Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Tuji dokumentarci

Ko se je svet ustavil

20. 3. 2025

Kaj storiti, ko se zgodi nepričakovano in se svet, ki ga poznate, nenadoma spremeni pred vašimi očmi? Kako živeti polno življenje v senci smrti? Pandemija covida velja za najbolj uničujočo zdravstveno krizo v Evropi, saj je zahtevala 2,2 milijona življenj. Jedro dokumentarne oddaje je človekova edinstvena sposobnost preživetja. Spremljamo več zgodb, tudi tisto francoske farmacevtke z anksioznim možem, ki je v življenju že izkusil strahote Pol Potovega režima, pa dekleta, ki ga je prizadel t. i. dolgi covid. Spoznamo tudi zgodbo italijanskega zdravnika, ki žrtvuje svoje družinsko življenje z ženo in hčerkico ter svoj čas v celoti posveti skrbi za bolnike. Njegova izkušnja je še posebej okrutna, saj ga sredi pandemije po krivem obdolžijo umora nekaterih bolnikov, češ da je tako dal prostor drugim, z domnevno večjimi možnostmi preživetja. Dokumentarna oddaja o zgodbah preživetja, pet let po popolnem zaprtju družbe … WHEN THE WORLD STOOD STILL / DA VERDEN STOD STILLE / 2025 / Danska / Režija: Georg Larsen, Poul-Erik Heilbuth

52 min

Kaj storiti, ko se zgodi nepričakovano in se svet, ki ga poznate, nenadoma spremeni pred vašimi očmi? Kako živeti polno življenje v senci smrti? Pandemija covida velja za najbolj uničujočo zdravstveno krizo v Evropi, saj je zahtevala 2,2 milijona življenj. Jedro dokumentarne oddaje je človekova edinstvena sposobnost preživetja. Spremljamo več zgodb, tudi tisto francoske farmacevtke z anksioznim možem, ki je v življenju že izkusil strahote Pol Potovega režima, pa dekleta, ki ga je prizadel t. i. dolgi covid. Spoznamo tudi zgodbo italijanskega zdravnika, ki žrtvuje svoje družinsko življenje z ženo in hčerkico ter svoj čas v celoti posveti skrbi za bolnike. Njegova izkušnja je še posebej okrutna, saj ga sredi pandemije po krivem obdolžijo umora nekaterih bolnikov, češ da je tako dal prostor drugim, z domnevno večjimi možnostmi preživetja. Dokumentarna oddaja o zgodbah preživetja, pet let po popolnem zaprtju družbe … WHEN THE WORLD STOOD STILL / DA VERDEN STOD STILLE / 2025 / Danska / Režija: Georg Larsen, Poul-Erik Heilbuth

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije

19. 3. 2025

Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.

52 min

Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.

Po divjih Karibih z Liz Bonnin

Po divjih Karibih z Liz Bonnin, 2/4

19. 3. 2025

Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 2. del: V drugem delu se bo Liz podala na karibsko obalo Srednje Amerike. V Belizeju bo znanstvenikom pomagala uloviti morsko kravo in jo pregledati. V gozdu bo spoznala eno najglasnejših živali na svetu – vriskača. Rezervat vodijo ženske, ker so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja moški uničili. V Cockscombu se bo družila z jaguarji in izvedela, kako preprečujejo njihove plenilske napade. V Kostariki bo obiskala zavetišče za žabe in lenivce. Število enih in drugih se počasi zvišuje. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy

58 min

Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 2. del: V drugem delu se bo Liz podala na karibsko obalo Srednje Amerike. V Belizeju bo znanstvenikom pomagala uloviti morsko kravo in jo pregledati. V gozdu bo spoznala eno najglasnejših živali na svetu – vriskača. Rezervat vodijo ženske, ker so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja moški uničili. V Cockscombu se bo družila z jaguarji in izvedela, kako preprečujejo njihove plenilske napade. V Kostariki bo obiskala zavetišče za žabe in lenivce. Število enih in drugih se počasi zvišuje. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy

Spomini

Prof.dr. Elko Borko, 3. del

18. 3. 2025

Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.

113 min

Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.

Okus dežele

Okus dežele, 5/6

18. 3. 2025

Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove

22 min

Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Orlek: knap'n'roll

18. 3. 2025

Stoletja se je zasavska dolina razvijala na plečih rudarjev. V srcu rudarskih revirjev ima svoj dom tudi glasbena skupina Orlek. Ime so si nadeli po hribu Orlek na obrobju Zagorja, kjer vadijo že 30 let. Skoraj vseh devet članov skupine je potomcev rudarjev, duša Orlekov – Vlado Poredoš pa je v Zagorje priženjeni Prekmurec. Morda je ravno zato opazil in čutno ubesedil težaški vsakdan zasavskega delavskega razreda. Ena najlepših pesmi vseh časov, posvečena knapom, je njihova Adijo, knapi. Skozi film se z glasbo Orekov prepletajo trpki, a z obešenjaškim humorjem prežeti spomini nekdanjega rudarja Jožeta Potokarja – Cvrča, ki svoje rudarske preteklosti ne bi spremenil za nobeno ceno: »Knapovšna je knapovšna – ni ti dala nč, dala ti je pa vse. Nardila te je človeka.« In res je – solidarnost se je rodila med rudarji. Izrazit občutek za sočloveka in kritičen pogled na družbeno dogajanje veje tudi iz prepoznavnih Zasavcev, katerih skupni imenovalec so rudarske korenine in sodelovanje z Orleki: režiser in animator Dušan Kastelic, plesni koreograf Branko Potočan, zasedba Koala Voice … Socialno občutljiva in angažirana besedila na eni strani ter živahen folk rock, katerega glavni sestavini sta virtuozna harmonika in udarna pihalna sekcija na drugi, zrcalijo vso kompleksnost življenja v Zasavju. Brezkompromisni in neposredni – ljudski Orleki so tragiko in bolečino zasavskih rudarjev prelili v glasbo, ki so jo ponesli v svet; devetčlanska zasedba iz Zagorja se je z instrumenti podala po skoraj vseh celinah sveta. V 30-letni karieri so osvojili srca koncertnih navdušencev od ZDA in Južne Amerike prek Evrope in Rusije do Kitajske ter celo Avstralije in Nove Zelandije, pri tem pa srčni Zasavci ne delajo razlik med koncerti v velikih dvoranah in spontanimi uličnimi nastopi. Gre za pristnost, ki prepriča.

54 min

Stoletja se je zasavska dolina razvijala na plečih rudarjev. V srcu rudarskih revirjev ima svoj dom tudi glasbena skupina Orlek. Ime so si nadeli po hribu Orlek na obrobju Zagorja, kjer vadijo že 30 let. Skoraj vseh devet članov skupine je potomcev rudarjev, duša Orlekov – Vlado Poredoš pa je v Zagorje priženjeni Prekmurec. Morda je ravno zato opazil in čutno ubesedil težaški vsakdan zasavskega delavskega razreda. Ena najlepših pesmi vseh časov, posvečena knapom, je njihova Adijo, knapi. Skozi film se z glasbo Orekov prepletajo trpki, a z obešenjaškim humorjem prežeti spomini nekdanjega rudarja Jožeta Potokarja – Cvrča, ki svoje rudarske preteklosti ne bi spremenil za nobeno ceno: »Knapovšna je knapovšna – ni ti dala nč, dala ti je pa vse. Nardila te je človeka.« In res je – solidarnost se je rodila med rudarji. Izrazit občutek za sočloveka in kritičen pogled na družbeno dogajanje veje tudi iz prepoznavnih Zasavcev, katerih skupni imenovalec so rudarske korenine in sodelovanje z Orleki: režiser in animator Dušan Kastelic, plesni koreograf Branko Potočan, zasedba Koala Voice … Socialno občutljiva in angažirana besedila na eni strani ter živahen folk rock, katerega glavni sestavini sta virtuozna harmonika in udarna pihalna sekcija na drugi, zrcalijo vso kompleksnost življenja v Zasavju. Brezkompromisni in neposredni – ljudski Orleki so tragiko in bolečino zasavskih rudarjev prelili v glasbo, ki so jo ponesli v svet; devetčlanska zasedba iz Zagorja se je z instrumenti podala po skoraj vseh celinah sveta. V 30-letni karieri so osvojili srca koncertnih navdušencev od ZDA in Južne Amerike prek Evrope in Rusije do Kitajske ter celo Avstralije in Nove Zelandije, pri tem pa srčni Zasavci ne delajo razlik med koncerti v velikih dvoranah in spontanimi uličnimi nastopi. Gre za pristnost, ki prepriča.

Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley

Indija, 2/4

18. 3. 2025

V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 2. del: Indija V drugi epizodi serije se Joanna Lumley poda v rodno Indijo. Na njenem jugu razišče srednjeveško mesto Hampi, nato odpotuje v Vasco da Gama, kjer pomaga destilirati krajevno alkoholno pijačo. Ogleda si sonaravni nasad začimb in pot sklene med prebivalci zalednih voda Kerale. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Errol Ettienne

45 min

V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 2. del: Indija V drugi epizodi serije se Joanna Lumley poda v rodno Indijo. Na njenem jugu razišče srednjeveško mesto Hampi, nato odpotuje v Vasco da Gama, kjer pomaga destilirati krajevno alkoholno pijačo. Ogleda si sonaravni nasad začimb in pot sklene med prebivalci zalednih voda Kerale. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Errol Ettienne

Talenti EU regij

Oblikovalka Vita Ivičič

17. 3. 2025

Vita Ivičič je nagrajena tekstilna oblikovalka, ki ustvarja z naravnimi materiali. V navdih ji je še posebej lan, značilen za Belo krajino, kjer tudi domuje. Ena izmed njenih najbolj značilnih tehnik, botanični tisk, je leta 2017 v Milanu prejela nagrado za najbolj inovativno in eksperimentalno kolekcijo na modnem tekmovanju Mittelmoda. Ob izkušnjah v tujini se vrača v Belo krajino, kjer tudi ustvarja. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

14 min

Vita Ivičič je nagrajena tekstilna oblikovalka, ki ustvarja z naravnimi materiali. V navdih ji je še posebej lan, značilen za Belo krajino, kjer tudi domuje. Ena izmed njenih najbolj značilnih tehnik, botanični tisk, je leta 2017 v Milanu prejela nagrado za najbolj inovativno in eksperimentalno kolekcijo na modnem tekmovanju Mittelmoda. Ob izkušnjah v tujini se vrača v Belo krajino, kjer tudi ustvarja. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

Talenti EU regij

Strokovnjaki OECD in zgodbe

17. 3. 2025

V bližini Neaplja, na območjih Pietraroja in Cerreta, ki ležita v italijanski pokrajini Kampanija, je vedno manj mladih, nekateri pa le vztrajajo. Mlada kmeta, ki se ukvarjata z rejo goveda in koz, ne bi nikoli živela v Neaplju. Muzej pršuta s stoletno tradicijo v Pietraroji ima mladega naslednika, tudi keramične delavnice in prodajalne privabljajo kupce. Razmere v regiji analizirajo tudi strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki smo jih srečali pri delu na terenu. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

14 min

V bližini Neaplja, na območjih Pietraroja in Cerreta, ki ležita v italijanski pokrajini Kampanija, je vedno manj mladih, nekateri pa le vztrajajo. Mlada kmeta, ki se ukvarjata z rejo goveda in koz, ne bi nikoli živela v Neaplju. Muzej pršuta s stoletno tradicijo v Pietraroji ima mladega naslednika, tudi keramične delavnice in prodajalne privabljajo kupce. Razmere v regiji analizirajo tudi strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki smo jih srečali pri delu na terenu. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Po poteh spletnega nasilja

17. 3. 2025

V svetu, kjer se komunikacija vse bolj odvija za ekrani, spletno nasilje postaja neviden, a vseprisoten problem. Po poteh spletnega nasilja je dokumentarni film, ki odpira prostor za razmislek in ponuja odgovore na ključna vprašanja: Kako globoko sega spletno nasilje? Kakšne posledice pušča? In najpomembnejše – kako ga lahko preprečimo? Film sledi dvema najstnikoma, ki skozi pogovore z vrhunskimi strokovnjaki raziskujeta digitalne pasti, psihološko ozadje nasilja ter načine, kako vzpostaviti varnejše spletno okolje. Brez moraliziranja in senzacionalizma film osvetli vlogo posameznika, šol, staršev in družbe pri soočanju s to vedno bolj perečo problematiko. To ni le film o nevarnostih digitalnega sveta – je klic k razmisleku in odgovornemu ravnanju v dobi, kjer besede lahko ranijo enako kot dejanja.

39 min

V svetu, kjer se komunikacija vse bolj odvija za ekrani, spletno nasilje postaja neviden, a vseprisoten problem. Po poteh spletnega nasilja je dokumentarni film, ki odpira prostor za razmislek in ponuja odgovore na ključna vprašanja: Kako globoko sega spletno nasilje? Kakšne posledice pušča? In najpomembnejše – kako ga lahko preprečimo? Film sledi dvema najstnikoma, ki skozi pogovore z vrhunskimi strokovnjaki raziskujeta digitalne pasti, psihološko ozadje nasilja ter načine, kako vzpostaviti varnejše spletno okolje. Brez moraliziranja in senzacionalizma film osvetli vlogo posameznika, šol, staršev in družbe pri soočanju s to vedno bolj perečo problematiko. To ni le film o nevarnostih digitalnega sveta – je klic k razmisleku in odgovornemu ravnanju v dobi, kjer besede lahko ranijo enako kot dejanja.

Naših šest celin

Severna Amerika, 5/6

17. 3. 2025

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 5. del: Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky

53 min

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 5. del: Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky

Dokumentarni portret

Niko, Niko: 10.000 korakov

16. 3. 2025

Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.

51 min

Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.

Nedeljska reportaža

Minerali

16. 3. 2025

Minerali in kristali so že od nekdaj privlačili ljudi, raziskovalce, zbiralce, trgovce in tudi iskalce. S svojo barvitostjo in zanimivo obliko je ta svet mineralov in kristalov nekaj posebnega in zato ne preseneča, da se z bogatimi zbirkami ponašajo tako rekoč vsi svetovni naravoslovni muzeji. Veliko pa je tudi večjih in manjših zasebnih zbirk in pri tem naša država ni nobena izjema. Še več, osnova Prirodoslovnega muzeja Slovenije je prav zbirka Zoisovih mineralov. Sicer pa je do zdaj na svetu znanih že več kot 6.000 mineralov; pri nas je od tistih, ki so vidni s prostim očesom, kakšnih sto, ki so zanimivi za zbiralce. Še vsaj dvakrat toliko pa je takih, ki so zanimivi le za raziskovalce. V današnji oddaji Nedeljska reportaža se bomo tudi mi odpravili v svet skrivnostnih mineralov in kristalov. Avtor oddaje je Milan Trobič.

