Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gozd je največji kopenski ekosistem in bivališče velikega števila najrazličnejših bitij, ki so med seboj povezana in odvisna drug od drugega. Rastline so edina bitja, ki lahko sama proizvajajo hrano – zase in za druge. Glive lahko s kilometrskimi mrežami micelija rastline povezujejo med seboj. Živali pa bi lahko opisali kot potrošnike v gozdu – vendar take, ki so ključni za ravnovesje v tem naravnem ekosistemu. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Gozd je največji kopenski ekosistem in bivališče velikega števila najrazličnejših bitij, ki so med seboj povezana in odvisna drug od drugega. Rastline so edina bitja, ki lahko sama proizvajajo hrano – zase in za druge. Glive lahko s kilometrskimi mrežami micelija rastline povezujejo med seboj. Živali pa bi lahko opisali kot potrošnike v gozdu – vendar take, ki so ključni za ravnovesje v tem naravnem ekosistemu. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
»Zaslužil je milijone in vse zapravil. Ni iskal slave, a je postal legenda, kralj in cesar. Vse življenje sta ga vodili ljubezen in svoboda. Pel je o življenju, kot mu je bilo dano in kot ga je poznal ...« S temi besedami je režiser Željko Mirković predstavil svoj dokumentarni film Moja pot. V njem nam s posebnega vidika približa življenje in ustvarjalnost neponovljivega romskega glasbenika Šabana Bajramovića, in sicer skozi pričevanja tistih, ki so mu bili blizu. Film je pripravljal več kot 10 let. Šaban Bajramović je svojevrsten Odisej svobode. Tako kot antičnemu junaku se mu je življenje odvilo na poti domov, k družini, medtem pa je zažarel kot svéta glasbena legenda ter simbol resnične svobode in ljubezni. ŠABAN BAJRAMOVIĆ - MY JOURNEY / Srbija / 2024 / Režija: Željko Mirković
»Zaslužil je milijone in vse zapravil. Ni iskal slave, a je postal legenda, kralj in cesar. Vse življenje sta ga vodili ljubezen in svoboda. Pel je o življenju, kot mu je bilo dano in kot ga je poznal ...« S temi besedami je režiser Željko Mirković predstavil svoj dokumentarni film Moja pot. V njem nam s posebnega vidika približa življenje in ustvarjalnost neponovljivega romskega glasbenika Šabana Bajramovića, in sicer skozi pričevanja tistih, ki so mu bili blizu. Film je pripravljal več kot 10 let. Šaban Bajramović je svojevrsten Odisej svobode. Tako kot antičnemu junaku se mu je življenje odvilo na poti domov, k družini, medtem pa je zažarel kot svéta glasbena legenda ter simbol resnične svobode in ljubezni. ŠABAN BAJRAMOVIĆ - MY JOURNEY / Srbija / 2024 / Režija: Željko Mirković
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Donava Porečje Donave se razpreda kar po 19 državah. Njen izvir v Nemčiji napajajo mogočni ledeniki v švicarskih Alpah, nato se ji pridružijo številne druge reke, med katerimi so bistra bosanska Una, mogočna Sava in tudi manj znano podvodno jezero pod Budimpešto. Po Donavi prepeljejo veliko tovora. Preden se izlije v Črno morje, ustvari delto, največje neokrnjeno mokrišče v Evropi, ki ga vsako leto obišče 17.000 parov pelikanov. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jody Bourton
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Donava Porečje Donave se razpreda kar po 19 državah. Njen izvir v Nemčiji napajajo mogočni ledeniki v švicarskih Alpah, nato se ji pridružijo številne druge reke, med katerimi so bistra bosanska Una, mogočna Sava in tudi manj znano podvodno jezero pod Budimpešto. Po Donavi prepeljejo veliko tovora. Preden se izlije v Črno morje, ustvari delto, največje neokrnjeno mokrišče v Evropi, ki ga vsako leto obišče 17.000 parov pelikanov. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jody Bourton
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 2. del: Dubai Mall V drugem delu dokumentarne serije se z geografom Michelom Lussaultom odpravimo v Dubaj, natančneje v eno največjih nakupovalnih središč na svetu: Dubai Mall. To je pravcati svet v malem, ki s svojimi atrakcijami in obljubo nepozabnih doživetij vsak dan privablja na tisoče obiskovalcev z vsega sveta. A ta kraj presežkov ima tudi temno plat, saj je skrajen primer nebrzdanega izkoriščanja delavcev in naravnih virov, ki so ključni za njegovo brezhibno delovanje. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 2. del: Dubai Mall V drugem delu dokumentarne serije se z geografom Michelom Lussaultom odpravimo v Dubaj, natančneje v eno največjih nakupovalnih središč na svetu: Dubai Mall. To je pravcati svet v malem, ki s svojimi atrakcijami in obljubo nepozabnih doživetij vsak dan privablja na tisoče obiskovalcev z vsega sveta. A ta kraj presežkov ima tudi temno plat, saj je skrajen primer nebrzdanega izkoriščanja delavcev in naravnih virov, ki so ključni za njegovo brezhibno delovanje. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Petja je športni talent, atletinja, ki je izkoristila evropsko izmenjavo Erasmus in ob študiju na Portugalskem tudi trenira. Razmere za trening v tej državi so zelo dobre, tako v dvoranah kot tudi zunaj zaradi milega podnebja. Petja je v tuji državi spoznala nove trenerje in kolege in je prepričana, da je treba izkušnje pridobivati tudi v tujini. Kdo ve, kje bo njena prihodnost, v Sloveniji, na Portugalskem ali kje drugje. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Petja je športni talent, atletinja, ki je izkoristila evropsko izmenjavo Erasmus in ob študiju na Portugalskem tudi trenira. Razmere za trening v tej državi so zelo dobre, tako v dvoranah kot tudi zunaj zaradi milega podnebja. Petja je v tuji državi spoznala nove trenerje in kolege in je prepričana, da je treba izkušnje pridobivati tudi v tujini. Kdo ve, kje bo njena prihodnost, v Sloveniji, na Portugalskem ali kje drugje. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi
Nekdanji brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi
Dokumentarna oddaja razkriva neznani obraz scientološke cerkve, ki jo je leta 1953 ustanovil ameriški pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard. Gibanje je v ZDA in Avstraliji priznano kot religija, drugod pa večinoma velja za sekto ali kult. Ta skrivnostna organizacija, znana po gorečih slavnih privržencih, kot sta John Travolta in Tom Cruise, naj bi si, kot sama pravi, prizadevala za srečo človeštva, za svet brez vojn, kriminala in norosti, razočarani nekdanji člani pa pričajo o povsem drugačni resničnosti, polni nasilja, zlorab, dvoličnosti in finančnega izžemanja svojih pripadnikov. THE HIDDEN FACE OF SCIENTOLOGY / SCIENTOLOGIE, LA FIN DE L'OMERTA / Francija / 2023 / Režija: Cyril Vauzelle
Dokumentarna oddaja razkriva neznani obraz scientološke cerkve, ki jo je leta 1953 ustanovil ameriški pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard. Gibanje je v ZDA in Avstraliji priznano kot religija, drugod pa večinoma velja za sekto ali kult. Ta skrivnostna organizacija, znana po gorečih slavnih privržencih, kot sta John Travolta in Tom Cruise, naj bi si, kot sama pravi, prizadevala za srečo človeštva, za svet brez vojn, kriminala in norosti, razočarani nekdanji člani pa pričajo o povsem drugačni resničnosti, polni nasilja, zlorab, dvoličnosti in finančnega izžemanja svojih pripadnikov. THE HIDDEN FACE OF SCIENTOLOGY / SCIENTOLOGIE, LA FIN DE L'OMERTA / Francija / 2023 / Režija: Cyril Vauzelle
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo. THE SOUND WEAVERS: EINAUDI, RICHTER, HAUSCHKA/ Nemčija 2021/režija Anne-Kathrin Peitz
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo. THE SOUND WEAVERS: EINAUDI, RICHTER, HAUSCHKA/ Nemčija 2021/režija Anne-Kathrin Peitz
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 2. del: Ko so po spodletelem razvoju boeinga 2707 ameriške sanje o nadzvočnem potniškem letalu ugasnile, sta v boju ostala le še concorde in tupoljev 144. Rusija je s pomočjo industrijskega vohunjenja sicer prehitela Evropo, vendar se je predstavitev njenega nedodelanega superletala končala s tragedijo, ki je zapečatila njegovo usodo. Concorde je na nebu ostal sam in je ponujal zares edinstveno izkušnjo letenja, toda spremenjeni okoljski, politični in gospodarski dejavniki so mu najprej močno pristrigli peruti, leta 2003 pa so ga dokončno prizemljili. Danes pa se z razvojem novih tehnologij ponovno prebuja upanje o nadzvočnih potniških poletih. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 2. del: Ko so po spodletelem razvoju boeinga 2707 ameriške sanje o nadzvočnem potniškem letalu ugasnile, sta v boju ostala le še concorde in tupoljev 144. Rusija je s pomočjo industrijskega vohunjenja sicer prehitela Evropo, vendar se je predstavitev njenega nedodelanega superletala končala s tragedijo, ki je zapečatila njegovo usodo. Concorde je na nebu ostal sam in je ponujal zares edinstveno izkušnjo letenja, toda spremenjeni okoljski, politični in gospodarski dejavniki so mu najprej močno pristrigli peruti, leta 2003 pa so ga dokončno prizemljili. Danes pa se z razvojem novih tehnologij ponovno prebuja upanje o nadzvočnih potniških poletih. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Eden bolj duhovitih motivov na panjskih končnicah upodablja kmeta, ki vsak na svojo stran vlečeta ubogo kravo, medtem ko jo odvetnik pridno molze. Odvetništvo je eden tistih poklicev, ki nenehno buri ljudsko domišljijo. Redko pa se vprašamo, kaj sploh pomeni biti v vrtincu spora – poklicno. V dokumentarnem filmu Paragraf št. 1 svoje življenjske zgodbe, razmišljanja, anekdote in dileme razkrivajo najvidnejši slovenski odvetniki in odvetnice.
Eden bolj duhovitih motivov na panjskih končnicah upodablja kmeta, ki vsak na svojo stran vlečeta ubogo kravo, medtem ko jo odvetnik pridno molze. Odvetništvo je eden tistih poklicev, ki nenehno buri ljudsko domišljijo. Redko pa se vprašamo, kaj sploh pomeni biti v vrtincu spora – poklicno. V dokumentarnem filmu Paragraf št. 1 svoje življenjske zgodbe, razmišljanja, anekdote in dileme razkrivajo najvidnejši slovenski odvetniki in odvetnice.
Regija Dolina Loare je med razvitejšimi evropskimi regijami z močno farmacevtsko, kemično, letalsko industrijo in zato potrebuje številne talente, ki jih ni dovolj na razpolago, zato veliko vlagajo v razvoj, povezujejo izobraževalni sistem z gospodarstvom, dobro opremljene raziskovalne laboratorije odpirajo tudi za tujce. Konkreten ukrep regije je povezan tudi z mobilnostjo, študentje imajo subvencioniran javni prevoz, konec tedna pa se lahko brezplačno odpeljejo v 100 km oddaljen Pariz.
