so se ta skozi čas spreminjala, rastla in izginjala, seveda s poudarkom na rimskem urbanizmu kot sijajni sintezi vse antike. Mogočna rimska država se je razprostirala ne le na ozemlju celotnega Sredozemlja, temveč tudi na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki in povezovala bogate ter raznovrstne kulture, zato se bomo v filmu posvetili predvsem dvema mestoma z antično zapuščino: Ljubljani, ki je zaradi ugodne geostrateške lege že od prazgodovine predstavljala najugodnejši prehod med Sredozemljem in Srednjo Evropo, in Carigradu, mestu ob Bosporski ožini, nekdaj veličastni prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva na presečišču Evrope in Azije. Glavni junak, tako imenovani sodobni Emonec, je Vito, arhitekt, ki živi v Ljubljani. Njegova velika strast je numizmatika. Zgodba nas zapelje tudi v Carigrad. Na sled namreč pride novcu, ki je morda del ene od emonskih zakladnih najdb.
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 1. del: Humor brez meja V prvem delu dokumentarne serije se sprehodimo skozi kratko zgodovino stand upa in spoznamo nekatere zakonitosti tega žanra, komiki in komičarke z vsega sveta pa med drugim spregovorijo o tem, kakšna je vloga humorja v času velikih družbenih in političnih pretresov. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 1. del: Humor brez meja V prvem delu dokumentarne serije se sprehodimo skozi kratko zgodovino stand upa in spoznamo nekatere zakonitosti tega žanra, komiki in komičarke z vsega sveta pa med drugim spregovorijo o tem, kakšna je vloga humorja v času velikih družbenih in političnih pretresov. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 6. del: Bomo živeli večno? Iz laboratorijev po vsem svetu prihajajo novice o uspešnem pomlajevanju miši, glist in muh. Raziskovalci dosegajo izjemne rezultate. Živali živijo dlje in se bolj zdravo starajo. Je mogoče to prenesti tudi na človeka? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Petra Thurn
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 6. del: Bomo živeli večno? Iz laboratorijev po vsem svetu prihajajo novice o uspešnem pomlajevanju miši, glist in muh. Raziskovalci dosegajo izjemne rezultate. Živali živijo dlje in se bolj zdravo starajo. Je mogoče to prenesti tudi na človeka? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Petra Thurn
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
Od dvaindvajsetih največjih svetovnih velemest jih kar petnajst leži ob morjih in oceanih. Ogrožajo jih orkani, neurja in poplave zaradi dvigovanja morske gladine, pa tudi sol in erozija obale povzročata znatno škodo. Dokumentarna oddaja predstavlja mesta, ki jim res že teče voda v grlo. New York, Rotterdam in Singapur morajo hitro poiskati inovativne, drastične rešitve in se naučiti na drugačen način živeti z morjem. WHEN OCEANS THREATEN CITIES / QUAND LA MER MENACE LES VILLES / Francija / 2022 / Režija: Laurence Thiriat
Od dvaindvajsetih največjih svetovnih velemest jih kar petnajst leži ob morjih in oceanih. Ogrožajo jih orkani, neurja in poplave zaradi dvigovanja morske gladine, pa tudi sol in erozija obale povzročata znatno škodo. Dokumentarna oddaja predstavlja mesta, ki jim res že teče voda v grlo. New York, Rotterdam in Singapur morajo hitro poiskati inovativne, drastične rešitve in se naučiti na drugačen način živeti z morjem. WHEN OCEANS THREATEN CITIES / QUAND LA MER MENACE LES VILLES / Francija / 2022 / Režija: Laurence Thiriat
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se poda po stopinjah Williama Shakespeara. Izve marsikaj o njegovem življenju, družini, in si ogleda dva portreta, ter kip slavnega dramatika. 3D-oblikovalec Mao se po njegovih izsledkih in izsledkih zgodovinarke Saskie Noot loti oblikovanja obraza Williama Shakespeara, ki mu povzroča precej preglavic in terja veliko ročnega dela. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se poda po stopinjah Williama Shakespeara. Izve marsikaj o njegovem življenju, družini, in si ogleda dva portreta, ter kip slavnega dramatika. 3D-oblikovalec Mao se po njegovih izsledkih in izsledkih zgodovinarke Saskie Noot loti oblikovanja obraza Williama Shakespeara, ki mu povzroča precej preglavic in terja veliko ročnega dela. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.
Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Dokumentarna oddaja opisuje zgodovino disko glasbe s poudarkom na zažiganju disko plošč leta 1979 na stadionu Comiskey v Chicagu. Disko glasba se je razvila v gejevskih in črnskih klubih v New Yorku. Rokerjem vzpon nove zvrsti ni bil všeč, zato so protestirali s sloganom: “Disko je beden!” Velika prelomnica za priljubljenost disko glasbe pa je bil film Vročica sobotne noči z Johnom Travolto v glavni vlogi. THE WAR ON DISCO / ZDA / 2023 / Producent: Rushmore DeNooyer
Dokumentarna oddaja opisuje zgodovino disko glasbe s poudarkom na zažiganju disko plošč leta 1979 na stadionu Comiskey v Chicagu. Disko glasba se je razvila v gejevskih in črnskih klubih v New Yorku. Rokerjem vzpon nove zvrsti ni bil všeč, zato so protestirali s sloganom: “Disko je beden!” Velika prelomnica za priljubljenost disko glasbe pa je bil film Vročica sobotne noči z Johnom Travolto v glavni vlogi. THE WAR ON DISCO / ZDA / 2023 / Producent: Rushmore DeNooyer
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 1. del: Vdor v Galijo Rimske legije so izrabile neenotnost galskih plemen in prevzele nadzor nad Galijo. Da bi Cezar ohranil oblast nad njimi, je za talce vzel galske velikaše ali njihove sinove. Zgodovinarji menijo, da je bil eden njih morda tudi mladi bojevnik iz plemena Arvernov Vercingetoriks, ki je slovel kot velik sovražnik Rima. V pičlih petih letih je rimski vojskovodja zavladal skoraj vsej Galiji, pri čemer je nekatera nepokorna plemena dobesedno iztrebil. CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 1. del: Vdor v Galijo Rimske legije so izrabile neenotnost galskih plemen in prevzele nadzor nad Galijo. Da bi Cezar ohranil oblast nad njimi, je za talce vzel galske velikaše ali njihove sinove. Zgodovinarji menijo, da je bil eden njih morda tudi mladi bojevnik iz plemena Arvernov Vercingetoriks, ki je slovel kot velik sovražnik Rima. V pičlih petih letih je rimski vojskovodja zavladal skoraj vsej Galiji, pri čemer je nekatera nepokorna plemena dobesedno iztrebil. CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Dokumentarni feljton POSLUŠAJ! prikazuje pretresljivo zgodbo o glasbeniku Milana Ostojiću, ki je pred tridesetimi leti skupaj z družino prišel iz Hrvaške v Slovenijo. V naglici bega pred vojno vihro so ostali brez dokumentov. Filmska pripoved razkriva njihovo dvajset let trajajoče prizadevanje za pridobitev stalnega prebivališča in iskanje novega doma. V boju za preživetje jim je pomagala glasba. Halgato band, ki ga je ustanovil Milan Ostojić, še danes nastopa na koncertih. Poslušaj! ni le vabilo k poslušanju njihove emocionalno ekspresivne glasbe. Poslušaj! je roteča prošnja prenekaterih beguncev, da jim z razumevanjem prisluhnemo. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc. Produkcija Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija, Kulturni in umetniški program, odgovorni urednik Andraž Pöschl.
Dokumentarni feljton POSLUŠAJ! prikazuje pretresljivo zgodbo o glasbeniku Milana Ostojiću, ki je pred tridesetimi leti skupaj z družino prišel iz Hrvaške v Slovenijo. V naglici bega pred vojno vihro so ostali brez dokumentov. Filmska pripoved razkriva njihovo dvajset let trajajoče prizadevanje za pridobitev stalnega prebivališča in iskanje novega doma. V boju za preživetje jim je pomagala glasba. Halgato band, ki ga je ustanovil Milan Ostojić, še danes nastopa na koncertih. Poslušaj! ni le vabilo k poslušanju njihove emocionalno ekspresivne glasbe. Poslušaj! je roteča prošnja prenekaterih beguncev, da jim z razumevanjem prisluhnemo. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc. Produkcija Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija, Kulturni in umetniški program, odgovorni urednik Andraž Pöschl.
Wouter po nesreči zbije ptico, ki čepi na cesti, in se nato na vse kriplje trudi, da bi ji pomagal. Ko se pelje naprej po precej samotnih krajih, mu zmanjka mu vode in ustavi se pri neki kmetiji, da bi vprašal, kje je kakšna trgovina. Prijazna kmetica mu ponudi vodo in mu pove, da na kmetiji delata z bratom. Podrobnosti pa Wouterju pojasni njen brat sam. V Alzaciji Wouter sreča Milana, Srba, ki je bil nekoč boksar. Dan zaključi v Schwarzwaldu. Išče prostor za kampiranje in pri tem sreča Torstena, ki mu prijazno ponudi prostor na svojem vrtu. Torsten in njegovi prijatelji imajo ravno piknik, na katerega seveda povabijo tudi Wouterja. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter po nesreči zbije ptico, ki čepi na cesti, in se nato na vse kriplje trudi, da bi ji pomagal. Ko se pelje naprej po precej samotnih krajih, mu zmanjka mu vode in ustavi se pri neki kmetiji, da bi vprašal, kje je kakšna trgovina. Prijazna kmetica mu ponudi vodo in mu pove, da na kmetiji delata z bratom. Podrobnosti pa Wouterju pojasni njen brat sam. V Alzaciji Wouter sreča Milana, Srba, ki je bil nekoč boksar. Dan zaključi v Schwarzwaldu. Išče prostor za kampiranje in pri tem sreča Torstena, ki mu prijazno ponudi prostor na svojem vrtu. Torsten in njegovi prijatelji imajo ravno piknik, na katerega seveda povabijo tudi Wouterja. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se odpravi po stopinjah svetnice Ivane Orleanske, ki je pri rosnih sedemnajstih letih stopila na čelo francoske vojske. Z zgodovinarko Saskio Noot raziskujeta njeno zgodbo in poskušata pri strokovnjakih zbrati dovolj podatkov, da bo 3D-oblikovalec Mao lahko narisal Ivanino prepričljivo podobo. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se odpravi po stopinjah svetnice Ivane Orleanske, ki je pri rosnih sedemnajstih letih stopila na čelo francoske vojske. Z zgodovinarko Saskio Noot raziskujeta njeno zgodbo in poskušata pri strokovnjakih zbrati dovolj podatkov, da bo 3D-oblikovalec Mao lahko narisal Ivanino prepričljivo podobo. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Rusija je Ukrajino napadla februarja 2022, a se je vojna v resnici začela že z napadi na Doneški bazen leta 2014. V dokumentarni oddaji je zaobjeto vse, kar je pripomoglo k netenju spora ali je povezano z njim: vrnitev retorike hladne vojne, uničevanje Doneškega bazena, priključitev Krimskega polotoka in prizadevanja ameriške, nemške, francoske politike za umiritev razmer. Dodan je komentar o odnosu zahodnih držav do Putina, opis visoke politike pa se prepleta s pričevanji obupanih prebivalcev Doneškega bazena, ki so od februarja 2022 večinoma v izgnanstvu. UKRAINE, CHRONIQUE D’UNE GUERRE ANNONCÉE / UKRAINE: THE ROAD TO WAR / Francija / 2022 / Režija: Anne Poiret
Rusija je Ukrajino napadla februarja 2022, a se je vojna v resnici začela že z napadi na Doneški bazen leta 2014. V dokumentarni oddaji je zaobjeto vse, kar je pripomoglo k netenju spora ali je povezano z njim: vrnitev retorike hladne vojne, uničevanje Doneškega bazena, priključitev Krimskega polotoka in prizadevanja ameriške, nemške, francoske politike za umiritev razmer. Dodan je komentar o odnosu zahodnih držav do Putina, opis visoke politike pa se prepleta s pričevanji obupanih prebivalcev Doneškega bazena, ki so od februarja 2022 večinoma v izgnanstvu. UKRAINE, CHRONIQUE D’UNE GUERRE ANNONCÉE / UKRAINE: THE ROAD TO WAR / Francija / 2022 / Režija: Anne Poiret
Reko Niagaro napajajo štiri od petih Velikih jezer. Je pomembna vodna žila in srce največjega sladkovodnega sistema na svetu, njegova hrbtenica pa je Niagarska stopnja. V oddaji si bomo ogledali, kako se območje spreminja z letnimi časi, spoznali njegove prebivalce in se potopili v njegovo zgodovino. NATURE: NIAGARA FALLS / ZDA / 2023 / Producent: Joseph Pontecorvo
Reko Niagaro napajajo štiri od petih Velikih jezer. Je pomembna vodna žila in srce največjega sladkovodnega sistema na svetu, njegova hrbtenica pa je Niagarska stopnja. V oddaji si bomo ogledali, kako se območje spreminja z letnimi časi, spoznali njegove prebivalce in se potopili v njegovo zgodovino. NATURE: NIAGARA FALLS / ZDA / 2023 / Producent: Joseph Pontecorvo
Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon. Pisec, novinar ter okoljski aktivist George Monbiot in filmski ustvarjalec Peter Hutchison v dokumentarni oddaji ta mit ovržeta. Pokažeta, kako je skupina bogatašev, odločenih, da obvarujejo svoje bogastvo in vpliv, načrtno ugrabila stransko filozofijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, filozofijo, ki je konkurenco predstavila kot opredeljujočo lastnost človeštva. Za širjenje ideje, da so ljudje potrošniki in ne državljani, so uporabili mislišča, korporacije, medije, univerzitetne oddelke in politike. THE INVISIBLE DOCTRINE / ZDA / 2024 / Režija: Peter Hutchison, Lucas Sabean
Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon. Pisec, novinar ter okoljski aktivist George Monbiot in filmski ustvarjalec Peter Hutchison v dokumentarni oddaji ta mit ovržeta. Pokažeta, kako je skupina bogatašev, odločenih, da obvarujejo svoje bogastvo in vpliv, načrtno ugrabila stransko filozofijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, filozofijo, ki je konkurenco predstavila kot opredeljujočo lastnost človeštva. Za širjenje ideje, da so ljudje potrošniki in ne državljani, so uporabili mislišča, korporacije, medije, univerzitetne oddelke in politike. THE INVISIBLE DOCTRINE / ZDA / 2024 / Režija: Peter Hutchison, Lucas Sabean
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 5. del: Skupaj Kako lahko ustvarimo prihodnost, ki bo služila potrebam vseh? Ljudje smo družabna bitja in v zgodovini smo se vedno znova odlikovali po edinstveni sposobnosti sodelovanja. Ko se razvijamo, lahko spremembe v nas vplivajo tudi na druge, širšo skupnost in družbo. To lahko postane katalizator sprememb celotnega sistema. V petem delu raziskujemo našo edinstveno zmožnost sodelovanja, ki bo v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo kot doslej. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 5. del: Skupaj Kako lahko ustvarimo prihodnost, ki bo služila potrebam vseh? Ljudje smo družabna bitja in v zgodovini smo se vedno znova odlikovali po edinstveni sposobnosti sodelovanja. Ko se razvijamo, lahko spremembe v nas vplivajo tudi na druge, širšo skupnost in družbo. To lahko postane katalizator sprememb celotnega sistema. V petem delu raziskujemo našo edinstveno zmožnost sodelovanja, ki bo v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo kot doslej. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint in zgodovinarka Saskia Noot se odpravita po sledeh Marka Pola, velikega srednjeveškega popotnika in raziskovalca. Skupaj zbirata podatke, ki 3D-oblikovalcu Mau pomagajo rekonstruirati obraz te zgodovinske osebnosti. Obstaja knjiga, v kateri so natanko popisane pustolovščine Marka Pola, ni pa opisa ali slike, po kateri bi lahko sklepali, kako je bil videti. Tako je Mao pred res težkim izzivom. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint in zgodovinarka Saskia Noot se odpravita po sledeh Marka Pola, velikega srednjeveškega popotnika in raziskovalca. Skupaj zbirata podatke, ki 3D-oblikovalcu Mau pomagajo rekonstruirati obraz te zgodovinske osebnosti. Obstaja knjiga, v kateri so natanko popisane pustolovščine Marka Pola, ni pa opisa ali slike, po kateri bi lahko sklepali, kako je bil videti. Tako je Mao pred res težkim izzivom. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nehotno, nenadno, ponavljajoče se mežikanje, smrkanje, obrazne grimase in trzanje glave je le nekaj tikov, ki so v otroštvu in mladostništvu precej pogosti in večinoma prehodni. Če ima nekdo več gibalnih tikov in vsaj enega glasovnega najmanj eno leto, govorimo o Tourettovem sindromu. Čeprav tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti posameznika, ga lahko ovirajo in stigmatizirajo, posebej ko gre za hujše, bolj moteče tike, denimo cviljenje, preklinjanje, samopoškodovalno vedenje. Spoznajte Tina, Izo in Roka, katerih osebnosti in življenje ne krojijo le tiki, temveč tudi njihovi talenti, želje, družine, prijatelji. O vzrokih, posledicah in zdravljenju tikov pa več tudi strokovnjakinji. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Film TIKI je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Nehotno, nenadno, ponavljajoče se mežikanje, smrkanje, obrazne grimase in trzanje glave je le nekaj tikov, ki so v otroštvu in mladostništvu precej pogosti in večinoma prehodni. Če ima nekdo več gibalnih tikov in vsaj enega glasovnega najmanj eno leto, govorimo o Tourettovem sindromu. Čeprav tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti posameznika, ga lahko ovirajo in stigmatizirajo, posebej ko gre za hujše, bolj moteče tike, denimo cviljenje, preklinjanje, samopoškodovalno vedenje. Spoznajte Tina, Izo in Roka, katerih osebnosti in življenje ne krojijo le tiki, temveč tudi njihovi talenti, želje, družine, prijatelji. O vzrokih, posledicah in zdravljenju tikov pa več tudi strokovnjakinji. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Film TIKI je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Duhovnica je film o evangeličanski duhovnici Jani, ki je na pomembnem razpotju, soočena z življenjsko dilemo, ali zapustiti duhovniški poklic in s tem prekiniti dolgo družinsko duhovniško tradicijo, saj sta oče in mama prav tako duhovnika. Jana s svojimi svobodomiselnimi in humornimi nazori ruši cerkvene okvirje. Njene dolgo zakopane rane iz otroštva se prav tako odpirajo, vedno bolj pa se kažejo tudi razpoke v družinskih odnosih. DUHOVNICA / WOMAN OF GOD / Slovenija / 2023 / Režija: Maja Prettner
Duhovnica je film o evangeličanski duhovnici Jani, ki je na pomembnem razpotju, soočena z življenjsko dilemo, ali zapustiti duhovniški poklic in s tem prekiniti dolgo družinsko duhovniško tradicijo, saj sta oče in mama prav tako duhovnika. Jana s svojimi svobodomiselnimi in humornimi nazori ruši cerkvene okvirje. Njene dolgo zakopane rane iz otroštva se prav tako odpirajo, vedno bolj pa se kažejo tudi razpoke v družinskih odnosih. DUHOVNICA / WOMAN OF GOD / Slovenija / 2023 / Režija: Maja Prettner
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 5. del: Bi morali več sanjati? Vsak človek v življenju presanja skoraj šest let. Kako bi bilo, če bi lahko genialne zamisli, ki jih imamo v sanjah, prenesli v resničnost? Sanjskega ustvarjalnega potenciala pogosto ne izkoristimo. Bi morali več sanjati in svoje sanje bolje izkoristiti? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Simone Jung
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 5. del: Bi morali več sanjati? Vsak človek v življenju presanja skoraj šest let. Kako bi bilo, če bi lahko genialne zamisli, ki jih imamo v sanjah, prenesli v resničnost? Sanjskega ustvarjalnega potenciala pogosto ne izkoristimo. Bi morali več sanjati in svoje sanje bolje izkoristiti? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Simone Jung
Cesária Évora je na domačem otoku São Vicente pela od mladih nog, svet pa jo je kot Bosonogo divo z Zelenortskega otočja spoznal šele po njenem 47. rojstnem dnevu. Cesária je vse od takrat osem mesecev na leto preživela na koncertnih odrih po vsem svetu, na počitnice pa se je najraje vračala domov, na otok in k družini. S prisluženim denarjem je otočanom rada poplačala vso pomoč iz časov, ko sama ni imela ničesar. V filmu nam o njeni življenjski poti med drugim pripovedujeta tudi njena vnukinja Janete in José da Silva, ki je potem, ko jo je slišal peti v neki restavraciji v Lizboni, postal njen menedžer. CESARIA EVORA / Portugalska / 2022 / Režija: Ana Sofia Fonseca
Cesária Évora je na domačem otoku São Vicente pela od mladih nog, svet pa jo je kot Bosonogo divo z Zelenortskega otočja spoznal šele po njenem 47. rojstnem dnevu. Cesária je vse od takrat osem mesecev na leto preživela na koncertnih odrih po vsem svetu, na počitnice pa se je najraje vračala domov, na otok in k družini. S prisluženim denarjem je otočanom rada poplačala vso pomoč iz časov, ko sama ni imela ničesar. V filmu nam o njeni življenjski poti med drugim pripovedujeta tudi njena vnukinja Janete in José da Silva, ki je potem, ko jo je slišal peti v neki restavraciji v Lizboni, postal njen menedžer. CESARIA EVORA / Portugalska / 2022 / Režija: Ana Sofia Fonseca
To je serija o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti. Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ... Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje. S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik. Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim. Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje. Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
To je serija o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti. Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ... Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje. S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik. Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim. Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje. Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Kako lahko Madžarka v Sloveniji razvije inovativno zgodbo z užitnimi rožami? Danes jih izvaža v 30 držav sveta. Živela pa je že na vseh celinah. Mlada Španka je iz Barcelone prišla v precej neznano regijo Cuenca, kjer je razvila socialna podjetja. Mlada Nizozemca pa sta si ustvarila novo življenje na severu Švedske, kjer sta odprla podjetje za vodenje turistov po naravi.
Kako lahko Madžarka v Sloveniji razvije inovativno zgodbo z užitnimi rožami? Danes jih izvaža v 30 držav sveta. Živela pa je že na vseh celinah. Mlada Španka je iz Barcelone prišla v precej neznano regijo Cuenca, kjer je razvila socialna podjetja. Mlada Nizozemca pa sta si ustvarila novo življenje na severu Švedske, kjer sta odprla podjetje za vodenje turistov po naravi.
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Prebivalci angleško govorečih držav so pogosto tarča lažnih klicev tehnične pomoči, ki večinoma izvirajo iz Indije. Tam delujejo številni prevarantski klicni centri, katerih lastniki z dovršenimi metodami služijo milijone z goljufanjem nevednih uporabnikov. Organi pregona imajo zaradi birokracije pogosto zvezane roke, zato so se na spletu pojavili tako imenovani lovci na prevare, ki so sleparjem velik trn v peti. PANORAMA: SPYING ON THE SCAMMERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Kathleen Mullin
Prebivalci angleško govorečih držav so pogosto tarča lažnih klicev tehnične pomoči, ki večinoma izvirajo iz Indije. Tam delujejo številni prevarantski klicni centri, katerih lastniki z dovršenimi metodami služijo milijone z goljufanjem nevednih uporabnikov. Organi pregona imajo zaradi birokracije pogosto zvezane roke, zato so se na spletu pojavili tako imenovani lovci na prevare, ki so sleparjem velik trn v peti. PANORAMA: SPYING ON THE SCAMMERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Kathleen Mullin
Lastnik restavracij in hotelov s Ferskih otokov se je ob turističnem preletu neokrnjene zahodne grenlandske obale domislil, da bi svojo restavracijo Koks, ki je leta 2019 prejela dve Michelinovi zvezdici, za dve zaporedni poletni sezoni preselil v odročni zaselek Ilimanaq. Kraj leži v slikovitem zalivu Disko, ki je gledalcem nadaljevanke Oblast znan kot eno od ključnih prizorišč. Dokumentarec spremlja Koksovega glavnega kuharskega mojstra Poula Andriasa Zisko, prejemnika Michelinove nagrade za mladega kuharskega mojstra, in njegovo ekipo od razvoja izvirnega degustacijskega menija z več kot 20 hodi do odprtja restavracije v eni najstarejših danskih kolonialnih stavb pod Unescovo zaščito. Vidimo, kako Ziska iz lokalnih, pretežno mesnih sestavin ustvarja gastronomske umetnije, ob tem pa se v zadnjih dneh pred odprtjem mrzlično ukvarja še z osnovno kuharsko infrastrukturo: vodovodom, elektriko in postavitvijo pripravljalne kuhinje. THE MOST REMOTE RESTAURANT IN THE WORLD / Danska / 2023 / Režija: Ole Juncker
Lastnik restavracij in hotelov s Ferskih otokov se je ob turističnem preletu neokrnjene zahodne grenlandske obale domislil, da bi svojo restavracijo Koks, ki je leta 2019 prejela dve Michelinovi zvezdici, za dve zaporedni poletni sezoni preselil v odročni zaselek Ilimanaq. Kraj leži v slikovitem zalivu Disko, ki je gledalcem nadaljevanke Oblast znan kot eno od ključnih prizorišč. Dokumentarec spremlja Koksovega glavnega kuharskega mojstra Poula Andriasa Zisko, prejemnika Michelinove nagrade za mladega kuharskega mojstra, in njegovo ekipo od razvoja izvirnega degustacijskega menija z več kot 20 hodi do odprtja restavracije v eni najstarejših danskih kolonialnih stavb pod Unescovo zaščito. Vidimo, kako Ziska iz lokalnih, pretežno mesnih sestavin ustvarja gastronomske umetnije, ob tem pa se v zadnjih dneh pred odprtjem mrzlično ukvarja še z osnovno kuharsko infrastrukturo: vodovodom, elektriko in postavitvijo pripravljalne kuhinje. THE MOST REMOTE RESTAURANT IN THE WORLD / Danska / 2023 / Režija: Ole Juncker
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Že naslov igrano-dokumentarnega filma Vojna brez sovraštva pove, da ta presega prevladujoče mitiziranje osamosvojitvene vojne, ki večinoma temelji na kultu osebnosti. Prav narobe. Film po eni strani prikazuje vzdušje in izraža občutke slehernika, ki je na svoji koži doživljal osamosvojitev in sodeloval v spopadih, po drugi strani pa na jasen in razumljiv način ter na podlagi verodostojnih dokumentov, vojaških zemljevidov, izjav borcev in ljudi, ki so bili ključni operativni odločevalci, slika potek dogodkov do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države.