26 min

Minerali in kristali so že od nekdaj privlačili ljudi, raziskovalce, zbiralce, trgovce in tudi iskalce. S svojo barvitostjo in zanimivo obliko je ta svet mineralov in kristalov nekaj posebnega in zato ne preseneča, da se z bogatimi zbirkami ponašajo tako rekoč vsi svetovni naravoslovni muzeji. Veliko pa je tudi večjih in manjših zasebnih zbirk in pri tem naša država ni nobena izjema. Še več, osnova Prirodoslovnega muzeja Slovenije je prav zbirka Zoisovih mineralov. Sicer pa je do zdaj na svetu znanih že več kot 6.000 mineralov; pri nas je od tistih, ki so vidni s prostim očesom, kakšnih sto, ki so zanimivi za zbiralce. Še vsaj dvakrat toliko pa je takih, ki so zanimivi le za raziskovalce. V današnji oddaji Nedeljska reportaža se bomo tudi mi odpravili v svet skrivnostnih mineralov in kristalov. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Sledi časa

Janko Benigar: mož, ki je zavrnil evropsko civilizacijo in se preselil med Indijance

16. 3. 2025

O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenje

39 min

O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenje

Naenkrat na dvoru

Trk svetov, 1/3

15. 3. 2025

V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 1. del: Naključno srečanje lahko človeku spremeni življenje, kraljevini pa zgodovino. Avstralka Mary Donaldson je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v gostilni spoznala danskega prestolonaslednika, mati samohranilka Mette-Marit Tjessem Høiby pa je na glasbenem festivalu spoznala norveškega princa. Kaj se zgodi, če se prestolonasledniki zaljubijo v nekoga, ki se jim po žilah ne pretaka modra kri? Kaj vse so žrtvovali preprosti ljudje za izbranca ali izbranko iz kraljeve družine? Catherine Middleton so na britanskem dvoru lepo sprejeli, na Švedskem so bili številni dolgo prepričani, da osebni trener s podeželja Daniel Westling morda ni pravi za predstavnika dvora. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally

50 min

V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 1. del: Naključno srečanje lahko človeku spremeni življenje, kraljevini pa zgodovino. Avstralka Mary Donaldson je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v gostilni spoznala danskega prestolonaslednika, mati samohranilka Mette-Marit Tjessem Høiby pa je na glasbenem festivalu spoznala norveškega princa. Kaj se zgodi, če se prestolonasledniki zaljubijo v nekoga, ki se jim po žilah ne pretaka modra kri? Kaj vse so žrtvovali preprosti ljudje za izbranca ali izbranko iz kraljeve družine? Catherine Middleton so na britanskem dvoru lepo sprejeli, na Švedskem so bili številni dolgo prepričani, da osebni trener s podeželja Daniel Westling morda ni pravi za predstavnika dvora. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Živeti z virusom

15. 3. 2025

Kaj danes, po petih letih od začetka pandemije novega koronavirusa vemo o bolezni in virusu? Kakšne so posledice dolgega covida, ki je danes pereč problem, ker zanj nimamo zdravila? Kaj smo se naučili iz pretekle pandemije – nam bo to pomagalo, ko pride spet nova? Nastopajo bolnica, ki je pred tremi leti prebolela hudo obliko covida, bila trideset dni v komi in še danes čuti posledice bolezni, petintridesetletik, ki bi moral prekipevati od energije, pa je zaradi dve leti trajajočega dolgega covida postal ujetnik svojega telesa ter prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Janez Tomažič in prof. dr. Roman Jerala.

24 min

Kaj danes, po petih letih od začetka pandemije novega koronavirusa vemo o bolezni in virusu? Kakšne so posledice dolgega covida, ki je danes pereč problem, ker zanj nimamo zdravila? Kaj smo se naučili iz pretekle pandemije – nam bo to pomagalo, ko pride spet nova? Nastopajo bolnica, ki je pred tremi leti prebolela hudo obliko covida, bila trideset dni v komi in še danes čuti posledice bolezni, petintridesetletik, ki bi moral prekipevati od energije, pa je zaradi dve leti trajajočega dolgega covida postal ujetnik svojega telesa ter prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Janez Tomažič in prof. dr. Roman Jerala.

Tuji dokumentarci

To spremeni vse

15. 3. 2025

Dokumentarni film razkriva desetletja trajajočo diskriminacijo žensk v Hollywoodu tako pred kamero kot za njo. Hkrati išče rešitve za težavo v panogi in zunaj nje. V filmu nastopijo strokovnjakinje, režiserke in zvezdnice, kot so Meryl Streep, Reese Whiterspoon in Geena Davis, ki opisujejo neenakost med spoloma v Hollywoodu, spolne stereotipe, premajhno zastopanost žensk in mizoginijo v svetu filma. THIS CHANGES EVERTHING / ZDA / 2018 / Režija: Tom Donahue

91 min

Dokumentarni film razkriva desetletja trajajočo diskriminacijo žensk v Hollywoodu tako pred kamero kot za njo. Hkrati išče rešitve za težavo v panogi in zunaj nje. V filmu nastopijo strokovnjakinje, režiserke in zvezdnice, kot so Meryl Streep, Reese Whiterspoon in Geena Davis, ki opisujejo neenakost med spoloma v Hollywoodu, spolne stereotipe, premajhno zastopanost žensk in mizoginijo v svetu filma. THIS CHANGES EVERTHING / ZDA / 2018 / Režija: Tom Donahue

Okus dežele

Okus dežele, 4/6

15. 3. 2025

Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 4. del Začetek septembra je in Julius nabira divje cvetlice in dišavnice, ki jih bo posušil za zimo. Skuha si pikantne srčanke, za katere je dobil navdih v španski kulinariki. Na vrtu je obilje bučk. Iz njih pripravi božansko omako, v katero vmeša domače testenine iz neverjetno hitro pripravljenega testa. Predstavi tudi nekaj vrst testenin, za katere ne potrebujemo strojčka za valjanje. Čaka ga še spravilo sena. Prijaznim pomočnikom pa se oddolži s slastnim tiramisujem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove

22 min

Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 4. del Začetek septembra je in Julius nabira divje cvetlice in dišavnice, ki jih bo posušil za zimo. Skuha si pikantne srčanke, za katere je dobil navdih v španski kulinariki. Na vrtu je obilje bučk. Iz njih pripravi božansko omako, v katero vmeša domače testenine iz neverjetno hitro pripravljenega testa. Predstavi tudi nekaj vrst testenin, za katere ne potrebujemo strojčka za valjanje. Čaka ga še spravilo sena. Prijaznim pomočnikom pa se oddolži s slastnim tiramisujem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove

Tuji dokumentarci

Življenje in smrt pod talibani

14. 3. 2025

Talibani so prevzeli Afganistan, grožnja Islamske države in Al Kajde pa se krepi. Novinar Nadžibulah Kurajši na terenu razišče, kako se med afganistanskim prebivalstvom širita negotovost in strah, ter osvetli ozadja, ki so privedla do poraza in umika Združenih držav Amerike ter vrnitve talibanov. AFGHANISTAN: LIFE AND DEATH UNDER THE TALIBAN / Velika Britanija / 2021

50 min

Talibani so prevzeli Afganistan, grožnja Islamske države in Al Kajde pa se krepi. Novinar Nadžibulah Kurajši na terenu razišče, kako se med afganistanskim prebivalstvom širita negotovost in strah, ter osvetli ozadja, ki so privedla do poraza in umika Združenih držav Amerike ter vrnitve talibanov. AFGHANISTAN: LIFE AND DEATH UNDER THE TALIBAN / Velika Britanija / 2021

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Živeti Bacha

13. 3. 2025

Po vsem svetu je več kot 300 Bachovih zborov in Bachovih ansamblov. Dokumentarni film razkriva, kaj navdušenci nad Bachovo glasbo iščejo in najdejo v skladateljevi glasbi in kaj jih povezuje. Ustvarjalci filma so se podali na šest celin - na Japonsko, v Paragvaj, ZDA, Malezijo, Južno Afriko, Avstralijo in Švico ter razkrili fascinacijo nad glasbo slavnega nemškega skladatelja, ki presega meje, kulture in vere. Dokumentarni film o ljudeh, vrednotah in kulturah ter glasbi in magiji Johanna Sebastiana Bacha, ki deluje po vsem svetu. LIVING BACH/Nemčija 2023/ scenarij in režija Anna Schmidt