Regija Dolina Loare je med razvitejšimi evropskimi regijami z močno farmacevtsko, kemično, letalsko industrijo in zato potrebuje številne talente, ki jih ni dovolj na razpolago, zato veliko vlagajo v razvoj, povezujejo izobraževalni sistem z gospodarstvom, dobro opremljene raziskovalne laboratorije odpirajo tudi za tujce. Konkreten ukrep regije je povezan tudi z mobilnostjo, študentje imajo subvencioniran javni prevoz, konec tedna pa se lahko brezplačno odpeljejo v 100 km oddaljen Pariz.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
Sandra Eimane je predsednica Združenja mladih kmetovalcev Latvije. Poleg predsedniških obveznosti tudi upravlja kmetiji svoje družine in družine svojega partnerja. Veliko pozornosti posveča problematiki duševnega zdravja mladih kmetovalcev. Latvija ima 2,2 milijona prebivalcev, vsako leto jih 1%, predvsem mladih, zapusti državo. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Sandra Eimane je predsednica Združenja mladih kmetovalcev Latvije. Poleg predsedniških obveznosti tudi upravlja kmetiji svoje družine in družine svojega partnerja. Veliko pozornosti posveča problematiki duševnega zdravja mladih kmetovalcev. Latvija ima 2,2 milijona prebivalcev, vsako leto jih 1%, predvsem mladih, zapusti državo. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Če se odločite za študij prava, ni nujno, da nato odprete pravno pisarno v glavnem mestu. Lahko tudi ostanete na kmetiji ter razvijate kulinariko in turizem z lokalnimi pridelki in odličnim vinom. Dorjan je med pravom in kmetijstvom izbral slednje. Z ženo, mlado prevzemnico kmetije, sta se odločila, da bosta razvijala kmečki turizem. Dorjan je prepričan, da se storil prav, da se vrnil na Goričko, v pokrajino, ki meji na Avstrijo in kjer vidi veliko možnosti za prihodnost. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Če se odločite za študij prava, ni nujno, da nato odprete pravno pisarno v glavnem mestu. Lahko tudi ostanete na kmetiji ter razvijate kulinariko in turizem z lokalnimi pridelki in odličnim vinom. Dorjan je med pravom in kmetijstvom izbral slednje. Z ženo, mlado prevzemnico kmetije, sta se odločila, da bosta razvijala kmečki turizem. Dorjan je prepričan, da se storil prav, da se vrnil na Goričko, v pokrajino, ki meji na Avstrijo in kjer vidi veliko možnosti za prihodnost. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Velike pustolovščine v puščavi Gobi z Nickom Knowlesom
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 1.del: Nick začne svoje potovanje pri jezdecih, ki ohranjajo veščine starodavnih konjenikov z loki, ki so pod Džingiskanovim poveljstvom prodrli vse do Evrope. Nato se mu uresničijo otroške sanje, ko pod Ognjenimi pečinami najde fosilizirane dinozavrove zobe, poskusi pa se tudi v pripravi tradicionalnih mongolskih cmočkov in v igranju na konjske gosli. Na koncu pa v družbi avstralskega pustolovca, ki je na konju prekrižaril vso Azijo, spozna tudi nomadsko življenje in gostoljubje. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 1.del: Nick začne svoje potovanje pri jezdecih, ki ohranjajo veščine starodavnih konjenikov z loki, ki so pod Džingiskanovim poveljstvom prodrli vse do Evrope. Nato se mu uresničijo otroške sanje, ko pod Ognjenimi pečinami najde fosilizirane dinozavrove zobe, poskusi pa se tudi v pripravi tradicionalnih mongolskih cmočkov in v igranju na konjske gosli. Na koncu pa v družbi avstralskega pustolovca, ki je na konju prekrižaril vso Azijo, spozna tudi nomadsko življenje in gostoljubje. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 3. del: Po sovjetskem posredovanju na Češkoslovaškem je v 70. letih prejšnjega stoletja nastopilo obdobje popuščanja, za Sovjetsko zvezo pa tudi obdobje stagnacije. ZDA so se opekle v vietnamski vojni, Sovjetska zveza pa v afganistanski, toda ta si ni smela privoščiti napak. Kaplja čez rob je bila jedrska nesreča v Černobilu, in prve socialistične države na svetu niso mogle več rešiti niti reforme Gorbačova. Konec leta 1991 je tako prinesel tudi konec Sovjetske zveze. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 3. del: Po sovjetskem posredovanju na Češkoslovaškem je v 70. letih prejšnjega stoletja nastopilo obdobje popuščanja, za Sovjetsko zvezo pa tudi obdobje stagnacije. ZDA so se opekle v vietnamski vojni, Sovjetska zveza pa v afganistanski, toda ta si ni smela privoščiti napak. Kaplja čez rob je bila jedrska nesreča v Černobilu, in prve socialistične države na svetu niso mogle več rešiti niti reforme Gorbačova. Konec leta 1991 je tako prinesel tudi konec Sovjetske zveze. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 1. del: Tema Sesalci, ki so bili v času dinozavrov sprva nočne živali, so s svojimi ostrimi čuti, ki mejijo že na nadnaravne sposobnosti, postali mojstri življenja v senci. Danes se nekateri spet vračajo v temo, saj postaja njihov svet podnevi vse bolj natrpan. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Stuart Armstrong
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 1. del: Tema Sesalci, ki so bili v času dinozavrov sprva nočne živali, so s svojimi ostrimi čuti, ki mejijo že na nadnaravne sposobnosti, postali mojstri življenja v senci. Danes se nekateri spet vračajo v temo, saj postaja njihov svet podnevi vse bolj natrpan. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Stuart Armstrong
V velikonočnem času, ko v medije prihajajo najrazličnejše, žal tudi komercializirane duhovne vsebine, je prav, da se posvetimo zgodovini Cerkve na naših tleh. Ki pa je bila, kot zgodovina Cerkve sploh, pogosto vijugava, težavna, predvsem pa danes v marsičem pozabljena. A tudi tisti manj obveščeni verniki ali pa celo laiki se strinjajo, da je eden prelomnih dogodkov v zgodovini Cerkve na Slovenskem prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor. Gre za skoraj generičen pojem in razen tega, da je to uspelo škofu Antonu Martinu Slomšku, se o samem prenosu v laični javnosti ne ve dosti. Sploh pa ne poznamo podrobnosti in oseb, ki so še stale za tem zgodovinskim dejanjem. Eden najtesnejših Slomškovih sodelavcev je bil tisti čas Marko Glaser, duhovnik pri sv. Petru v današnjem Malečniku. Oddaja, ki jo je pripravil Marko Radmilovič, poskuša odstraniti nekaj pozabe z osebnosti tega izjemnega moža.
V velikonočnem času, ko v medije prihajajo najrazličnejše, žal tudi komercializirane duhovne vsebine, je prav, da se posvetimo zgodovini Cerkve na naših tleh. Ki pa je bila, kot zgodovina Cerkve sploh, pogosto vijugava, težavna, predvsem pa danes v marsičem pozabljena. A tudi tisti manj obveščeni verniki ali pa celo laiki se strinjajo, da je eden prelomnih dogodkov v zgodovini Cerkve na Slovenskem prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor. Gre za skoraj generičen pojem in razen tega, da je to uspelo škofu Antonu Martinu Slomšku, se o samem prenosu v laični javnosti ne ve dosti. Sploh pa ne poznamo podrobnosti in oseb, ki so še stale za tem zgodovinskim dejanjem. Eden najtesnejših Slomškovih sodelavcev je bil tisti čas Marko Glaser, duhovnik pri sv. Petru v današnjem Malečniku. Oddaja, ki jo je pripravil Marko Radmilovič, poskuša odstraniti nekaj pozabe z osebnosti tega izjemnega moža.