Že naslov igrano-dokumentarnega filma Vojna brez sovraštva pove, da ta presega prevladujoče mitiziranje osamosvojitvene vojne, ki večinoma temelji na kultu osebnosti. Prav narobe. Film po eni strani prikazuje vzdušje in izraža občutke slehernika, ki je na svoji koži doživljal osamosvojitev in sodeloval v spopadih, po drugi strani pa na jasen in razumljiv način ter na podlagi verodostojnih dokumentov, vojaških zemljevidov, izjav borcev in ljudi, ki so bili ključni operativni odločevalci, slika potek dogodkov do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države.
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 1. del: Vžig 1. septembra 1939 se z nemškim napadom na Poljsko začne druga svetovna vojna. Spopadi niso omejeni le na Evropo, ampak se širijo po svetu: na Tihem oceanu Japonska, ki se od leta 1937 vojskuje s Kitajsko, še okrepi svoje osvajalske težnje. Do maja 1940 Nemci z bliskovito vojno opustošijo zahodno Evropo. Toda ena trdnjava se jim še upira: Združeno kraljestvo. Od Dunkerqua do afriških puščav, od ruševin Varšave do Kitajske – prvi del pripoveduje zgodbo o propadajočem svetu in rojstvu totalne vojne. Stari red se ruši. Vojna na novo riše zemljevid sveta. THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 1. del: Vžig 1. septembra 1939 se z nemškim napadom na Poljsko začne druga svetovna vojna. Spopadi niso omejeni le na Evropo, ampak se širijo po svetu: na Tihem oceanu Japonska, ki se od leta 1937 vojskuje s Kitajsko, še okrepi svoje osvajalske težnje. Do maja 1940 Nemci z bliskovito vojno opustošijo zahodno Evropo. Toda ena trdnjava se jim še upira: Združeno kraljestvo. Od Dunkerqua do afriških puščav, od ruševin Varšave do Kitajske – prvi del pripoveduje zgodbo o propadajočem svetu in rojstvu totalne vojne. Stari red se ruši. Vojna na novo riše zemljevid sveta. THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Orkester Zahodno-vzhodni divan je bil ustanovljen leta 1999, med drugim na pobudo dirigenta in pianista Daniela Barenboima. Orkester združuje glasbenike iz različnih držav na Bližnjem vzhodu: Egipta, Irana, Jordanije, Libanona, Izraela, Palestine, Sirije, Turčije in Španije. Namen orkestra je združiti glasbenike različnih držav, veroizpovedi in kultur v orkester, ki govori isti glasbeni jezik, neobremenjen z vero ali politiko. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo nastanka pomembnega koncerta orkestra leta 2005 v Ramali, ki so ga poimenovali tudi 'Koncert miru'. Prireditev je pritegnila mednarodno pozornost in bila predvajana po vsem svetu. MAGIC MOMENTS OF MUSIC – BARENBOIM AND WEDO IN RAMALLAH / Nemčija 2022 / režija Anne-Kathrin Peitz
Orkester Zahodno-vzhodni divan je bil ustanovljen leta 1999, med drugim na pobudo dirigenta in pianista Daniela Barenboima. Orkester združuje glasbenike iz različnih držav na Bližnjem vzhodu: Egipta, Irana, Jordanije, Libanona, Izraela, Palestine, Sirije, Turčije in Španije. Namen orkestra je združiti glasbenike različnih držav, veroizpovedi in kultur v orkester, ki govori isti glasbeni jezik, neobremenjen z vero ali politiko. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo nastanka pomembnega koncerta orkestra leta 2005 v Ramali, ki so ga poimenovali tudi 'Koncert miru'. Prireditev je pritegnila mednarodno pozornost in bila predvajana po vsem svetu. MAGIC MOMENTS OF MUSIC – BARENBOIM AND WEDO IN RAMALLAH / Nemčija 2022 / režija Anne-Kathrin Peitz
Zgodovina deskanja na valovih je kakor dolga vožnja, na kateri si deskarji predajajo štafeto na enem samem, neskončnem valu. Danes ima sodobno deskanje različne pojavne oblike in zajema neverjetno pestro dinamiko morskih aktivnosti. Da bi razumeli, kako je tradicija prednikov iz Polinezije lahko prepotovala svet in čas, preden je postala tekmovalni šport in si priborila mesto na olimpijskih igrah, se bomo potopili v njeno zgodovino skozi izjemne zgodbe tistih, zaradi katerih se je ohranila vse do današnjih dni. HOLY SURF, ONCE UPON A WAVE / SURF, LE FEU SACRÉ / Francija, Nemčija, Velika Britanija / 2024 / Režija: Benjamin Morel, Christophe Bouquet
Zgodovina deskanja na valovih je kakor dolga vožnja, na kateri si deskarji predajajo štafeto na enem samem, neskončnem valu. Danes ima sodobno deskanje različne pojavne oblike in zajema neverjetno pestro dinamiko morskih aktivnosti. Da bi razumeli, kako je tradicija prednikov iz Polinezije lahko prepotovala svet in čas, preden je postala tekmovalni šport in si priborila mesto na olimpijskih igrah, se bomo potopili v njeno zgodovino skozi izjemne zgodbe tistih, zaradi katerih se je ohranila vse do današnjih dni. HOLY SURF, ONCE UPON A WAVE / SURF, LE FEU SACRÉ / Francija, Nemčija, Velika Britanija / 2024 / Režija: Benjamin Morel, Christophe Bouquet
V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.
V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film je posvečen spominu na enega najpomembnejših dogodkov prve svetovne vojne – padcu Gorice 1916. Dokumentarec je zasnovan kot mozaična pripoved, v kateri slovenski in italijanski zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Branko Marušič, dr. Renato Podbersič, Lucio Fabi, prof. Mario Isnenghi, Marco Mantini, Mitja Močnik in Andrea Bellavite odstirajo osupljivo podobo oblegane, porušene in sestradane Gorice v 1. svetovni vojni. Precejšen del prebivalstva je kljub strahotnemu italijanskemu topniškemu obstreljevanju v njej vztrajal od poletja 1915 do 9. avgusta 1916, ko so Italijani pompozno vkorakali v razdejano mesto in oznanjali zmago v 6. soški bitki. Branilci so se morali umakniti na levi breg reke Soče, pred tem pa so porušili njene mostove. Mit o nepremagljivih avstro-ogrskih branilcih je padel. Za Slovence pa je zasedba Gorice pomenila izgubo večstoletnega kulturnega in gospodarskega središča, v katerem so bivali skupaj z Italijani, Furlani, Nemci in drugimi narodi habsburške monarhije. Dokumentarni film, katerega režiser in scenarist je Valentin Pečenko, je nastal v sodelovanju s številnimi inštitucijami, društvi in zbiralci iz Slovenije in Italije, iz Gorice in Nove Gorice, glavnino arhivskih filmskih posnetkov pa je prispevala Kinoteka Furlanije (La Cineteca del Friuli).
Film je posvečen spominu na enega najpomembnejših dogodkov prve svetovne vojne – padcu Gorice 1916. Dokumentarec je zasnovan kot mozaična pripoved, v kateri slovenski in italijanski zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Branko Marušič, dr. Renato Podbersič, Lucio Fabi, prof. Mario Isnenghi, Marco Mantini, Mitja Močnik in Andrea Bellavite odstirajo osupljivo podobo oblegane, porušene in sestradane Gorice v 1. svetovni vojni. Precejšen del prebivalstva je kljub strahotnemu italijanskemu topniškemu obstreljevanju v njej vztrajal od poletja 1915 do 9. avgusta 1916, ko so Italijani pompozno vkorakali v razdejano mesto in oznanjali zmago v 6. soški bitki. Branilci so se morali umakniti na levi breg reke Soče, pred tem pa so porušili njene mostove. Mit o nepremagljivih avstro-ogrskih branilcih je padel. Za Slovence pa je zasedba Gorice pomenila izgubo večstoletnega kulturnega in gospodarskega središča, v katerem so bivali skupaj z Italijani, Furlani, Nemci in drugimi narodi habsburške monarhije. Dokumentarni film, katerega režiser in scenarist je Valentin Pečenko, je nastal v sodelovanju s številnimi inštitucijami, društvi in zbiralci iz Slovenije in Italije, iz Gorice in Nove Gorice, glavnino arhivskih filmskih posnetkov pa je prispevala Kinoteka Furlanije (La Cineteca del Friuli).
Po Andaluziji z Michaelom Portillom
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 6.del: Sevilla – zlata doba Andaluzije Na koncu svojega popotovanja po Andaluziji nas Michael odpelje v mesti, ki ju pozna najbolje – Sevillo in Carmono, v kateri preživi večji del leta. Izvedeli bomo, kakšno vlogo je imela Sevilla v zlati dobi Španije, ko je bogatela zaradi kolonij v Ameriki, in obiskali veličastno seviljsko katedralo, v kateri je pokopan Krištof Kolumb. Michael se bo sprehodil po strehi največje lesene zgradbe na svetu in pokusil pomarančno vino v tradicionalni delikatesi, kjer še vedno strežejo za pultom. Na posestvu za urjenje bikoborcev bo spoznal eno redkih žensk v tem izrazito moškem svetu in skušal razumeti, zakaj ta krvavi spektakel nekatere Špance še vedno privlači. Nato se bo vrnil v starodavno mesto Carmona, ki je njegov drugi dom, in pripravil zabavo, na kateri ne bo manjkalo dobre hrane in pijače, petja, plesa in Lorcove poezije. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 6.del: Sevilla – zlata doba Andaluzije Na koncu svojega popotovanja po Andaluziji nas Michael odpelje v mesti, ki ju pozna najbolje – Sevillo in Carmono, v kateri preživi večji del leta. Izvedeli bomo, kakšno vlogo je imela Sevilla v zlati dobi Španije, ko je bogatela zaradi kolonij v Ameriki, in obiskali veličastno seviljsko katedralo, v kateri je pokopan Krištof Kolumb. Michael se bo sprehodil po strehi največje lesene zgradbe na svetu in pokusil pomarančno vino v tradicionalni delikatesi, kjer še vedno strežejo za pultom. Na posestvu za urjenje bikoborcev bo spoznal eno redkih žensk v tem izrazito moškem svetu in skušal razumeti, zakaj ta krvavi spektakel nekatere Špance še vedno privlači. Nato se bo vrnil v starodavno mesto Carmona, ki je njegov drugi dom, in pripravil zabavo, na kateri ne bo manjkalo dobre hrane in pijače, petja, plesa in Lorcove poezije. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se poda po sledeh Device Marije, Jezusove matere, največkrat upodobljene ženske na svetu. Kljub veliki količini njenih podob ne vemo, kako je bila videti v resnici. Pri raziskovanju mu pomaga zgodovinarka Saskia Noot. Skupaj zbirata podatke, ki 3D-oblikovalcu Mau pomagajo rekonstruirati obraz te zgodovinske osebnosti. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se poda po sledeh Device Marije, Jezusove matere, največkrat upodobljene ženske na svetu. Kljub veliki količini njenih podob ne vemo, kako je bila videti v resnici. Pri raziskovanju mu pomaga zgodovinarka Saskia Noot. Skupaj zbirata podatke, ki 3D-oblikovalcu Mau pomagajo rekonstruirati obraz te zgodovinske osebnosti. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.
Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Pravoslavna redovnica sestra Tavoria si s skupino sosester v norveški vasici Valldal že trideset let prizadeva za gradnjo grškega pravoslavnega samostana na gori Sylte, ki se dviga nad fjordom in ob breg katere naj bi zalučal kačo sveti Olaf. Na odročno mesto na gori jih je opozoril župan Norddala, ki meni, da bi samostan v majhen kraj pritegnil obiskovalce, drugi prebivalci pa imajo do gradnje mešane občutke. Sestre trdno verjamejo, da izpolnjujejo Božji načrt, in vendar se gradnja samostana vse bolj oddaljuje. FAITH CAN MOVE MOUNTAINS / Norveška / 2021 / Režija: Silje Evensmo Jacobsen
Pravoslavna redovnica sestra Tavoria si s skupino sosester v norveški vasici Valldal že trideset let prizadeva za gradnjo grškega pravoslavnega samostana na gori Sylte, ki se dviga nad fjordom in ob breg katere naj bi zalučal kačo sveti Olaf. Na odročno mesto na gori jih je opozoril župan Norddala, ki meni, da bi samostan v majhen kraj pritegnil obiskovalce, drugi prebivalci pa imajo do gradnje mešane občutke. Sestre trdno verjamejo, da izpolnjujejo Božji načrt, in vendar se gradnja samostana vse bolj oddaljuje. FAITH CAN MOVE MOUNTAINS / Norveška / 2021 / Režija: Silje Evensmo Jacobsen
Zakaj vse več kitov nasede na obalah in tako žalostno konča življenje? Nasedlega kita znanstveniki obravnavajo kot prizorišče okoljskega zločina in truplo že v nekaj urah po smrti raziščejo. Ekstremno vreme, onesnaževanje s hrupom, ladijski promet, strupene spojine in mikroplastika so med povzročitelji nepopravljive škode za te velikane oceana. Gre za jasen dokaz, kako človek vpliva na okolje in podnebne spremembe. WHAT KILLED THE WHALE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Russell Leven
Zakaj vse več kitov nasede na obalah in tako žalostno konča življenje? Nasedlega kita znanstveniki obravnavajo kot prizorišče okoljskega zločina in truplo že v nekaj urah po smrti raziščejo. Ekstremno vreme, onesnaževanje s hrupom, ladijski promet, strupene spojine in mikroplastika so med povzročitelji nepopravljive škode za te velikane oceana. Gre za jasen dokaz, kako človek vpliva na okolje in podnebne spremembe. WHAT KILLED THE WHALE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Russell Leven