53 min

Po vsem svetu je več kot 300 Bachovih zborov in Bachovih ansamblov. Dokumentarni film razkriva, kaj navdušenci nad Bachovo glasbo iščejo in najdejo v skladateljevi glasbi in kaj jih povezuje. Ustvarjalci filma so se podali na šest celin - na Japonsko, v Paragvaj, ZDA, Malezijo, Južno Afriko, Avstralijo in Švico ter razkrili fascinacijo nad glasbo slavnega nemškega skladatelja, ki presega meje, kulture in vere. Dokumentarni film o ljudeh, vrednotah in kulturah ter glasbi in magiji Johanna Sebastiana Bacha, ki deluje po vsem svetu. LIVING BACH/Nemčija 2023/ scenarij in režija Anna Schmidt

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Mostovi na slikah neba

13. 3. 2025

Slovensko arhitekturo sta zaznamovala Plečnik in Vurnik. Njunima vlogama se približujeta Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Nista arhitekta, pač pa projektanta mostov in viaduktov. Za seboj imata bogato inženirsko in mostograditeljsko kariero, podpisala sta se pod dvesto uresničenih in večkrat na natečajih nagrajenih projektov. Njuni mostovi premoščajo reke tudi v tujini, v Izraelu, Turčiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in Maleziji. Po njuni zaslugi je Maribor postal zibelka mostograditeljstva v Sloveniji in Evropi. Projektanta v filmu povesta, da najprej skleneta pogodbe z bregovi rek, šele potem z investitorjem. Dokumentarni film z naslovom Mostovi na sliki neba pripoveduje zgodbo o velikem uspehu. Scenarij Zdenko Kodrič, režija Boris Jurjaševič.

48 min

Slovensko arhitekturo sta zaznamovala Plečnik in Vurnik. Njunima vlogama se približujeta Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Nista arhitekta, pač pa projektanta mostov in viaduktov. Za seboj imata bogato inženirsko in mostograditeljsko kariero, podpisala sta se pod dvesto uresničenih in večkrat na natečajih nagrajenih projektov. Njuni mostovi premoščajo reke tudi v tujini, v Izraelu, Turčiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in Maleziji. Po njuni zaslugi je Maribor postal zibelka mostograditeljstva v Sloveniji in Evropi. Projektanta v filmu povesta, da najprej skleneta pogodbe z bregovi rek, šele potem z investitorjem. Dokumentarni film z naslovom Mostovi na sliki neba pripoveduje zgodbo o velikem uspehu. Scenarij Zdenko Kodrič, režija Boris Jurjaševič.

Dokumentarci – izobraževalni

Vmesni čas

12. 3. 2025

Dokumentarni esej Vmesni čas je zapis o času, ki si ga nihče ni želel, o času pandemije, ki je spremenila naša življenja na prej in potem. To je filmski pogled na čas med prej in potem. Če bo potem sploh še prišel. Posnetki predstavljajo razmišljanja ljudi v trenutku, ko je bila zaradi koronavirusa v naši življenjski okolici razglašena pandemija. V prvih dneh je snemanje potekalo še v živo, potem samo še po internetu in telefonu, še malo kasneje tako, da so se govorci sami posneli doma in posnetek poslali avtorju filma. Kaj razmišljamo, ko smo v samo izolaciji? Kako se počutimo v času, ki se je še ne tako dolgo nazaj zdel kot slab znanstveno fantastičen film? Nas je strah? Mislimo na prihodnost? Kakšna bo, ko bo enkrat končno prišla? Pričevanja ljudi so različna, nekateri povedo veliko, nekateri zelo malo, večina pričevanj pa je usmerjena v prihodnost, kaj se lahko iz tega vmesnega časa naučimo in kako lahko zaradi tega tudi bolje živimo. O svojih strahovih in upih so razmišljali Patricija Maličev, Miha Šalehar, Maja Novak, Vasko Atanasovski, Lenart Kučić, in številni drugi bolj ali manj znani Slovenci. Dokumentarni film Vmesni čas je melanholična pripoved z elementi humorja. Scenarist in režiser je Dušan Moravec.

51 min

Dokumentarni esej Vmesni čas je zapis o času, ki si ga nihče ni želel, o času pandemije, ki je spremenila naša življenja na prej in potem. To je filmski pogled na čas med prej in potem. Če bo potem sploh še prišel. Posnetki predstavljajo razmišljanja ljudi v trenutku, ko je bila zaradi koronavirusa v naši življenjski okolici razglašena pandemija. V prvih dneh je snemanje potekalo še v živo, potem samo še po internetu in telefonu, še malo kasneje tako, da so se govorci sami posneli doma in posnetek poslali avtorju filma. Kaj razmišljamo, ko smo v samo izolaciji? Kako se počutimo v času, ki se je še ne tako dolgo nazaj zdel kot slab znanstveno fantastičen film? Nas je strah? Mislimo na prihodnost? Kakšna bo, ko bo enkrat končno prišla? Pričevanja ljudi so različna, nekateri povedo veliko, nekateri zelo malo, večina pričevanj pa je usmerjena v prihodnost, kaj se lahko iz tega vmesnega časa naučimo in kako lahko zaradi tega tudi bolje živimo. O svojih strahovih in upih so razmišljali Patricija Maličev, Miha Šalehar, Maja Novak, Vasko Atanasovski, Lenart Kučić, in številni drugi bolj ali manj znani Slovenci. Dokumentarni film Vmesni čas je melanholična pripoved z elementi humorja. Scenarist in režiser je Dušan Moravec.

Po divjih Karibih z Liz Bonnin

Po divjih Karibih z Liz Bonnin, 1/4

12. 3. 2025

Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 1. del: V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy

58 min

Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 1. del: V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy

Spomini

Prof. dr. Elko Borko, 2. del

11. 3. 2025

Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.

116 min

Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.

Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley

Indonezija, 1/4

11. 3. 2025

V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 1. del: Indonezija V prvi epizodi serije Joanna Lumley raziskuje z začimbami bogate predele Indonezije. Pot začne na odročnem Bandskem otočju, ki slovi po muškatnem oreščku. Tam odkriva temno plat trgovine z začimbami in njeno zapuščino, obišče nasad muškatnega oreščka in spozna številne domačine. Nato odide v prestolnico Džakarto, kjer pokusi začimbni koktajl in zapleše ob indonezijski glasbi dangdut. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Zoë Dobson

45 min

V seriji Popotovanje po poti začimb z Joanno Lumley igralka raziskuje najvplivnejša začimbna kraljestva na svetu. Na odročnem otočju v Indoneziji, raju muškatnega oreščka, odkriva temno stran trgovine z začimbami. V Indiji pokuša feni, začinjen s črnim poprom. Na Madagaskarju odkriva skrivnosti vanilje. Obišče legendarni Zanzibar in pot sklene z izgubljenimi civilizacijami Jordanije. Njeno popotovanje po starodavnih začimbnih poteh ni le potovanje skozi čute, temveč izjemna epska pustolovščina, ki razkriva, kako so začimbe spremenile svet. 1. del: Indonezija V prvi epizodi serije Joanna Lumley raziskuje z začimbami bogate predele Indonezije. Pot začne na odročnem Bandskem otočju, ki slovi po muškatnem oreščku. Tam odkriva temno plat trgovine z začimbami in njeno zapuščino, obišče nasad muškatnega oreščka in spozna številne domačine. Nato odide v prestolnico Džakarto, kjer pokusi začimbni koktajl in zapleše ob indonezijski glasbi dangdut. JOANNA LUMLEY'S SPICE TRAIL ADVENTURE / 2023 / Velika Britanija / Režija: Zoë Dobson