V današnji Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Ribnico, kjer je doma suha roba. Poslanstvo Rokodelskega centra Ribnica, ki smo ga obiskali, s številnimi dejavnostmi ohranja našo kulturno dediščino in skrbi za njen razvoj. Tu je tradicija prepletena s sodobnostjo. Predvsem pa v Rokodelskem centru Ribnica skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Kako se izdeluje posode iz naravnih materialov na tradicionalen način, koliko dela in truda je treba, da nastanejo, ter kaj rokodelcem pomeni ohranjanje tradicije suhorobarstva? Petra Medved je v Rokodelskem centru Ribnica pri delu spoznala pletarje in obiskala rokodelca, ki se ukvarja s posodarstvom.
V današnji Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Ribnico, kjer je doma suha roba. Poslanstvo Rokodelskega centra Ribnica, ki smo ga obiskali, s številnimi dejavnostmi ohranja našo kulturno dediščino in skrbi za njen razvoj. Tu je tradicija prepletena s sodobnostjo. Predvsem pa v Rokodelskem centru Ribnica skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Kako se izdeluje posode iz naravnih materialov na tradicionalen način, koliko dela in truda je treba, da nastanejo, ter kaj rokodelcem pomeni ohranjanje tradicije suhorobarstva? Petra Medved je v Rokodelskem centru Ribnica pri delu spoznala pletarje in obiskala rokodelca, ki se ukvarja s posodarstvom.
Človek in gozd sta povezana že tisočletja. Tudi danes smo ljudje še vedno odvisni od tega naravnega okolja – a ne samo, ker uravnava klimo, proizvaja zrak, čisti vodo, temveč je gozd lahko naš zdravnik, učitelj, naš navdih. Kako dobro bo opravljal vse te svoje »naloge«, pa je odvisno tudi od nas. Ohranjanje gozdnih ekosistemov je danes močno odvisno prav od nas. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Človek in gozd sta povezana že tisočletja. Tudi danes smo ljudje še vedno odvisni od tega naravnega okolja – a ne samo, ker uravnava klimo, proizvaja zrak, čisti vodo, temveč je gozd lahko naš zdravnik, učitelj, naš navdih. Kako dobro bo opravljal vse te svoje »naloge«, pa je odvisno tudi od nas. Ohranjanje gozdnih ekosistemov je danes močno odvisno prav od nas. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 1. del: Elizejske poljane Elizejske poljane so nedvomno eden najprepoznavnejših krajev na svetu: vsak dan jih obišče na tisoče turistov, ki se fotografirajo pred Slavolokom zmage, nakupujejo v tamkajšnjih trgovinah in srečujejo ljudi z vseh koncev sveta. Geograf Michel Lussault nas popelje skozi večstoletno zgodovino te slikovite avenije, katere podoba in poslanstvo pa sta se v času množičnega turizma in globalizacije korenito spremenila. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 1. del: Elizejske poljane Elizejske poljane so nedvomno eden najprepoznavnejših krajev na svetu: vsak dan jih obišče na tisoče turistov, ki se fotografirajo pred Slavolokom zmage, nakupujejo v tamkajšnjih trgovinah in srečujejo ljudi z vseh koncev sveta. Geograf Michel Lussault nas popelje skozi večstoletno zgodovino te slikovite avenije, katere podoba in poslanstvo pa sta se v času množičnega turizma in globalizacije korenito spremenila. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Dokumentarna filmska pripoved je nastala na podlagi scenarija Matjaža Pikala, režiser pa je avtor sicer številnih dokumentarnih filmov Dušan Moravec.
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Dokumentarna filmska pripoved je nastala na podlagi scenarija Matjaža Pikala, režiser pa je avtor sicer številnih dokumentarnih filmov Dušan Moravec.
Leta 2014 je James Comey, direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, izjavil, da obstajajo le velika podjetja, v katera so Kitajci že vdrli, in podjetja, ki tega pač še ne vedo. Zaradi naraščajoče kitajske grožnje kibernetski varnosti so ZDA, Velika Britanija in Avstralija Huaweiu tudi prepovedale ali omejile dostop do omrežja 5G. Dokumentarna oddaja se osredotoči na vznik ameriško-kitajske kibernetske vojne v začetku novega tisočletja in na krajo poslovnih skrivnosti velikim ameriškim in evropskim podjetjem. Strokovnjaki iz ZDA in Evrope razkrivajo razsežnosti kitajskih kibernetskih vdorov in predstavijo odzive ameriških in evropskih oblasti. CHINA'S HACKER ARMY / Francija / 2021 / Režija: Thomas Lafarge, Rémi Labed
Leta 2014 je James Comey, direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, izjavil, da obstajajo le velika podjetja, v katera so Kitajci že vdrli, in podjetja, ki tega pač še ne vedo. Zaradi naraščajoče kitajske grožnje kibernetski varnosti so ZDA, Velika Britanija in Avstralija Huaweiu tudi prepovedale ali omejile dostop do omrežja 5G. Dokumentarna oddaja se osredotoči na vznik ameriško-kitajske kibernetske vojne v začetku novega tisočletja in na krajo poslovnih skrivnosti velikim ameriškim in evropskim podjetjem. Strokovnjaki iz ZDA in Evrope razkrivajo razsežnosti kitajskih kibernetskih vdorov in predstavijo odzive ameriških in evropskih oblasti. CHINA'S HACKER ARMY / Francija / 2021 / Režija: Thomas Lafarge, Rémi Labed
Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Operni pevki Maria Callas in Renata Tebaldi sta bili eni najbolj opaznih umetnic druge polovice prejšnjega stoletja in veliki tekmici. Callasova velja za morda največjo pevko vseh časov, Tebaldijeva pa je znana predvsem navdušenim ljubiteljem opere. Umetnici si skoraj ne bi mogli biti bolj različni, tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Kako resna je bila tekmovalnost obeh div in koliko je rivalstvo – in na koncu tudi škandali Marie Callas – vplivalo na slavo Callasove in pozabo Renate Tebaldi? Ustvarjalci oddaje so obiskali operne hiše v New Yorku in Milanu, da bi našli odgovore na ta vprašanja, pogovarjali so se z njunimi prijatelji in opernimi strokovnjaki ter poslušali in primerjali dva edinstvena glasova. RIVALRY IN MUSIC - MARIA CALLAS VS.RENATA TEBALDI /Nemčija 2020/režija Andreas Morell
Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Operni pevki Maria Callas in Renata Tebaldi sta bili eni najbolj opaznih umetnic druge polovice prejšnjega stoletja in veliki tekmici. Callasova velja za morda največjo pevko vseh časov, Tebaldijeva pa je znana predvsem navdušenim ljubiteljem opere. Umetnici si skoraj ne bi mogli biti bolj različni, tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Kako resna je bila tekmovalnost obeh div in koliko je rivalstvo – in na koncu tudi škandali Marie Callas – vplivalo na slavo Callasove in pozabo Renate Tebaldi? Ustvarjalci oddaje so obiskali operne hiše v New Yorku in Milanu, da bi našli odgovore na ta vprašanja, pogovarjali so se z njunimi prijatelji in opernimi strokovnjaki ter poslušali in primerjali dva edinstvena glasova. RIVALRY IN MUSIC - MARIA CALLAS VS.RENATA TEBALDI /Nemčija 2020/režija Andreas Morell
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 1. del: Po koncu druge svetovne vojne je Britancem prvim uspelo predelati vojaško tehnologijo reaktivnega pogona za civilne namene in svetu so predstavili prvo reaktivno potniško letalo na svetu – de havilland comet. V sodelovanju s Francozi so se nato lotili izdelave concorda, prvega potniškega letala, ki bi letelo z nadzvočno hitrostjo. Svetovni velesili ZDA in ZSSR seveda nista hoteli zaostajati, zato sta se lotili svojih projektov - boeinga 2707 in tupoljeva 144. Toda razvoj je bil izjemno drag, konstruktorje pa je čakala težka naloga, saj so na tem področju orali ledino, poleg tega pa so bili pod pritiskom politikov, da morajo za vsako ceno prehiteti tekmece. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 1. del: Po koncu druge svetovne vojne je Britancem prvim uspelo predelati vojaško tehnologijo reaktivnega pogona za civilne namene in svetu so predstavili prvo reaktivno potniško letalo na svetu – de havilland comet. V sodelovanju s Francozi so se nato lotili izdelave concorda, prvega potniškega letala, ki bi letelo z nadzvočno hitrostjo. Svetovni velesili ZDA in ZSSR seveda nista hoteli zaostajati, zato sta se lotili svojih projektov - boeinga 2707 in tupoljeva 144. Toda razvoj je bil izjemno drag, konstruktorje pa je čakala težka naloga, saj so na tem področju orali ledino, poleg tega pa so bili pod pritiskom politikov, da morajo za vsako ceno prehiteti tekmece. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V dokumentarcu Za pogledom spoznamo pet gospa, ki stanujejo v ljubljanskem domu za starejše občane. Kljub zrelim letom rade živijo. Pa čeprav zunanji svet le opazujejo s stola ob oknu... Ženski v zahodnem svetu staranje ni dovoljeno, pomembno je, da je lepega videza, da nima gub in je vitalna. Takšna miselnost je absurdna in zanika življenje v njegovem bistvu: »Staram se, ker živim!«. Njihova telesa so zgolj posode, v katerih prebivajo ženske različnih starosti – iz obdobij, ki so jih gospe že preživele. Danes potujejo po svoji volji in se v preteklih življenjih ustavijo tam, kjer jim je ljubo. Sodobna družba ima starostnike za odvečne ostaline preteklosti, ki jih čaka le še smrt. Ljubezen do življenja pa je tisto, nad čimer naj bi se ljudje zamislili ob ogledu tega dokumentarca.
V dokumentarcu Za pogledom spoznamo pet gospa, ki stanujejo v ljubljanskem domu za starejše občane. Kljub zrelim letom rade živijo. Pa čeprav zunanji svet le opazujejo s stola ob oknu... Ženski v zahodnem svetu staranje ni dovoljeno, pomembno je, da je lepega videza, da nima gub in je vitalna. Takšna miselnost je absurdna in zanika življenje v njegovem bistvu: »Staram se, ker živim!«. Njihova telesa so zgolj posode, v katerih prebivajo ženske različnih starosti – iz obdobij, ki so jih gospe že preživele. Danes potujejo po svoji volji in se v preteklih življenjih ustavijo tam, kjer jim je ljubo. Sodobna družba ima starostnike za odvečne ostaline preteklosti, ki jih čaka le še smrt. Ljubezen do življenja pa je tisto, nad čimer naj bi se ljudje zamislili ob ogledu tega dokumentarca.