Naših šest celin

Evropa, 4/6

10. 3. 2025

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 4. del: Evropa je celina, ki so jo zemljepisne danosti in narava obdarile z ugodnimi razmerami za življenje ljudi. Njen severozahodni del ogreva topel zalivski tok, ledeniki so ustvarili rodovitno prst, razčlenjena obala Sredozemskega morja pa je zelo ugodna za razvoj pomorstva. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Tugay Tumay

51 min

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 4. del: Evropa je celina, ki so jo zemljepisne danosti in narava obdarile z ugodnimi razmerami za življenje ljudi. Njen severozahodni del ogreva topel zalivski tok, ledeniki so ustvarili rodovitno prst, razčlenjena obala Sredozemskega morja pa je zelo ugodna za razvoj pomorstva. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Tugay Tumay

Tuji dokumentarci

Mračna plat Marije Terezije – izgon Judov iz Prage

9. 3. 2025

Tik pred božičem leta 1744 na Dunaju, v prestolnici habsburškega cesarstva, mlada cesarica Marija Terezija odredi izgon Judov iz Prage, češ da ji med nasledstveno vojno niso bili zvesti. Ukaz je v nasprotju s tedaj prevladujočim duhom strpnosti in razsvetljenstva, zato praški Judje po vsej Evropi iščejo zaveznike v upanju, da bodo pritisnili na vladarico in jo prisilili, da si premisli. V cesarsko palačo prispejo številna pisma, angleški in nizozemski veleposlanik se osebno zavzameta zanje in celo papež prosi za pomilostitev. Toda prošnje naletijo na gluha ušesa. Dokumentarna oddaja raziskuje, kako je lahko Marija Terezija, ki je sebe oklicala za mater narodov, govorila o Judih kot o kugi in zakaj je bila mračna plat njene vladavine tako dolgo večinoma prezrta. To je bilo tudi zadnje veliko preganjanje evropskih Judov pred holokavstom. MARIA THERESA'S DARK SIDE / MARIA THERESIAS DUNKLE SEITE - DIE VERTREIBUNG DER JUDEN AUS PRAG / Avstrija / 2023 / Režija: Monika Czernin

52 min

Tik pred božičem leta 1744 na Dunaju, v prestolnici habsburškega cesarstva, mlada cesarica Marija Terezija odredi izgon Judov iz Prage, češ da ji med nasledstveno vojno niso bili zvesti. Ukaz je v nasprotju s tedaj prevladujočim duhom strpnosti in razsvetljenstva, zato praški Judje po vsej Evropi iščejo zaveznike v upanju, da bodo pritisnili na vladarico in jo prisilili, da si premisli. V cesarsko palačo prispejo številna pisma, angleški in nizozemski veleposlanik se osebno zavzameta zanje in celo papež prosi za pomilostitev. Toda prošnje naletijo na gluha ušesa. Dokumentarna oddaja raziskuje, kako je lahko Marija Terezija, ki je sebe oklicala za mater narodov, govorila o Judih kot o kugi in zakaj je bila mračna plat njene vladavine tako dolgo večinoma prezrta. To je bilo tudi zadnje veliko preganjanje evropskih Judov pred holokavstom. MARIA THERESA'S DARK SIDE / MARIA THERESIAS DUNKLE SEITE - DIE VERTREIBUNG DER JUDEN AUS PRAG / Avstrija / 2023 / Režija: Monika Czernin

Sledi časa

Zbiralci jeklene dediščine

9. 3. 2025

»Vojna spada v muzeje« je duhovit napis v enem izmed evropskih vojnih muzejev. Čeprav stari Heleni muze za vojno niso poznali, so vojaški muzeji razširjeni po vsem svetu in, to je nenavadno, izjemno priljubljeni pri obiskovalcih. Ker gre za zanimiv pojav, je zanimiva tudi struktura teh ustanov in mnogi izmed vojaških muzejev so v zasebni lasti. Ob državnih ustanovah tako sledimo zgodbi neštetih zbirk, muzejev in muzejčkov, ki so jih ustanovili in jih vodijo navdušeni zbiralci. Slovenija pri tem ni nobena izjema, ravno nasprotno. Na prepihu zgodovine je njeno ozemlje gostilo kar nekaj vojsk, spopadov in vojn. Ostanki so našli svojo pot tako v javne ustanove kot v premnoge zasebne zbirke. V življenje zadnjih nam bo del zastora, ki jih zakriva, odškrnil Marko Radmilovič.

31 min

»Vojna spada v muzeje« je duhovit napis v enem izmed evropskih vojnih muzejev. Čeprav stari Heleni muze za vojno niso poznali, so vojaški muzeji razširjeni po vsem svetu in, to je nenavadno, izjemno priljubljeni pri obiskovalcih. Ker gre za zanimiv pojav, je zanimiva tudi struktura teh ustanov in mnogi izmed vojaških muzejev so v zasebni lasti. Ob državnih ustanovah tako sledimo zgodbi neštetih zbirk, muzejev in muzejčkov, ki so jih ustanovili in jih vodijo navdušeni zbiralci. Slovenija pri tem ni nobena izjema, ravno nasprotno. Na prepihu zgodovine je njeno ozemlje gostilo kar nekaj vojsk, spopadov in vojn. Ostanki so našli svojo pot tako v javne ustanove kot v premnoge zasebne zbirke. V življenje zadnjih nam bo del zastora, ki jih zakriva, odškrnil Marko Radmilovič.

Nedeljska reportaža

Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi

9. 3. 2025

V tokratni Nedeljski reportaži smo se odpravili v Slovenski etnografski muzej, ki je državni muzej in najstarejša etnološka ustanova v Sloveniji. Hrani več kot 40 tisoč predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine ter je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. V teh dneh so kot del spremljevalnega programa stalne razstave Človek in čas v SEM odprli razstavo z naslovom Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi. Razstava se osredinja na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, to pa je značilno tudi za vso Slovenijo. Po razstavi se je sprehodila Tadeja Bizilj.

24 min

V tokratni Nedeljski reportaži smo se odpravili v Slovenski etnografski muzej, ki je državni muzej in najstarejša etnološka ustanova v Sloveniji. Hrani več kot 40 tisoč predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine ter je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. V teh dneh so kot del spremljevalnega programa stalne razstave Človek in čas v SEM odprli razstavo z naslovom Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi. Razstava se osredinja na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, to pa je značilno tudi za vso Slovenijo. Po razstavi se je sprehodila Tadeja Bizilj.

Tuji dokumentarci

Letite z mano

8. 3. 2025

Dokumentarni film prikazuje manj znano plat poklica stevardese. V prvi polovici 20. stoletja so se dekleta v Združenih državah Amerike navdušila nad delom, ki jim je odprlo pot v svet, čeprav je od njih obenem zahtevalo podrejanje strogim in pogosto ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Med drugim so morale biti samske, letele pa so lahko le do svojega 32. leta. Številne stevardese so zato postale sindikalistke in aktivistke v prvih vrstah boja za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na področju pravic žensk, zlasti na delovnem mestu. V filmu nekdanje stevardese pripovedujejo o svojih izkušnjah v času, ko so letalske družbe zaposlovale le belke, pa tudi te niso mogle postati vodje kabinskega osebja, saj so ta položaj lahko zasedli le moški. FLY WITH ME / ZDA / 2024 / Režija: Sarah Colt, Helen Dobrowski

112 min

Dokumentarni film prikazuje manj znano plat poklica stevardese. V prvi polovici 20. stoletja so se dekleta v Združenih državah Amerike navdušila nad delom, ki jim je odprlo pot v svet, čeprav je od njih obenem zahtevalo podrejanje strogim in pogosto ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Med drugim so morale biti samske, letele pa so lahko le do svojega 32. leta. Številne stevardese so zato postale sindikalistke in aktivistke v prvih vrstah boja za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na področju pravic žensk, zlasti na delovnem mestu. V filmu nekdanje stevardese pripovedujejo o svojih izkušnjah v času, ko so letalske družbe zaposlovale le belke, pa tudi te niso mogle postati vodje kabinskega osebja, saj so ta položaj lahko zasedli le moški. FLY WITH ME / ZDA / 2024 / Režija: Sarah Colt, Helen Dobrowski

Okus dežele

Okus dežele, 3/6

8. 3. 2025

Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove

22 min

Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove

Tuji dokumentarci

Rusija – indoktrinacija naroda

7. 3. 2025

24. februarja 2022 se je svet spremenil. Ruski tanki so preplavili Ukrajino. Novinarki Ksenia Bolchakova in Veronika Dorman, Francozinji ruskega porekla, sta se odpravili v Rusijo, domovino svojih staršev, da bi razumeli, zakaj se je Rusija podala v vojno. V dokumentarni oddaji sta v intervjujih z različnimi ljudmi – nasprotniki in podporniki Putina – pokazali, kako je državna propaganda postavila na glavo predstave o dobrem in slabem, sprejemljivem in nedopustnem, kako se domoljubna indoktrinacija začne in širi že v šolskih klopeh in da je nasilje del ruske družbe, v kateri propaganda izkrivlja resničnost in duha. RUSSIA: INDOCTRINATION OF A NATION / Francija / 2023 / Režija: Ksenia Bolchakova, Veronika Dorman

53 min

24. februarja 2022 se je svet spremenil. Ruski tanki so preplavili Ukrajino. Novinarki Ksenia Bolchakova in Veronika Dorman, Francozinji ruskega porekla, sta se odpravili v Rusijo, domovino svojih staršev, da bi razumeli, zakaj se je Rusija podala v vojno. V dokumentarni oddaji sta v intervjujih z različnimi ljudmi – nasprotniki in podporniki Putina – pokazali, kako je državna propaganda postavila na glavo predstave o dobrem in slabem, sprejemljivem in nedopustnem, kako se domoljubna indoktrinacija začne in širi že v šolskih klopeh in da je nasilje del ruske družbe, v kateri propaganda izkrivlja resničnost in duha. RUSSIA: INDOCTRINATION OF A NATION / Francija / 2023 / Režija: Ksenia Bolchakova, Veronika Dorman

Dosje

Življenja nevidnih

6. 3. 2025

Indija, Pakistan, Bangladeš, Nepal, Filipini. To je postal novi bazen delovne sile za slovensko gospodarstvo. A ti delavci pri nas opravljajo najtežja in najslabše plačana dela, stran od oči javnosti, nevidni in brezpravni, pri tem doživljajo psihično in celo fizično nasilje, delavke pa tudi spolno nadlegovanje. Zakaj država ne prepreči izkoriščanja tujih delavcev, ki je z uvozom delovne sile iz tretjih držav dobilo nove razsežnosti? Pred našo kamero so stopili delavke in delavci iz različnih držav, ki so za delo v Sloveniji posredniškim agencijam plačali tudi po deset tisoč evrov, tu pa so se znašli v suženjskih razmerah. Avtorica oddaje Jelena Aščić, snemalec Martin Uršič, montažer Gregor Vidmar.

50 min

Indija, Pakistan, Bangladeš, Nepal, Filipini. To je postal novi bazen delovne sile za slovensko gospodarstvo. A ti delavci pri nas opravljajo najtežja in najslabše plačana dela, stran od oči javnosti, nevidni in brezpravni, pri tem doživljajo psihično in celo fizično nasilje, delavke pa tudi spolno nadlegovanje. Zakaj država ne prepreči izkoriščanja tujih delavcev, ki je z uvozom delovne sile iz tretjih držav dobilo nove razsežnosti? Pred našo kamero so stopili delavke in delavci iz različnih držav, ki so za delo v Sloveniji posredniškim agencijam plačali tudi po deset tisoč evrov, tu pa so se znašli v suženjskih razmerah. Avtorica oddaje Jelena Aščić, snemalec Martin Uršič, montažer Gregor Vidmar.

Dokumentarni portret

Regens Chori - Portret dr. Mirka Cudermana

5. 3. 2025

Muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman je v petdesetletni karieri ključno zaznamoval naše glasbeno življenje. V uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija so ob njegovi 80-letnici ustvarili dokumentarni portret, ki predstavlja njegovo osebnost in življenjsko pot, tudi intimna razmišljanja o otroštvu, duhovniškem poklicu in poslanstvu glasbenika. Posnet je bil v domačih Tupaličah in Preddvoru, v Ljubljani in na Dunaju. Mirko Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: Stolni pevski zbor sv. Nikolaja, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. Z njimi je izvedel številne koncertne programe, veliko snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah in zgoščenkah. Cudermanovo znanje je izjemno in predal ga je tudi študentom ljubljanske Akademije za glasbo. Urednik in scenarist Andrej Doblehar, režiser Marko Cafnik.

50 min

Muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman je v petdesetletni karieri ključno zaznamoval naše glasbeno življenje. V uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija so ob njegovi 80-letnici ustvarili dokumentarni portret, ki predstavlja njegovo osebnost in življenjsko pot, tudi intimna razmišljanja o otroštvu, duhovniškem poklicu in poslanstvu glasbenika. Posnet je bil v domačih Tupaličah in Preddvoru, v Ljubljani in na Dunaju. Mirko Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: Stolni pevski zbor sv. Nikolaja, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. Z njimi je izvedel številne koncertne programe, veliko snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah in zgoščenkah. Cudermanovo znanje je izjemno in predal ga je tudi študentom ljubljanske Akademije za glasbo. Urednik in scenarist Andrej Doblehar, režiser Marko Cafnik.

Spomini

Prof.dr. Elko Borko, 1. del

4. 3. 2025

Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.

123 min

Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.

Dokumentarni feljton

Vleka ploha v Begunjah na Gorenjskem

4. 3. 2025

Vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, v katerih se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ploh je deblo, ki ga z ročno žago 'amerikanko' ali motorno žago posekajo fantje, ga obelijo, vrh pa okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami in trakovi. Na najpristnejši način pa ta šega še vedno živi v Begunjah na Gorenjskem. Vleka ploha v Begunjah na Gorenjskem je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.

34 min

Vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, v katerih se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ploh je deblo, ki ga z ročno žago 'amerikanko' ali motorno žago posekajo fantje, ga obelijo, vrh pa okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami in trakovi. Na najpristnejši način pa ta šega še vedno živi v Begunjah na Gorenjskem. Vleka ploha v Begunjah na Gorenjskem je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.