Gabriela Hrženjak je mednarodno priznana sopranistka, doma iz Vinice v Hrvaškem Zagorju. Kot številni priznani hrvaški glasbeniki se je urila v varaždinski glasbeni šoli, od koder jo je poneslo v Slovenijo, Italijo, pa vse do Slovaške, vendar se vedno vrača na Hrvaško. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Gabriela Hrženjak je mednarodno priznana sopranistka, doma iz Vinice v Hrvaškem Zagorju. Kot številni priznani hrvaški glasbeniki se je urila v varaždinski glasbeni šoli, od koder jo je poneslo v Slovenijo, Italijo, pa vse do Slovaške, vendar se vedno vrača na Hrvaško. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Kosta je režiser, koreograf in plesalec. Življenjska pot ga je peljala po vsem svetu. S petimi leti je začel nastopati, v svoji karieri se lahko pohvali tudi z dokumentarnimi filmi, zdaj pa ima svojo plesno skupino. Kosta je predstavnik mlade generacije v okviru Združenih narodov. Nedavno se je vrnil v Bolgarijo, v glavnem mestu Sofija razvija različne umetniške projekte in se zavzema za pravice mladih v Bolgariji. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Kosta je režiser, koreograf in plesalec. Življenjska pot ga je peljala po vsem svetu. S petimi leti je začel nastopati, v svoji karieri se lahko pohvali tudi z dokumentarnimi filmi, zdaj pa ima svojo plesno skupino. Kosta je predstavnik mlade generacije v okviru Združenih narodov. Nedavno se je vrnil v Bolgarijo, v glavnem mestu Sofija razvija različne umetniške projekte in se zavzema za pravice mladih v Bolgariji. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Po divjih Karibih z Liz Bonnin
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 4. del: Liz bo svoje eksotično potovanje po Karibih zaključila na Trinidadu, kjer je preživljala poletne počitnice in od koder izvira njena družina. Z društvom ljubiteljev narave se bo podala v naravni rezervat, v katerem živi več kot 200 živalskih vrst. Mnoge od njih so ogrožene in zelo redke. Na otoku bo obiskala plantažo, kjer z naravo sobivajo in je ne izkoriščajo. Med rezanjem tropskega cvetja se bo pobliže spoznala s sonaravnim kmetijstvom. S Trinidada bo na hitro skočila v sosednjo Venezuelo, celinsko državo v Južni Ameriki, kjer bo videla zelo posebno vrsto delfina. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 4. del: Liz bo svoje eksotično potovanje po Karibih zaključila na Trinidadu, kjer je preživljala poletne počitnice in od koder izvira njena družina. Z društvom ljubiteljev narave se bo podala v naravni rezervat, v katerem živi več kot 200 živalskih vrst. Mnoge od njih so ogrožene in zelo redke. Na otoku bo obiskala plantažo, kjer z naravo sobivajo in je ne izkoriščajo. Med rezanjem tropskega cvetja se bo pobliže spoznala s sonaravnim kmetijstvom. S Trinidada bo na hitro skočila v sosednjo Venezuelo, celinsko državo v Južni Ameriki, kjer bo videla zelo posebno vrsto delfina. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Franc Jazbec, rojen leta 1927 v Ravnah pri Šoštanju, danes živi v Velenju. Mladost je preživel delovno na kmetiji v številni družini s 11 brati in sestrami. Pri 14 letih ga je oče poslal na Koroško, kjer se je izobraževal za krojača. Franc Jazbec se je 5. julija 1944 skupaj z Dragotom odločil, da se pridruži partizanski enoti, ki je večkrat potovala med Slovenj Gradcem, Solčavo in Ljubnim. Franc je bil večinoma zadolžen za stražarjenje v politični šoli v Ljubnem, kjer so se učili socializma, čeprav tega ni popolnoma razumel. Po ofenzivi, ki so jo Nemci izvedli decembra 1944, se Franc spominja svojih deških dni, ki so jih zaznamovali vojna, pomanjkanje in teror. Kot mlad fant je bil velikokrat lačen in pove: "Aja, prehrana. Takrat, ko smo se umikali pred Nemci decembra '44, vem, da pet dni nisem ničesar pojedel. Nič. Ko smo se umikali iz Savinjskih vrhov tja v Kamniške planine…" Kot odrasel človek je Franc našel strast v zbiranju žepnih nožev, kar je počel tudi z vnuki, ki so mu prinašali nože z različnih koncev sveta.
Franc Jazbec, rojen leta 1927 v Ravnah pri Šoštanju, danes živi v Velenju. Mladost je preživel delovno na kmetiji v številni družini s 11 brati in sestrami. Pri 14 letih ga je oče poslal na Koroško, kjer se je izobraževal za krojača. Franc Jazbec se je 5. julija 1944 skupaj z Dragotom odločil, da se pridruži partizanski enoti, ki je večkrat potovala med Slovenj Gradcem, Solčavo in Ljubnim. Franc je bil večinoma zadolžen za stražarjenje v politični šoli v Ljubnem, kjer so se učili socializma, čeprav tega ni popolnoma razumel. Po ofenzivi, ki so jo Nemci izvedli decembra 1944, se Franc spominja svojih deških dni, ki so jih zaznamovali vojna, pomanjkanje in teror. Kot mlad fant je bil velikokrat lačen in pove: "Aja, prehrana. Takrat, ko smo se umikali pred Nemci decembra '44, vem, da pet dni nisem ničesar pojedel. Nič. Ko smo se umikali iz Savinjskih vrhov tja v Kamniške planine…" Kot odrasel človek je Franc našel strast v zbiranju žepnih nožev, kar je počel tudi z vnuki, ki so mu prinašali nože z različnih koncev sveta.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film o vlogi in vplivu Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove, na osamosvojitev Slovenije. Film, dvojni portret Ivana Krambergerja, sina in očeta, v žanru raziskovalnega dosjeja, raziskuje vpliv in vlogo Ivana Krambergerja (očeta) na osamosvojitvene procese v Sloveniji, ki jih Ivan Kramberger (sin) raziskuje pred kamero za magistrsko nalogo s pomočjo intervjujev in z ogledovanjem bogatega arhivskega gradiva. Intervjuva slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družino. Za očeta se je življenjska pot končala 7. junija 1992 kot prvi politični umor v osamosvojitveni Sloveniji; sin je bil star šest let. To je zgodba sina v iskanju resnice o očetu, ki traja trideset let. Scenarij Ivan Kramberger ml. in Maja Weiss, režija Maja Weiss.
Film o vlogi in vplivu Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove, na osamosvojitev Slovenije. Film, dvojni portret Ivana Krambergerja, sina in očeta, v žanru raziskovalnega dosjeja, raziskuje vpliv in vlogo Ivana Krambergerja (očeta) na osamosvojitvene procese v Sloveniji, ki jih Ivan Kramberger (sin) raziskuje pred kamero za magistrsko nalogo s pomočjo intervjujev in z ogledovanjem bogatega arhivskega gradiva. Intervjuva slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družino. Za očeta se je življenjska pot končala 7. junija 1992 kot prvi politični umor v osamosvojitveni Sloveniji; sin je bil star šest let. To je zgodba sina v iskanju resnice o očetu, ki traja trideset let. Scenarij Ivan Kramberger ml. in Maja Weiss, režija Maja Weiss.
Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley
V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 4. del: Zanzibar in Jordanija V četrti epizodi serije se Joanna Lumley poda na legendarni Zanzibar, kjer zapluje s starodavno barko dhov, spozna modnega oblikovalca, z domačinkami nabira alge in preizkuša krajevne jedi. Potovanje sklene v Jordaniji, kjer obišče beduine, sirsko družino v begunskem taborišču in starodavno trgovsko središče Petra. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Barbie MacLaurin
V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 4. del: Zanzibar in Jordanija V četrti epizodi serije se Joanna Lumley poda na legendarni Zanzibar, kjer zapluje s starodavno barko dhov, spozna modnega oblikovalca, z domačinkami nabira alge in preizkuša krajevne jedi. Potovanje sklene v Jordaniji, kjer obišče beduine, sirsko družino v begunskem taborišču in starodavno trgovsko središče Petra. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Barbie MacLaurin
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 2. del: Z zaostrovanjem hladne vojne v 50. letih 20. stoletja, vesoljsko tekmo in gradnjo berlinskega zidu se je svet ob kubanski raketni krizi znašel na robu jedrske vojne. Voditeljema velesil je uspelo najti mirno rešitev, a sta kmalu oba zapustila oder zgodovine. V Sovjetski zvezi, ki si je z vsemi silami prizadevala dohiteti Zahod, so zaradi neuspešne kmetijske politike odstavili Hruščova, Kennedy pa je umrl v atentatu. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 2. del: Z zaostrovanjem hladne vojne v 50. letih 20. stoletja, vesoljsko tekmo in gradnjo berlinskega zidu se je svet ob kubanski raketni krizi znašel na robu jedrske vojne. Voditeljema velesil je uspelo najti mirno rešitev, a sta kmalu oba zapustila oder zgodovine. V Sovjetski zvezi, ki si je z vsemi silami prizadevala dohiteti Zahod, so zaradi neuspešne kmetijske politike odstavili Hruščova, Kennedy pa je umrl v atentatu. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Kongresni trg s parkom Zvezda je zagotovo eden od najbolj prepoznavnih odprtih prostorov v Ljubljani. Tu je že v baroku stal manjši park, ki so ga nato preuredili v času kongresa svete alianse leta 1821. Od takrat velja za enega najbolj urejenih in preurejenih predelov mesta. Pri tem je zanimivo, da se preveč osredotočamo na arhitekta Jožeta Plečnika, ki je Ljubljano s svojimi posegi in ureditvami pravzaprav nadgradil. Poleg tega velja Plečnik za enega zadnjih arhitektov, ki so »imeli Ljubljano v nogah«, kar pomeni, da mesta niso poznali le iz nekih računalniških seznamov, ampak so okolje in prostor odlično poznali, kar se vidi iz njihovih načrtov in risb. Poleg tega je imel Plečnik odličnega svetovalca, dr. Franceta Steleta, in je zato poznal tudi antično zgodovino mesta in parka Zvezda, to pa se kaže tudi v kipu Emonca, ki ga je oblikoval Plečnikov učenec, arhitekt Bitenc. Kongresni trg in park Zvezda bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Kongresni trg s parkom Zvezda je zagotovo eden od najbolj prepoznavnih odprtih prostorov v Ljubljani. Tu je že v baroku stal manjši park, ki so ga nato preuredili v času kongresa svete alianse leta 1821. Od takrat velja za enega najbolj urejenih in preurejenih predelov mesta. Pri tem je zanimivo, da se preveč osredotočamo na arhitekta Jožeta Plečnika, ki je Ljubljano s svojimi posegi in ureditvami pravzaprav nadgradil. Poleg tega velja Plečnik za enega zadnjih arhitektov, ki so »imeli Ljubljano v nogah«, kar pomeni, da mesta niso poznali le iz nekih računalniških seznamov, ampak so okolje in prostor odlično poznali, kar se vidi iz njihovih načrtov in risb. Poleg tega je imel Plečnik odličnega svetovalca, dr. Franceta Steleta, in je zato poznal tudi antično zgodovino mesta in parka Zvezda, to pa se kaže tudi v kipu Emonca, ki ga je oblikoval Plečnikov učenec, arhitekt Bitenc. Kongresni trg in park Zvezda bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Naš največji pisatelj Ivan Cankar svoj rodni kraj – Vrhniko – opisuje v mnogih delih. O Vrhnika, blagoslovljeni kraj, o njej zapiše v povesti Aleš iz Razora. Danes na Vrhniki na pisatelja poleg njegove spominske hiše opominjata še spomenik in tematska pot, ki pripoveduje zgodbo o življenju Ivana Cankarja. V Nedeljski reportaži se bomo sprehodili po tematski poti Po poti Cankarjeve mladosti. Vrhniko je obiskal avtor oddaje Aleš Ogrin.
Naš največji pisatelj Ivan Cankar svoj rodni kraj – Vrhniko – opisuje v mnogih delih. O Vrhnika, blagoslovljeni kraj, o njej zapiše v povesti Aleš iz Razora. Danes na Vrhniki na pisatelja poleg njegove spominske hiše opominjata še spomenik in tematska pot, ki pripoveduje zgodbo o življenju Ivana Cankarja. V Nedeljski reportaži se bomo sprehodili po tematski poti Po poti Cankarjeve mladosti. Vrhniko je obiskal avtor oddaje Aleš Ogrin.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 2. del: Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na dogajanje med drugo svetovno vojno. V Londonu so se zbrali člani številnih kraljevih družin. Iz izgnanstva so z radijskimi nagovori dvigali moralo svojih rojakov, ki so se v domovini borili proti fašistični in nacistični zasedbi. Medtem je italijanski kralj, ki je več kot 20 let sodeloval z Mussolinijem, prestopil na stran britanskih in ameriških zaveznikov, kar je spodbudilo silovit Hitlerjev napad na Italijo. Po vojni so Italijani z referendumom odpravili monarhijo, kraljevo družino pa izgnali. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 2. del: Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na dogajanje med drugo svetovno vojno. V Londonu so se zbrali člani številnih kraljevih družin. Iz izgnanstva so z radijskimi nagovori dvigali moralo svojih rojakov, ki so se v domovini borili proti fašistični in nacistični zasedbi. Medtem je italijanski kralj, ki je več kot 20 let sodeloval z Mussolinijem, prestopil na stran britanskih in ameriških zaveznikov, kar je spodbudilo silovit Hitlerjev napad na Italijo. Po vojni so Italijani z referendumom odpravili monarhijo, kraljevo družino pa izgnali. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Leto osamosvojitve je prineslo številne spremembe. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije je slovenskim športnicam in športnikom že februarja 1992 omogočila, da so na zimskih olimpijskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji prvič nastopili pod slovensko zastavo. Ambasadorji nove države so z nizanjem uspehov kmalu poskrbeli za mednarodno prepoznavnost. Dokumentarni film predstavi kolaž vrhuncev zgodovine slovenskega olimpizma, ki oživijo ob pripovedih glavnih akterjev. Njihovi spomini nas vodijo od priznanja članstva v Mednarodnem olimpijskem komiteju do prvih kolajn, preko težko pričakovanega zlata in nazadnje do nedavnih uspehov, ki so se zgodili v letu, ko obeležujemo 30. obletnico ustanovitve OKS. Scenarij in režija Toni Cahunek.