Tuji dokumentarci

Evropski ognjeniki – grozeča nevarnost

4. 3. 2025

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

53 min

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

Tipično slovensko

Lipa

3. 3. 2025

Lipa je eden od simbolov slovenstva. O njenem pomenu pričajo tudi spomini domačinov pod krošnjami lip, od naše najstarejše, okoli 700-letne Najevske lipe do zahvalne lipe v Budni vasi. Ob vaških, turških in hišnih lipah ima posebno mesto osamosvojitvena lipa. Pomen in vlogo lipe nekoč in danes predstavljajo utrinki iz različnih časovnih obdobij. Kot prepoznavni znak domoljubja jo med drugim najdemo v umetniških slikah in pesmih. Tako lahko v filmu prisluhnemo s čustvenim nabojem prežeti izvedbi skladbe Lipa zelenela je iz leta 1941, ki ji je sledil kulturni molk. Poleg Gasparijeve slike Rej pod lipo in lipe kot nesojene denarne enote nas na lipo spomnijo tudi posnetki iz časa, ko je lipov list postal turistični simbol. Pogled na lipo z očmi domačinov, ki skrb in ljubezen do nje prenašajo iz roda v rod, dopolnjujejo tisti, ki lipo poznajo tudi po strokovni, gozdarski, etnološki, sociološki in muzikološki plati. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta, človeško ribico in Janeza. Pridružuje se jim nova epizoda: Lipa. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.

25 min

Lipa je eden od simbolov slovenstva. O njenem pomenu pričajo tudi spomini domačinov pod krošnjami lip, od naše najstarejše, okoli 700-letne Najevske lipe do zahvalne lipe v Budni vasi. Ob vaških, turških in hišnih lipah ima posebno mesto osamosvojitvena lipa. Pomen in vlogo lipe nekoč in danes predstavljajo utrinki iz različnih časovnih obdobij. Kot prepoznavni znak domoljubja jo med drugim najdemo v umetniških slikah in pesmih. Tako lahko v filmu prisluhnemo s čustvenim nabojem prežeti izvedbi skladbe Lipa zelenela je iz leta 1941, ki ji je sledil kulturni molk. Poleg Gasparijeve slike Rej pod lipo in lipe kot nesojene denarne enote nas na lipo spomnijo tudi posnetki iz časa, ko je lipov list postal turistični simbol. Pogled na lipo z očmi domačinov, ki skrb in ljubezen do nje prenašajo iz roda v rod, dopolnjujejo tisti, ki lipo poznajo tudi po strokovni, gozdarski, etnološki, sociološki in muzikološki plati. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta, človeško ribico in Janeza. Pridružuje se jim nova epizoda: Lipa. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.

Naših šest celin

Avstralija in Oceanija, 3/6

3. 3. 2025

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 3. del: V prostranstvih Tihega oceana leži otoški svet Oceanije, dom pogumnih pomorščakov. Ti so s preprostimi čolni premagovali skoraj nepredstavljive razdalje in svojo kulturo prenesli vse do Nove Zelandije. Največje kopno tam pa je Avstralija, najbolj suha med vsemi naseljenimi celinami. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt

52 min

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 3. del: V prostranstvih Tihega oceana leži otoški svet Oceanije, dom pogumnih pomorščakov. Ti so s preprostimi čolni premagovali skoraj nepredstavljive razdalje in svojo kulturo prenesli vse do Nove Zelandije. Največje kopno tam pa je Avstralija, najbolj suha med vsemi naseljenimi celinami. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt

Hitlerjeva sodišča

Hitlerjeva sodišča, 2/2

2. 3. 2025

Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 2. del Spomladi 1934, po smrti maršala Hindenburga, se je Hitlerju ponudila priložnost za uveljavitev absolutne oblasti v Nemčiji. To mu je tudi uspelo, saj je po noči dolgih nožev zelo oslabil moč SA, premagal opozicijo, odstranil svoje nasprotnike in si podredil sodstvo. Odvetnico Lilo Kuznitsky so zaradi pomoči Judom in zarotnikom obsodili in jo usmrtili z giljotino. Odvetnik Hans Litten je po dolgotrajnem mučenju v koncentracijskem taborišču naredil samomor. Nacistični pravnik Werner Best je bil pozneje obsojen na smrt, a je v zaporu preživel le šest let. Rabelj Johann Reichhart pa je po vojni usmrtil veliko število vojnih zločincev – svojih nekdanjih nacističnih delodajalcev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus

53 min

Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 2. del Spomladi 1934, po smrti maršala Hindenburga, se je Hitlerju ponudila priložnost za uveljavitev absolutne oblasti v Nemčiji. To mu je tudi uspelo, saj je po noči dolgih nožev zelo oslabil moč SA, premagal opozicijo, odstranil svoje nasprotnike in si podredil sodstvo. Odvetnico Lilo Kuznitsky so zaradi pomoči Judom in zarotnikom obsodili in jo usmrtili z giljotino. Odvetnik Hans Litten je po dolgotrajnem mučenju v koncentracijskem taborišču naredil samomor. Nacistični pravnik Werner Best je bil pozneje obsojen na smrt, a je v zaporu preživel le šest let. Rabelj Johann Reichhart pa je po vojni usmrtil veliko število vojnih zločincev – svojih nekdanjih nacističnih delodajalcev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus

Sledi časa

Layerjeva hiša v Kranju

2. 3. 2025

Ko boste obiskali Kranj, poiščite njegovo sončno stran. Tam boste našli Layerjevo hišo. Dobra kava, viralna divja češnja, stolp Škrlovec, ulične intervencije ter tekstilna, glasbena in literarna umetnost. Kako je vse našteto v hiši z večstoletno zgodovino (ob pomoči zavoda Carnica) našlo svoj dom in poleg vsega še nadvse uspešno sobiva, je preverila Darja Pograjc.

28 min

Ko boste obiskali Kranj, poiščite njegovo sončno stran. Tam boste našli Layerjevo hišo. Dobra kava, viralna divja češnja, stolp Škrlovec, ulične intervencije ter tekstilna, glasbena in literarna umetnost. Kako je vse našteto v hiši z večstoletno zgodovino (ob pomoči zavoda Carnica) našlo svoj dom in poleg vsega še nadvse uspešno sobiva, je preverila Darja Pograjc.

Nedeljska reportaža

Nova Gorica, mesto, zasnovano kot socialistična izložba na Zahod

2. 3. 2025

Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica

34 min

Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica

Tipično slovensko

Janez

1. 3. 2025

Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.

24 min

Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.

Tuji dokumentarci

Paul Newman, nemirni duh

28. 2. 2025

Paul Newman je s svojo izklesano postavo in legendarnimi modrimi očmi utelešal ideal hollywoodskega zvezdnika. V dobrega pol stoletja trajajoči karieri se je preizkusil v številnih vlogah, ne le kot igralec, temveč tudi kot režiser, producent in podjetnik, bil je celo strasten avtomobilski dirkač, poleg tega pa je vse življenje ostal neomajen borec za človekove pravice. Dokumentarni film je poglobljen portret nepozabne filmske ikone in hkrati večnega nezadovoljneža, perfekcionista, ki ga je gnala globoko vsajena skrb, da si uspeha v resnici ni zaslužil. RESTLESS - BEING PAUL NEWMAN / Francija / 2023 / Režija: Jean Lauritano

53 min

Paul Newman je s svojo izklesano postavo in legendarnimi modrimi očmi utelešal ideal hollywoodskega zvezdnika. V dobrega pol stoletja trajajoči karieri se je preizkusil v številnih vlogah, ne le kot igralec, temveč tudi kot režiser, producent in podjetnik, bil je celo strasten avtomobilski dirkač, poleg tega pa je vse življenje ostal neomajen borec za človekove pravice. Dokumentarni film je poglobljen portret nepozabne filmske ikone in hkrati večnega nezadovoljneža, perfekcionista, ki ga je gnala globoko vsajena skrb, da si uspeha v resnici ni zaslužil. RESTLESS - BEING PAUL NEWMAN / Francija / 2023 / Režija: Jean Lauritano

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Hrup za kulisami

27. 2. 2025

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.

52 min

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.