Leto osamosvojitve je prineslo številne spremembe. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije je slovenskim športnicam in športnikom že februarja 1992 omogočila, da so na zimskih olimpijskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji prvič nastopili pod slovensko zastavo. Ambasadorji nove države so z nizanjem uspehov kmalu poskrbeli za mednarodno prepoznavnost. Dokumentarni film predstavi kolaž vrhuncev zgodovine slovenskega olimpizma, ki oživijo ob pripovedih glavnih akterjev. Njihovi spomini nas vodijo od priznanja članstva v Mednarodnem olimpijskem komiteju do prvih kolajn, preko težko pričakovanega zlata in nazadnje do nedavnih uspehov, ki so se zgodili v letu, ko obeležujemo 30. obletnico ustanovitve OKS. Scenarij in režija Toni Cahunek.
V nedeljo, 15. decembra, je v cerkvi sv. Martina na Bledu potekal še orgelski koncert K svetlobi, ki so ga v okviru cikla Obiski kraljice organizirali Program Ars Radia Slovenija. To je bil hkrati prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij. Na njem se je predstavila mlada in nadarjena organistka Nika Frelih, študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Glasbena pot je Niko Frelih z domačega Bleda oz. iz tamkajšnje Glasbene šole DoReMi in Glasbene šole Radovljica vodila na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, zatem na Akademijo za glasbo v Ljubljani in na študijsko izmenjavo na Univerzo za glasbo v Leipzigu; od jeseni 2024 dalje v razredu prof. Zite Nauratyill nadaljuje z magistrskim študijem orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. V prispevku podrobneje spoznamo Niko Frelih kot mlado osebo in glasbenico, katere poklicna pot se šele odpira. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
V nedeljo, 15. decembra, je v cerkvi sv. Martina na Bledu potekal še orgelski koncert K svetlobi, ki so ga v okviru cikla Obiski kraljice organizirali Program Ars Radia Slovenija. To je bil hkrati prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij. Na njem se je predstavila mlada in nadarjena organistka Nika Frelih, študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Glasbena pot je Niko Frelih z domačega Bleda oz. iz tamkajšnje Glasbene šole DoReMi in Glasbene šole Radovljica vodila na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, zatem na Akademijo za glasbo v Ljubljani in na študijsko izmenjavo na Univerzo za glasbo v Leipzigu; od jeseni 2024 dalje v razredu prof. Zite Nauratyill nadaljuje z magistrskim študijem orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. V prispevku podrobneje spoznamo Niko Frelih kot mlado osebo in glasbenico, katere poklicna pot se šele odpira. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Madara Miltoviča je ena izmed zmagovalk latvijskega podjetniškega tekmovanja Laukiem būt. Ustvarjalka usnjenih čevljev je navdih za prve izdelke našla v svojem konjičku, lokostrelstvu, kmalu zatem pa je opustila poklic profesorice in se podala na samostojno podjetniško pot. Latvijo letno zapusti 30.000 mladih ljudi. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Madara Miltoviča je ena izmed zmagovalk latvijskega podjetniškega tekmovanja Laukiem būt. Ustvarjalka usnjenih čevljev je navdih za prve izdelke našla v svojem konjičku, lokostrelstvu, kmalu zatem pa je opustila poklic profesorice in se podala na samostojno podjetniško pot. Latvijo letno zapusti 30.000 mladih ljudi. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Po divjih Karibih z Liz Bonnin
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 3. del: Tokrat bo Liz raziskala Male Antile, arhipelag z več kot 120 otoki. Najprej bo obiskala Mayreau, enega najmanjših naseljenih otokov v Karibskem morju. Pridružila se bo strokovnjakom, ki želijo obnoviti koralni greben in domačinom omogočiti nadaljnji ribolov. Nato jo bo pot vodila na otok Union, kjer živi eden najredkejših in najmanjših gekonov. Na največjem otoku Sveti Vincencij si bo ogledala še delujoči ognjenik in pisano ptico, ki je značilna le za to območje in je navdihnila zastavo. Na koncu bo obiskala največji otok Trinidad, dom svojih prednikov. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 3. del: Tokrat bo Liz raziskala Male Antile, arhipelag z več kot 120 otoki. Najprej bo obiskala Mayreau, enega najmanjših naseljenih otokov v Karibskem morju. Pridružila se bo strokovnjakom, ki želijo obnoviti koralni greben in domačinom omogočiti nadaljnji ribolov. Nato jo bo pot vodila na otok Union, kjer živi eden najredkejših in najmanjših gekonov. Na največjem otoku Sveti Vincencij si bo ogledala še delujoči ognjenik in pisano ptico, ki je značilna le za to območje in je navdihnila zastavo. Na koncu bo obiskala največji otok Trinidad, dom svojih prednikov. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley
V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 3. del: Madagaskar V tretji epizodi serije Joanna Lumley raziskuje Madagaskar. Seznani se s trgovanjem z vaniljo, drugo najdražjo začimbo na svetu, obišče revne iskalce zlata, ogleda si nasada vanilje in kakavovca ter turnir madagaskarske borilne veščine. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Zoë Dobson
V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 3. del: Madagaskar V tretji epizodi serije Joanna Lumley raziskuje Madagaskar. Seznani se s trgovanjem z vaniljo, drugo najdražjo začimbo na svetu, obišče revne iskalce zlata, ogleda si nasada vanilje in kakavovca ter turnir madagaskarske borilne veščine. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Zoë Dobson