Tuji dokumentarci

Putinova mreža v Evropi

27. 2. 2025

Medtem ko ruski napadi v Ukrajini še naprej sejejo trpljenje, se po Evropi širi še ena, tako imenovana hibridna vojna. Od Moldavije do Katalonije, od Nemčije in Slovaške do Francije – dokumentarna oddaja razkriva, kako Rusija izkorišča politične in družbene konflikte v evropskih državah, spodkopava demokracije ter povzroča kaos, da bi preprečila krepitev zahodnih zavezništev, Evropske unije in Nata. Skupna prihodnost Evrope je pred preizkušnjo. L'EUROPE DANS LA MAIN DE POUTINE? / THE SILENT BATTLE / Francija / 2024 / Režija: Laure Pollez, Christophe Barreyre

53 min

Medtem ko ruski napadi v Ukrajini še naprej sejejo trpljenje, se po Evropi širi še ena, tako imenovana hibridna vojna. Od Moldavije do Katalonije, od Nemčije in Slovaške do Francije – dokumentarna oddaja razkriva, kako Rusija izkorišča politične in družbene konflikte v evropskih državah, spodkopava demokracije ter povzroča kaos, da bi preprečila krepitev zahodnih zavezništev, Evropske unije in Nata. Skupna prihodnost Evrope je pred preizkušnjo. L'EUROPE DANS LA MAIN DE POUTINE? / THE SILENT BATTLE / Francija / 2024 / Režija: Laure Pollez, Christophe Barreyre

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Pust iz Rounca

27. 2. 2025

Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.

28 min

Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.

Dokumentarci – kulturno-umetniški

NUK CCL

27. 2. 2025

Zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice so zaznamovale tri nesreče: dva požara in potres. Prvo zbirko so obsegale knjige jezuitskega kolegija, ki so jih ravno začeli popisovati, ko je leta 1774 knjižnica pogorela. Ohranilo se je zgolj 637 knjig. Sto let so knjige hranili v ljubljanskem Liceju, dokler stavbe po velikonočnem potresu niso podrli. V začetku leta 1944, tri leta po selitvi v Plečnikovo palačo na Turjaški ulici, pa je na veliko čitalnico padlo poštno letalo. Takrat je zgorelo več kot 40.000 knjig. Veliko čitalnico vsakodnevno obiskujejo študentje, ki jim mogočen prostor nudi nenavaden mir, drugim obiskovalcem pa po zaslugi obveznih izvodov omogoča vpogled v skoraj vse, kar je bilo natisnjeno na ozem-lju današnje Slovenije ali v slovenskem jeziku. Skladišče na obrobju Ljubljane hrani 35 kilometrov tekočih polic gradiva. To niso le knjige, NUK z enako skrbnostjo hrani notne zapise, glasbene posnetke na kasetah in zgoš-čenkah, filme na videokasetah in DVD-jih, atlase in zemljevide, fotografije, ilustracije, plakate, kole-darje, letake, telefonske imenike, stripe, listke iz časa Osvobodilne fronte in nedavnih protestov. Na strež-nikih arhivirajo slovenske spletne strani. Prebiramo lahko nekoč prepovedano gradivo, ki je bilo z oznako D-fond zaklenjeno v omari direktorjeve pisarne. Najbolj dragocene knjige pa hranijo v trezorju, za kovin-skimi vrati, varovanimi s šifrirano ključavnico. Knjižničarji se dogovarjajo s pomembnimi avtorji ali njiho-vimi dediči in s posebno strastjo pridobivajo literarno zapuščino. Rokopisna zbirka se bogati z rokopisi, ko-respondenco, krtačnimi odtisi in nenavadnimi osebnimi predmeti. Dokumentarni film nevsiljivo spremlja življenje knjižnice in pripoveduje zgodbe izjemnih predmetov, ki jih hrani. V zvočni podobi filma pa nas knjige kličejo k branju – v interpretaciji Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Režiser in scenarist je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov.

47 min

Zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice so zaznamovale tri nesreče: dva požara in potres. Prvo zbirko so obsegale knjige jezuitskega kolegija, ki so jih ravno začeli popisovati, ko je leta 1774 knjižnica pogorela. Ohranilo se je zgolj 637 knjig. Sto let so knjige hranili v ljubljanskem Liceju, dokler stavbe po velikonočnem potresu niso podrli. V začetku leta 1944, tri leta po selitvi v Plečnikovo palačo na Turjaški ulici, pa je na veliko čitalnico padlo poštno letalo. Takrat je zgorelo več kot 40.000 knjig. Veliko čitalnico vsakodnevno obiskujejo študentje, ki jim mogočen prostor nudi nenavaden mir, drugim obiskovalcem pa po zaslugi obveznih izvodov omogoča vpogled v skoraj vse, kar je bilo natisnjeno na ozem-lju današnje Slovenije ali v slovenskem jeziku. Skladišče na obrobju Ljubljane hrani 35 kilometrov tekočih polic gradiva. To niso le knjige, NUK z enako skrbnostjo hrani notne zapise, glasbene posnetke na kasetah in zgoš-čenkah, filme na videokasetah in DVD-jih, atlase in zemljevide, fotografije, ilustracije, plakate, kole-darje, letake, telefonske imenike, stripe, listke iz časa Osvobodilne fronte in nedavnih protestov. Na strež-nikih arhivirajo slovenske spletne strani. Prebiramo lahko nekoč prepovedano gradivo, ki je bilo z oznako D-fond zaklenjeno v omari direktorjeve pisarne. Najbolj dragocene knjige pa hranijo v trezorju, za kovin-skimi vrati, varovanimi s šifrirano ključavnico. Knjižničarji se dogovarjajo s pomembnimi avtorji ali njiho-vimi dediči in s posebno strastjo pridobivajo literarno zapuščino. Rokopisna zbirka se bogati z rokopisi, ko-respondenco, krtačnimi odtisi in nenavadnimi osebnimi predmeti. Dokumentarni film nevsiljivo spremlja življenje knjižnice in pripoveduje zgodbe izjemnih predmetov, ki jih hrani. V zvočni podobi filma pa nas knjige kličejo k branju – v interpretaciji Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Režiser in scenarist je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov.

Zapeljevanje pogleda

Jurij Kalan

27. 2. 2025

JURIJ KALAN nas zapelje v intimni svet, med družinske člane in domače živali: pse in pujsa. Okoli različnih omizij posedajo prijatelji, praznujejo rojstne dneve, spremljajo nogomet, otroci zrejo v telefone ali poležavajo po tleh. Hodijo na sprehode k Savi, kjer iščejo zanimive kamne. Jurij si pri sestavljanju kompozicij pomaga s fotografijo in iz številnih podob sestavlja popačeno mentalno sliko vsakdana. Kadar v formatu slike ni dovolj prostora, portretirancu s poudarjeno glavo preprosto skrajša noge, da ga spravi na platno celega. V prostem času pa izdeluje duhovite skupinske portrete, pastirske rezbarije. Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. Doslej se je v njej predstavilo več kot 60 sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc

13 min

JURIJ KALAN nas zapelje v intimni svet, med družinske člane in domače živali: pse in pujsa. Okoli različnih omizij posedajo prijatelji, praznujejo rojstne dneve, spremljajo nogomet, otroci zrejo v telefone ali poležavajo po tleh. Hodijo na sprehode k Savi, kjer iščejo zanimive kamne. Jurij si pri sestavljanju kompozicij pomaga s fotografijo in iz številnih podob sestavlja popačeno mentalno sliko vsakdana. Kadar v formatu slike ni dovolj prostora, portretirancu s poudarjeno glavo preprosto skrajša noge, da ga spravi na platno celega. V prostem času pa izdeluje duhovite skupinske portrete, pastirske rezbarije. Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. Doslej se je v njej predstavilo več kot 60 sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc

Veliki slovenski pok

Astronomija

26. 2. 2025

Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.

8 min

Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine