Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarni film o življenju in delu ameriškega plesalca, koreografa in režiserja Johna Neumeierja, ki je bil revolucionar v svetu baleta. Film govori o človeku, izjemno predanem veri in umetnosti. Besede prijateljev, kolegov in moža Hermanna Reichenspurnerja pričajo o Neumeierjevem iskrenem sočutju in njegovi zavzetosti pri vzgajanju naslednje generacije plesalcev. Film bogatijo posnetki iz baletnih predstav Neumeierja, v 60 letih svoje kariere jih je ustvaril kar 170. JOHN NEUMEIER - A LIFE FOR DANCE/ Nemčija 2023 / režija Andreas Morell
Dokumentarni film o življenju in delu ameriškega plesalca, koreografa in režiserja Johna Neumeierja, ki je bil revolucionar v svetu baleta. Film govori o človeku, izjemno predanem veri in umetnosti. Besede prijateljev, kolegov in moža Hermanna Reichenspurnerja pričajo o Neumeierjevem iskrenem sočutju in njegovi zavzetosti pri vzgajanju naslednje generacije plesalcev. Film bogatijo posnetki iz baletnih predstav Neumeierja, v 60 letih svoje kariere jih je ustvaril kar 170. JOHN NEUMEIER - A LIFE FOR DANCE/ Nemčija 2023 / režija Andreas Morell
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dževan Karahasan je eden najpomembnejših sodobnih avtorjev s področja Bosne in Hercegovine. Njegovo delo in življenje odslikavata novejšo (trpko) zgodovine te države. Mostar, maj 2015. Dvajset let po končani vojni v Bosni in Hercegovini dr. Dževad Karahasan, pisatelj, dramatik in esejist, ki je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Vilenica in evropsko nagrado za esej, obišče to starodavno mesto in nagovori meščane na literarnem večeru. Potem v mestu preživi dva dni in dve noči. Podnevi obiskuje njemu ljube kraje in se pogovarja z mestom, ponoči pa v hotelski sobi piše nov roman. Tudi mesto ne molči. Pisatelju odgovarja z usodo Mostarčanke Indire Fajić, bralke Karahasanovih romanov, in zgodbo njene družine. Dokumentarna drama Po dežju je preplet pisateljevega razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni, sovraštvu, ženski, moškem, o moči besede in spomina ter pripovedi Mostarčank iz družine Fajić o njihovem življenju zlasti v času vojne. Pisateljevo filozofsko razmišljanje in stvarne pripovedi dveh žena, ki sta vojno doživeli v vsej svoji krutosti, ustvarijo svojevrstno podobo nekega časa, ki je, kot pravi sam, gibljiva podoba večnosti, te pa ne more nič na svetu tako dobro izraziti kot jezik.
Dževan Karahasan je eden najpomembnejših sodobnih avtorjev s področja Bosne in Hercegovine. Njegovo delo in življenje odslikavata novejšo (trpko) zgodovine te države. Mostar, maj 2015. Dvajset let po končani vojni v Bosni in Hercegovini dr. Dževad Karahasan, pisatelj, dramatik in esejist, ki je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Vilenica in evropsko nagrado za esej, obišče to starodavno mesto in nagovori meščane na literarnem večeru. Potem v mestu preživi dva dni in dve noči. Podnevi obiskuje njemu ljube kraje in se pogovarja z mestom, ponoči pa v hotelski sobi piše nov roman. Tudi mesto ne molči. Pisatelju odgovarja z usodo Mostarčanke Indire Fajić, bralke Karahasanovih romanov, in zgodbo njene družine. Dokumentarna drama Po dežju je preplet pisateljevega razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni, sovraštvu, ženski, moškem, o moči besede in spomina ter pripovedi Mostarčank iz družine Fajić o njihovem življenju zlasti v času vojne. Pisateljevo filozofsko razmišljanje in stvarne pripovedi dveh žena, ki sta vojno doživeli v vsej svoji krutosti, ustvarijo svojevrstno podobo nekega časa, ki je, kot pravi sam, gibljiva podoba večnosti, te pa ne more nič na svetu tako dobro izraziti kot jezik.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 9. del: Santa Barbara Tokrat bomo obiskali Santa Barbaro v Kaliforniji, kjer kuharska mojstra Jaime Riesco in Brendan Smith prisegata na načelo z njive na mizo. Alex se jima pridruži pri iskanju morskih ježkov in obisku odprte tržnice, na kateri se oskrbijo s svežimi pridelki z bližnjih kmetij. Dan zaključijo s pojedino, na kateri postrežejo pico s koprivami ter seviče z brancinom in morskimi ježki. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 9. del: Santa Barbara Tokrat bomo obiskali Santa Barbaro v Kaliforniji, kjer kuharska mojstra Jaime Riesco in Brendan Smith prisegata na načelo z njive na mizo. Alex se jima pridruži pri iskanju morskih ježkov in obisku odprte tržnice, na kateri se oskrbijo s svežimi pridelki z bližnjih kmetij. Dan zaključijo s pojedino, na kateri postrežejo pico s koprivami ter seviče z brancinom in morskimi ježki. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Praznik terana in pršuta je največja, najprepoznavnejša ter najstarejša turistična prireditev na Krasu. Avgusta 2020 bi potekala v Dutovljah njena 50. izvedba, ki so jo žal prestavile takratne razmere v državi in svetu. Jubilejni 50. Praznik terana in pršuta je le potekal v letu 2022. Kljub temu pa smo že skoraj tri leta intenzivno pripravljali zbiranje arhiva PTP in njegovo preoblikovanje v dokumentarni film. Branko Može, dolgoletni organizator, podpornik ter promotor Praznika terana in pršuta, je v namen počastitve okrogle obletnice dogodka okoli sebe zbral ekipo, da poiščemo in shranimo spomine, zgodbe in pričevanja ter jih oblikujemo v dokumentarni film. Strokovni del priprave in izvedbe filma smo zaupali ekipi snemalca Saše Grmeka, ki je s svojim dosedanjim delom pokazal velik posluh za Kras ter čut za dokumentarni film. Logistično organizacijski del pa smo v tandemu z Brankom izpeljali s Pepo s Krasa. Zgodbo praznika pripovedujejo ključni akterji, sodelujoči ponudniki, strokovnjaki, društva, posamezniki ter podporniki ter sponzorji, ki so v vseh teh letih sooblikovali in soustvarjali Praznik terana in pršuta. V dokumentarec so vključeni arhivski video, foto in avdio spomini, zato bo to tudi pomemben dokument Praznika terana in pršuta ter njegovega razvoja skozi leta. Dokumentarni film je dolg 50 minut. Premiera filma je bila izvedena v Kosovelovem domu v Sežani kot samostojna promocijska prireditev.
Praznik terana in pršuta je največja, najprepoznavnejša ter najstarejša turistična prireditev na Krasu. Avgusta 2020 bi potekala v Dutovljah njena 50. izvedba, ki so jo žal prestavile takratne razmere v državi in svetu. Jubilejni 50. Praznik terana in pršuta je le potekal v letu 2022. Kljub temu pa smo že skoraj tri leta intenzivno pripravljali zbiranje arhiva PTP in njegovo preoblikovanje v dokumentarni film. Branko Može, dolgoletni organizator, podpornik ter promotor Praznika terana in pršuta, je v namen počastitve okrogle obletnice dogodka okoli sebe zbral ekipo, da poiščemo in shranimo spomine, zgodbe in pričevanja ter jih oblikujemo v dokumentarni film. Strokovni del priprave in izvedbe filma smo zaupali ekipi snemalca Saše Grmeka, ki je s svojim dosedanjim delom pokazal velik posluh za Kras ter čut za dokumentarni film. Logistično organizacijski del pa smo v tandemu z Brankom izpeljali s Pepo s Krasa. Zgodbo praznika pripovedujejo ključni akterji, sodelujoči ponudniki, strokovnjaki, društva, posamezniki ter podporniki ter sponzorji, ki so v vseh teh letih sooblikovali in soustvarjali Praznik terana in pršuta. V dokumentarec so vključeni arhivski video, foto in avdio spomini, zato bo to tudi pomemben dokument Praznika terana in pršuta ter njegovega razvoja skozi leta. Dokumentarni film je dolg 50 minut. Premiera filma je bila izvedena v Kosovelovem domu v Sežani kot samostojna promocijska prireditev.
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. 5. del: Natrpana celina V Aziji, najgosteje poseljeni celini na svetu, so živali razvile neverjetne načine, kako izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja svet ljudi. Tigri v mestih iščejo lahek plen, sloni pa ustavljajo promet, da bi od voznikov izsilili hrano. Majhen park v središču Bangkoka gosti tristo velikih kuščarjev, poletuša v Tajpeju pa je udoben domek našla kar v šoli. Toda spreminjajoči se svet ljudi prinaša tudi nove izzive: hudourniki v Jeruzalemu čedalje težje najdejo prostor za gnezdenje. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Hatherley
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. 5. del: Natrpana celina V Aziji, najgosteje poseljeni celini na svetu, so živali razvile neverjetne načine, kako izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja svet ljudi. Tigri v mestih iščejo lahek plen, sloni pa ustavljajo promet, da bi od voznikov izsilili hrano. Majhen park v središču Bangkoka gosti tristo velikih kuščarjev, poletuša v Tajpeju pa je udoben domek našla kar v šoli. Toda spreminjajoči se svet ljudi prinaša tudi nove izzive: hudourniki v Jeruzalemu čedalje težje najdejo prostor za gnezdenje. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Hatherley
Po Skandinaviji s Simonom Reevom
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 1. del: Simon Reeve v prvi etapi potovanja po Skandinaviji obišče najsevernejšo točko Norveške – arktično otočje Svalbard, zamrznjeno divjino Laponske in samijske pastirje severnih jelenov ter najdaljšo mejo Nata z Rusijo. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 1. del: Simon Reeve v prvi etapi potovanja po Skandinaviji obišče najsevernejšo točko Norveške – arktično otočje Svalbard, zamrznjeno divjino Laponske in samijske pastirje severnih jelenov ter najdaljšo mejo Nata z Rusijo. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 1. del: Alexandra v prvem delu premamijo zlate plaže na jugozahodu, njegova prva postaja pa je mesto s trdnjavo Galle, kjer se preizkusi kot prodajalec kruha s tuktukom. Po obisku rešenih slonov obišče zavetišče za potepuške pse. Ogleda si strašljive maske in povabijo ga k obredu izganjanja demonov. Na eni od plaž se zbirajo digitalni nomadi, med njimi pisatelj Oli, ki se ob delu uči deskanja na valovih. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 1. del: Alexandra v prvem delu premamijo zlate plaže na jugozahodu, njegova prva postaja pa je mesto s trdnjavo Galle, kjer se preizkusi kot prodajalec kruha s tuktukom. Po obisku rešenih slonov obišče zavetišče za potepuške pse. Ogleda si strašljive maske in povabijo ga k obredu izganjanja demonov. Na eni od plaž se zbirajo digitalni nomadi, med njimi pisatelj Oli, ki se ob delu uči deskanja na valovih. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek
Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek
Potovanje v neskončnost je zgodba o svetovno znanem nizozemskem grafiku Mauritsu Cornelisu Escherju. Razkrije se nam v lastnih besedah in podobah iz dnevnikov, odlomkov predavanj in dopisovanj. Pripoved spremljajo njegove grafike v izvirni podobi in igrivih priredbah. O Escherju obujata spomine tudi njegova sinova George in Jan, glasbenik Graham Nash pa govori o ponovnem odkritju Escherjevih del v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. M. C. ESCHER JOURNEY INTO INFINITY / Nizozemska / 2018 / Režija: Robin Lutz
Potovanje v neskončnost je zgodba o svetovno znanem nizozemskem grafiku Mauritsu Cornelisu Escherju. Razkrije se nam v lastnih besedah in podobah iz dnevnikov, odlomkov predavanj in dopisovanj. Pripoved spremljajo njegove grafike v izvirni podobi in igrivih priredbah. O Escherju obujata spomine tudi njegova sinova George in Jan, glasbenik Graham Nash pa govori o ponovnem odkritju Escherjevih del v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. M. C. ESCHER JOURNEY INTO INFINITY / Nizozemska / 2018 / Režija: Robin Lutz
V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov.
V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov.
O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa
O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa
Podnebne spremembe in izčrpanost naravnih virov nas silijo v iskanje novih načinov pridelave hrane, bolj prijaznih do okolja in po možnosti seveda bolj zdravih. Odgovor na vprašanje kaj bomo jedli jutri je še toliko bolj pomemben v luči negotovih političnih razmer v svetu. Slovenija je premalo prehransko samozadostna, veliko kmetij propada, zdi se, kot da nihče več noče delati od zore do mraka in da se s pridelovanjem hrane ne da preživeti. Pa je res tako? Na hribovskih kmetijah Poljanske doline mladi prevzemniki dokazujejo, da se da preživeti in zaslužiti, pa naj bo s predelavo mleka, pridelovanjem ekološke zelenjave, vzgojo malin, peko domačih piškotov ali s kuhanjem starega domačega zdravila.
Podnebne spremembe in izčrpanost naravnih virov nas silijo v iskanje novih načinov pridelave hrane, bolj prijaznih do okolja in po možnosti seveda bolj zdravih. Odgovor na vprašanje kaj bomo jedli jutri je še toliko bolj pomemben v luči negotovih političnih razmer v svetu. Slovenija je premalo prehransko samozadostna, veliko kmetij propada, zdi se, kot da nihče več noče delati od zore do mraka in da se s pridelovanjem hrane ne da preživeti. Pa je res tako? Na hribovskih kmetijah Poljanske doline mladi prevzemniki dokazujejo, da se da preživeti in zaslužiti, pa naj bo s predelavo mleka, pridelovanjem ekološke zelenjave, vzgojo malin, peko domačih piškotov ali s kuhanjem starega domačega zdravila.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Boštjana Vrhovca, je bil že od samega začetka zasnovan za predvajanje ob dnevu spomina na mrtve. Film je tenkočutno posvečen posebni temi – smrti, ki je v zadnjih desetletjih postala tabu in je odrinjena iz javne zavesti in množičnih medijev. Pobuda za nastanek dokumentarnega filma so bile spremembe obsmrtnih navad in šeg v povezavi s spremenjenim odnosom do smrti, ustvarjalci pa so si v procesu nastajanja filma zastavljali vprašanja, kako doživeti, razumeti in interpretirati smrt. V filmu sodelujejo posamezniki z različnih področij, ki so s temi vprašanji neposredno ali posredno povezani oziroma jih interpretirajo v svojih umetniških delih: zdravstveno osebje, antropologi in etnologi, teologi, dramatiki, pesniki in pisatelji, gledališki režiserji, glasbeniki, ljudje, ki se ukvarjajo s pogrebno tradicijo, in posamezniki, ki imajo osebno izkušnjo smrti. Memento mori predstavlja raznolike poglede na smrt, obsmrtne tradicije in kulturo spomina na mrtve ter jih s pomočjo fotografskih, slikarskih, glasbenih in gledaliških del tudi umetniško interpretira. Vanj je vključeno tudi dokumentarno gradivo različnih strokovnih institucij. Specifična tema je zahtevala poseben pristop pri pripravi snemanja in njegovi realizaciji na terenu. Televizijska ekipa je obiskala tudi institucije, kamor sicer gledalci nimamo vstopa.
Dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Boštjana Vrhovca, je bil že od samega začetka zasnovan za predvajanje ob dnevu spomina na mrtve. Film je tenkočutno posvečen posebni temi – smrti, ki je v zadnjih desetletjih postala tabu in je odrinjena iz javne zavesti in množičnih medijev. Pobuda za nastanek dokumentarnega filma so bile spremembe obsmrtnih navad in šeg v povezavi s spremenjenim odnosom do smrti, ustvarjalci pa so si v procesu nastajanja filma zastavljali vprašanja, kako doživeti, razumeti in interpretirati smrt. V filmu sodelujejo posamezniki z različnih področij, ki so s temi vprašanji neposredno ali posredno povezani oziroma jih interpretirajo v svojih umetniških delih: zdravstveno osebje, antropologi in etnologi, teologi, dramatiki, pesniki in pisatelji, gledališki režiserji, glasbeniki, ljudje, ki se ukvarjajo s pogrebno tradicijo, in posamezniki, ki imajo osebno izkušnjo smrti. Memento mori predstavlja raznolike poglede na smrt, obsmrtne tradicije in kulturo spomina na mrtve ter jih s pomočjo fotografskih, slikarskih, glasbenih in gledaliških del tudi umetniško interpretira. Vanj je vključeno tudi dokumentarno gradivo različnih strokovnih institucij. Specifična tema je zahtevala poseben pristop pri pripravi snemanja in njegovi realizaciji na terenu. Televizijska ekipa je obiskala tudi institucije, kamor sicer gledalci nimamo vstopa.
Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti. Film je poklon velikemu človeku in pesniku.
Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti. Film je poklon velikemu človeku in pesniku.
Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.
Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi s pomočjo umetne inteligence, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 8. del: Boston Boston je mesto z bogato kulinariko, v kateri se prepletajo različne kulture. Kuharska mojstra Valentine Howell in Yahya Noor nam bosta predstavila grško in somalijsko hrano, izvedeli pa bomo tudi, kje imajo najboljše pokrovače in kako jih pripraviti. Alex bo obiskala butično destilarno in se naučila vsega o žganjekuhi. Dan bo kot vedno zaključila z okusno pojedino, na kateri bodo povabljenci uživali v popečenih pokrovačah in bobovi enolončnici z žafranovo rižoto ter čapatijem. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 8. del: Boston Boston je mesto z bogato kulinariko, v kateri se prepletajo različne kulture. Kuharska mojstra Valentine Howell in Yahya Noor nam bosta predstavila grško in somalijsko hrano, izvedeli pa bomo tudi, kje imajo najboljše pokrovače in kako jih pripraviti. Alex bo obiskala butično destilarno in se naučila vsega o žganjekuhi. Dan bo kot vedno zaključila z okusno pojedino, na kateri bodo povabljenci uživali v popečenih pokrovačah in bobovi enolončnici z žafranovo rižoto ter čapatijem. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.
Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Evropa in Afrika sta mnogo bolj povezani, kot se morda zdi na prvi pogled. Med njima je le Sredozemsko morje, Gibraltarska ožina pa je široka manj kot dvajset kilometrov. Če vzhodnemu arabskemu svetu v Evropi pravimo Bližnji vzhod, bi morali afriški celini reči Bližnji jug. Od njene stabilnosti je namreč odvisna tudi stabilnost Evrope, a kljub temu o dogajanju v Afriki onkraj stereotipnih predstav, ki izvirajo še iz časa kolonializma in so v svojem bistvu rasistične, vemo in razumemo zelo malo. In če želimo uvideti, kaj čaka Evropo v prihodnosti, moramo vedeti, kaj se v Afriki dogaja danes. Navsezadnje je na tem svetu vse povezano. Naravne meje, zidovi in ograje nas ne ločujejo, kajti povezujejo nas skupni globalni izzivi. Ali bomo rešitve za te težave našli skupaj ali pa bomo skupaj propadli, vendar bomo do konca, kakršenkoli ta že bo, živeli skupaj – ker smo eno človeštvo. Dokumentarna oddaja Različni bogovi, isti pekel se posveča razmeram v Zahodni Afriki. Leta 1975 je bila ustanovljena Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, z angleško kratico ECOWAS. Njene članice so Nigerija, Togo, Benin, Gana, Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Gvineja Bissau, Gambija, Senegal, Niger, Burkina Faso, Mali in Zelenortski otoki. Stabilnost območja spodkopavajo državljanske vojne oziroma medetnični spopadi, ekstremizmi, terorizem, čezmejni kriminal, trgovina z ljudmi, revščina in posledice podnebnih sprememb. Leta 1999 so se začele članice skupnosti povezovati v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Ta temelji na izmenjavi podatkov o skupnih grožnjah, s katerimi se posamične članice skupnosti ne morejo spoprijeti same. Oddaja, posneta v Senegalu, Liberiji in Nigeriji, dokumentira delovanje tega sistema. Pri njegovem postavljanju je sodeloval tudi Iztok Hočevar iz slovenske organizacije za krepitev človekove varnosti International Trust Fund.
Evropa in Afrika sta mnogo bolj povezani, kot se morda zdi na prvi pogled. Med njima je le Sredozemsko morje, Gibraltarska ožina pa je široka manj kot dvajset kilometrov. Če vzhodnemu arabskemu svetu v Evropi pravimo Bližnji vzhod, bi morali afriški celini reči Bližnji jug. Od njene stabilnosti je namreč odvisna tudi stabilnost Evrope, a kljub temu o dogajanju v Afriki onkraj stereotipnih predstav, ki izvirajo še iz časa kolonializma in so v svojem bistvu rasistične, vemo in razumemo zelo malo. In če želimo uvideti, kaj čaka Evropo v prihodnosti, moramo vedeti, kaj se v Afriki dogaja danes. Navsezadnje je na tem svetu vse povezano. Naravne meje, zidovi in ograje nas ne ločujejo, kajti povezujejo nas skupni globalni izzivi. Ali bomo rešitve za te težave našli skupaj ali pa bomo skupaj propadli, vendar bomo do konca, kakršenkoli ta že bo, živeli skupaj – ker smo eno človeštvo. Dokumentarna oddaja Različni bogovi, isti pekel se posveča razmeram v Zahodni Afriki. Leta 1975 je bila ustanovljena Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, z angleško kratico ECOWAS. Njene članice so Nigerija, Togo, Benin, Gana, Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Gvineja Bissau, Gambija, Senegal, Niger, Burkina Faso, Mali in Zelenortski otoki. Stabilnost območja spodkopavajo državljanske vojne oziroma medetnični spopadi, ekstremizmi, terorizem, čezmejni kriminal, trgovina z ljudmi, revščina in posledice podnebnih sprememb. Leta 1999 so se začele članice skupnosti povezovati v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Ta temelji na izmenjavi podatkov o skupnih grožnjah, s katerimi se posamične članice skupnosti ne morejo spoprijeti same. Oddaja, posneta v Senegalu, Liberiji in Nigeriji, dokumentira delovanje tega sistema. Pri njegovem postavljanju je sodeloval tudi Iztok Hočevar iz slovenske organizacije za krepitev človekove varnosti International Trust Fund.
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
Marija Vižintin, rojena Muhič, iz Višenj v Suhi krajini prihaja iz delavne kmečke družine z desetimi otroki. Njeno otroštvo je bilo kljub skromnim razmeram polno topline in vere. Živeli so preprosto, a povezano. Starši pa so otroke spodbujali k učenju in branju. k učenju in branju. Živeli so preprosto, a povezano in polno družinske ljubezni. Iz obdobja vojne se spominja prihoda Italijanov in najhujšega dogodka njenega otroštva, italijanskega bombardiranja Višenj leta 1943. Takrat je zgorela vsa vas. Družina se je rešila iz goreče kleti in noč preživela v gozdu. Po teh dogodkih sta sledila strah in pomanjkanje. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in partizani. Marija pričuje o času groze in poguma, ko je mati s svojo močjo in ljubeznijo obdržala družino skupaj. Jožefa Perko, rojena Kapinčkova, iz Ambrusa je teta Marije Vižintin. Jožefa izvira iz glasbene kmečke družine s trinajstimi otroki. Med vojno je bila priča napadu partizanov na Ambrus, med katerim so bili ubiti njen brat Jože in več vaščanov. Kljub bolečini doma niso gojili sovraštva, pomagali so tudi lačnim partizanom. Njeni štirje bratje so se pridružili domobrancem in se ob koncu vojne umaknili na Koroško. Pepca je leta pozneje izvedela, da so bili vsi trije bratje ubiti v Macesnovi gorici pri Kočevju. Po vojni so oblasti zaprle tudi očeta, sodili so mu v Novem mestu. Vendar je čudežno preživel in se vrnil domov. Pepca v pričevanju izraža bolečino zaradi izgubljenih bratov, pa tudi dostojanstvo, vero in pogum svoje družine, ki je kljub tragedijam ostala pokončna in sočutna do drugih. Njeno pričevanje je ganljiva pripoved o trpljenju, izgubi in preživetju družine v času bratomorne vojne.
Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti? YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois
Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti? YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 4. del: Epsko popotovanje po veličastni Donavi se približuje koncu. Po plovbi po soteski Džerdap, nad katero bdi mrki obraz kralja Decebala, Joanna obišče še nekdanje avstroogrske cesarske kopeli in ciganke, ki s posebnim obredom blagoslovijo njeno pot. Nato vstopi v delto Donave, prostrano divjino z bogato floro in favno, ki jo v spremstvu biologa raziskuje v plavajoči hiši. Podnevi je tam vse polno pelikanov in štorkelj, ponoči pa z bregov odmeva tuljenje šakalov. Naposled po skoraj 3000 kilometrih poti Joanna pride do točke nič, kjer se Donava izliva v Črno morje. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 4. del: Epsko popotovanje po veličastni Donavi se približuje koncu. Po plovbi po soteski Džerdap, nad katero bdi mrki obraz kralja Decebala, Joanna obišče še nekdanje avstroogrske cesarske kopeli in ciganke, ki s posebnim obredom blagoslovijo njeno pot. Nato vstopi v delto Donave, prostrano divjino z bogato floro in favno, ki jo v spremstvu biologa raziskuje v plavajoči hiši. Podnevi je tam vse polno pelikanov in štorkelj, ponoči pa z bregov odmeva tuljenje šakalov. Naposled po skoraj 3000 kilometrih poti Joanna pride do točke nič, kjer se Donava izliva v Črno morje. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Fantje arktično podnebje spoznajo na začetku zime, ko dan traja le še šest ur. Grenlandija je dogodivščina posebne vrste. S helikopterjem se najprej odpeljejo v mestece Ittoqqortoormiit, sodelujejo pri lovu na tjulnje in se naučijo preživeti v surovih razmerah. Tako opremljeni za arktično podnebje se odpravijo na tridnevni izlet do opuščene vasi Cape Hope, kar od njih zahteva, da pokažejo največ, kar zmorejo. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Fantje arktično podnebje spoznajo na začetku zime, ko dan traja le še šest ur. Grenlandija je dogodivščina posebne vrste. S helikopterjem se najprej odpeljejo v mestece Ittoqqortoormiit, sodelujejo pri lovu na tjulnje in se naučijo preživeti v surovih razmerah. Tako opremljeni za arktično podnebje se odpravijo na tridnevni izlet do opuščene vasi Cape Hope, kar od njih zahteva, da pokažejo največ, kar zmorejo. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dokumentarni film vabi na očarljivo potovanje po svetu dinastije Strauss. S posnetki in komentarji veličastnih novoletnih koncertov na Dunaju in sodobnih interpretacij, ki so plod umetne inteligence, film pojasni univerzalno privlačnost in brezčasnost del Johanna Straussa starejšega, Johanna Straussa mlajšega, Josefa Straussa in Eduarda Straussa. Glasbeniki, raziskovalci in Dunajski orkester Johanna Straussa ponujajo vpogled v bogato zgodovino in živahno sedanjost Straussove glasbe. WIEN TANZT, DIE MUSIK DER FAMILIE STRAUSS /Avstrija 2024 / scenarij in režija Karina Fibich, Norman Vaughan
Dokumentarni film vabi na očarljivo potovanje po svetu dinastije Strauss. S posnetki in komentarji veličastnih novoletnih koncertov na Dunaju in sodobnih interpretacij, ki so plod umetne inteligence, film pojasni univerzalno privlačnost in brezčasnost del Johanna Straussa starejšega, Johanna Straussa mlajšega, Josefa Straussa in Eduarda Straussa. Glasbeniki, raziskovalci in Dunajski orkester Johanna Straussa ponujajo vpogled v bogato zgodovino in živahno sedanjost Straussove glasbe. WIEN TANZT, DIE MUSIK DER FAMILIE STRAUSS /Avstrija 2024 / scenarij in režija Karina Fibich, Norman Vaughan
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Mnogo zgodb in usod ljudi med prvo svetovno vojno je še vedno ali premalo znanih ali pozabljenih. Med zadnje sodi tudi pisana in z vojno zaznamovana usoda Ajdovskega rojaka Venčeslava Vrtovca. Zanimanje za življenje tega nenavadnega moža pa je predvsem v Vipavski dolini še vedno živo. Ob izdaji knjige, primerne za šolajočo se mladino, se razkrivanju poglavij iz življenja Venčeslava Vrtovca pridružuje tudi dokumentarno uredništvo radia. Oddajo Sledi časa je pripravil Marko Radmilovič.
Mnogo zgodb in usod ljudi med prvo svetovno vojno je še vedno ali premalo znanih ali pozabljenih. Med zadnje sodi tudi pisana in z vojno zaznamovana usoda Ajdovskega rojaka Venčeslava Vrtovca. Zanimanje za življenje tega nenavadnega moža pa je predvsem v Vipavski dolini še vedno živo. Ob izdaji knjige, primerne za šolajočo se mladino, se razkrivanju poglavij iz življenja Venčeslava Vrtovca pridružuje tudi dokumentarno uredništvo radia. Oddajo Sledi časa je pripravil Marko Radmilovič.
Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Sabljači so nam pokazali, da sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus. Spoznali smo, kako potekajo treningi in kašna je kultura, ki jih ponuja sabljanje. Mlade in malo manj mlade sabljače je obiskal Miha Žorž.
Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Sabljači so nam pokazali, da sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus. Spoznali smo, kako potekajo treningi in kašna je kultura, ki jih ponuja sabljanje. Mlade in malo manj mlade sabljače je obiskal Miha Žorž.
Izumiranje je naravni proces. Včasih posamezne vrste izginjajo počasi, včasih, če se na planetu zgodi katastrofa, pa hitro. Žal smo tokrat katastrofa tudi ljudje. Vrste namreč izumirajo desetkrat hitreje, kot bi, če na ta proces ne bi vplival človek. Ker pa so tudi naša življenja odvisna od rastlin, živali in naravnih ekosistemov, je danes resno vprašanje, ali morda zaradi naših dejanj ne grozi izumrtje tudi naši vrsti. Scenarij: Dular Radovan Ana Režija: Aleksandra Vokač
Izumiranje je naravni proces. Včasih posamezne vrste izginjajo počasi, včasih, če se na planetu zgodi katastrofa, pa hitro. Žal smo tokrat katastrofa tudi ljudje. Vrste namreč izumirajo desetkrat hitreje, kot bi, če na ta proces ne bi vplival človek. Ker pa so tudi naša življenja odvisna od rastlin, živali in naravnih ekosistemov, je danes resno vprašanje, ali morda zaradi naših dejanj ne grozi izumrtje tudi naši vrsti. Scenarij: Dular Radovan Ana Režija: Aleksandra Vokač
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 7. del: Newport V obmorskem mestu Newport v ameriški zvezni državi Rhode Island bomo spoznali kuharske mojstre Kevina O’Donnella, Michaela Faccidoma in Noaha Kvochicka, ki bodo iz okoliških sestavin pripravili malo drugačne ocvrte kalamare in jastoga s kokosovim in čilijevim maslom. Za posladek pa bodo razkošne slaščice iz priznane pekarne Le Bec Sucré. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 7. del: Newport V obmorskem mestu Newport v ameriški zvezni državi Rhode Island bomo spoznali kuharske mojstre Kevina O’Donnella, Michaela Faccidoma in Noaha Kvochicka, ki bodo iz okoliških sestavin pripravili malo drugačne ocvrte kalamare in jastoga s kokosovim in čilijevim maslom. Za posladek pa bodo razkošne slaščice iz priznane pekarne Le Bec Sucré. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Dokumentarni film je poglobljen portret legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, ki je med letoma 1967 in 1975 osvojil vse, kar se je dalo osvojiti: petkrat je zmagal na Dirki po Franciji, petkrat na Dirki po Italiji, enkrat na Dirki po Španiji, trikrat je stal na najvišji stopnički svetovnih prvenstev, v Mehiki je postavil nov svetovni rekord v vzdržljivostni enourni vožnji, poleg tega pa je nanizal še številne zmage na vseh kolesarskih klasikah. Zdelo se je, da kot za šalo zmaže prav vsakega tekmeca, zato se ga je prijel vzdevek Kanibal. EDDY, RACE OF A CHAMPION / EDDY, TRACKING THE CHAMPION / EDDY, DANS LA ROUE D'UN CHAMPION / Belgija, Francija / 2025 / Režija: Christophe Hermans, Boris Tilquin
Dokumentarni film je poglobljen portret legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, ki je med letoma 1967 in 1975 osvojil vse, kar se je dalo osvojiti: petkrat je zmagal na Dirki po Franciji, petkrat na Dirki po Italiji, enkrat na Dirki po Španiji, trikrat je stal na najvišji stopnički svetovnih prvenstev, v Mehiki je postavil nov svetovni rekord v vzdržljivostni enourni vožnji, poleg tega pa je nanizal še številne zmage na vseh kolesarskih klasikah. Zdelo se je, da kot za šalo zmaže prav vsakega tekmeca, zato se ga je prijel vzdevek Kanibal. EDDY, RACE OF A CHAMPION / EDDY, TRACKING THE CHAMPION / EDDY, DANS LA ROUE D'UN CHAMPION / Belgija, Francija / 2025 / Režija: Christophe Hermans, Boris Tilquin
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 3. del: Po sovjetskem posredovanju na Češkoslovaškem je v 70. letih prejšnjega stoletja nastopilo obdobje popuščanja, za Sovjetsko zvezo pa tudi obdobje stagnacije. ZDA so se opekle v vietnamski vojni, Sovjetska zveza pa v afganistanski, toda ta si ni smela privoščiti napak. Kaplja čez rob je bila jedrska nesreča v Černobilu, in prve socialistične države na svetu niso mogle več rešiti niti reforme Gorbačova. Konec leta 1991 je tako prinesel tudi konec Sovjetske zveze. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 3. del: Po sovjetskem posredovanju na Češkoslovaškem je v 70. letih prejšnjega stoletja nastopilo obdobje popuščanja, za Sovjetsko zvezo pa tudi obdobje stagnacije. ZDA so se opekle v vietnamski vojni, Sovjetska zveza pa v afganistanski, toda ta si ni smela privoščiti napak. Kaplja čez rob je bila jedrska nesreča v Černobilu, in prve socialistične države na svetu niso mogle več rešiti niti reforme Gorbačova. Konec leta 1991 je tako prinesel tudi konec Sovjetske zveze. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Ocenjujejo, da je kar sedmina ljudi nevrorazličnih – njihovi možgani preprosto delujejo drugače kot pri večini. Vendar pogosto naletijo na nerazumevanje bližnjih, zato se številni spoprijemajo z depresijo, tesnobo in celo samomorilnimi mislimi. Televizijski voditelj in naravoslovec Chris Packham se je odločil, da jim bo pomagal pojasniti okolici, s kakšnimi težavami se srečujejo. V tej oddaji Packham raziskuje disleksijo, ki je ena najpogostejših oblik nevrorazličnosti. Spozna gradbinca Leeja, ki je šele pri petdesetih letih izvedel, zakaj je v življenju lahko prebral samo eno knjigo in zakaj je komaj izdelal šolo ter se izučil za tesarja. Tudi šolski svetovalki Suiki so diagnozo disleksije postavili šele v odrasli dobi. Svojcem težko dopove, kakšne težave ji povzročata orientacija in načrtovanje vsakodnevnih opravil. Obe osebi z disleksijo s pomočjo filmskih ustvarjalcev, animatorjev in skladateljev ustvarita kratka, čustvena filma, s katerima sorodnikom in prijateljem pokažeta, kako v resnici delujejo njuni možgani. INSIDE OUR MINDS, DYSLEXIA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Joe Myerscough
Ocenjujejo, da je kar sedmina ljudi nevrorazličnih – njihovi možgani preprosto delujejo drugače kot pri večini. Vendar pogosto naletijo na nerazumevanje bližnjih, zato se številni spoprijemajo z depresijo, tesnobo in celo samomorilnimi mislimi. Televizijski voditelj in naravoslovec Chris Packham se je odločil, da jim bo pomagal pojasniti okolici, s kakšnimi težavami se srečujejo. V tej oddaji Packham raziskuje disleksijo, ki je ena najpogostejših oblik nevrorazličnosti. Spozna gradbinca Leeja, ki je šele pri petdesetih letih izvedel, zakaj je v življenju lahko prebral samo eno knjigo in zakaj je komaj izdelal šolo ter se izučil za tesarja. Tudi šolski svetovalki Suiki so diagnozo disleksije postavili šele v odrasli dobi. Svojcem težko dopove, kakšne težave ji povzročata orientacija in načrtovanje vsakodnevnih opravil. Obe osebi z disleksijo s pomočjo filmskih ustvarjalcev, animatorjev in skladateljev ustvarita kratka, čustvena filma, s katerima sorodnikom in prijateljem pokažeta, kako v resnici delujejo njuni možgani. INSIDE OUR MINDS, DYSLEXIA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Joe Myerscough
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Dominik Gregorič, rojen leta 1930 v Zaloščah, je s pretanjenim spominom opisal življenje na Goriškem v času fašizma, druge svetovne vojne in povojnih let. Pripoveduje o otroštvu v italijanski šoli, zatiranju slovenskega jezika, težkem kmečkem življenju in ohranjanju trdne narodne in verske identitete. V pričevanju izstopa tudi opis povojnega komunističnega nasilja – od represije nad duhovniki, tajnih krstov, političnih zaslišanj in pritiskov do likvidacij. Med drugim pripoveduje o likvidaciji cele družine na Šempaškem polju zaradi suma sodelovanja z Italijani, duhovniku, ki so ga 13-krat privedli pred sodišče, o kruti usodi sorodnika Dominika Zorna, pripadnika VOS-a, ki je izginil brez sledu, ter o ponižujočih obveznih oddajah hrane in živine po vojni, česar se z bolečino živo spominja še danes. Dominik ne skriva občutkov strahu in nemoči, ki so tedaj vladali med prebivalstvom. Partizani, četniki, fašisti, vojaki in nato še povojna oblast so ljudem jemali dostojanstvo, svobodo in pogosto tudi življenje. Njegovo pričevanje je dragocen dokument časa, ki celovito osvetli manj znane, pogosto zamolčane plati zgodovine Primorske.
Dominik Gregorič, rojen leta 1930 v Zaloščah, je s pretanjenim spominom opisal življenje na Goriškem v času fašizma, druge svetovne vojne in povojnih let. Pripoveduje o otroštvu v italijanski šoli, zatiranju slovenskega jezika, težkem kmečkem življenju in ohranjanju trdne narodne in verske identitete. V pričevanju izstopa tudi opis povojnega komunističnega nasilja – od represije nad duhovniki, tajnih krstov, političnih zaslišanj in pritiskov do likvidacij. Med drugim pripoveduje o likvidaciji cele družine na Šempaškem polju zaradi suma sodelovanja z Italijani, duhovniku, ki so ga 13-krat privedli pred sodišče, o kruti usodi sorodnika Dominika Zorna, pripadnika VOS-a, ki je izginil brez sledu, ter o ponižujočih obveznih oddajah hrane in živine po vojni, česar se z bolečino živo spominja še danes. Dominik ne skriva občutkov strahu in nemoči, ki so tedaj vladali med prebivalstvom. Partizani, četniki, fašisti, vojaki in nato še povojna oblast so ljudem jemali dostojanstvo, svobodo in pogosto tudi življenje. Njegovo pričevanje je dragocen dokument časa, ki celovito osvetli manj znane, pogosto zamolčane plati zgodovine Primorske.
Razmah družbenih omrežij, kot so Facebook, YouTube, Instagram in TikTok, je prinesel nov pojav: objavljanje posnetkov otrok in njihovo izkoriščanje na spletu. V prvih 13 letih življenja povprečnega otroka njegovi sorodniki objavijo 1300 njegovih slik. Nekateri starši s sledilci na družbenih omrežjih delijo vse, tudi najbolj zasebne trenutke otrokovega življenja, in se ne zavedajo, da bodo objave najverjetneje ostale na spletu za vedno. V filmu spoznamo 24-letno Američanko, ki se ne upa predstaviti s pravim imenom, saj je bila kot otrok žrtev materine obsedenosti z objavljanjem njenih posnetkov na spletu. Tam so otroške fotografije in videoposnetki na voljo vsem, tudi pedofilom. Starši s takšnimi objavami otrok ne izpostavljajo le radovednosti neznancev in norčevanju, pač pa gre v nekaterih primerih celo za prikrito otroško delo. Nekateri starši namreč priljubljenost objav, povezanih z otroki, izkoriščajo tudi za zaslužek. Postali so vplivneži, ki oglašujejo najrazličnejše izdelke in jih prodajajo sledilcem ter se s tem preživljajo, ne da bi imeli njihovi otroci pri tem kakšno besedo. TURNING CHILDHOOD INTO CONTENT: THE DANGERS OF SHARENTING / ENFANTS SOUS INFLUENCE / Francija / 2023 / Režija: Élisa Jadot
Razmah družbenih omrežij, kot so Facebook, YouTube, Instagram in TikTok, je prinesel nov pojav: objavljanje posnetkov otrok in njihovo izkoriščanje na spletu. V prvih 13 letih življenja povprečnega otroka njegovi sorodniki objavijo 1300 njegovih slik. Nekateri starši s sledilci na družbenih omrežjih delijo vse, tudi najbolj zasebne trenutke otrokovega življenja, in se ne zavedajo, da bodo objave najverjetneje ostale na spletu za vedno. V filmu spoznamo 24-letno Američanko, ki se ne upa predstaviti s pravim imenom, saj je bila kot otrok žrtev materine obsedenosti z objavljanjem njenih posnetkov na spletu. Tam so otroške fotografije in videoposnetki na voljo vsem, tudi pedofilom. Starši s takšnimi objavami otrok ne izpostavljajo le radovednosti neznancev in norčevanju, pač pa gre v nekaterih primerih celo za prikrito otroško delo. Nekateri starši namreč priljubljenost objav, povezanih z otroki, izkoriščajo tudi za zaslužek. Postali so vplivneži, ki oglašujejo najrazličnejše izdelke in jih prodajajo sledilcem ter se s tem preživljajo, ne da bi imeli njihovi otroci pri tem kakšno besedo. TURNING CHILDHOOD INTO CONTENT: THE DANGERS OF SHARENTING / ENFANTS SOUS INFLUENCE / Francija / 2023 / Režija: Élisa Jadot
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 3. del: Joanna Lumley na Madžarskem in v Romuniji nadaljuje svojo pustolovščino ob največji evropski reki. V Budimpešti, biseru Donave, reko raziskuje z ladjo in se pelje z edinstveno otroško železnico, obenem pa odkriva judovsko dediščino mesta. V Veliki madžarski nižini spozna gusarje, ki reke čistijo plastičnih odpadkov, in zadnje csikóse, tradicionalne kavboje, ki ji pokažejo svoje neverjetne jahalne veščine. V čudoviti romunski pokrajini Transilvaniji pa se sreča z Drakulo, sledi rjavim medvedom in prenoči v očarljivem gostišču, ki je v lasti angleškega kralja Karla III. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 3. del: Joanna Lumley na Madžarskem in v Romuniji nadaljuje svojo pustolovščino ob največji evropski reki. V Budimpešti, biseru Donave, reko raziskuje z ladjo in se pelje z edinstveno otroško železnico, obenem pa odkriva judovsko dediščino mesta. V Veliki madžarski nižini spozna gusarje, ki reke čistijo plastičnih odpadkov, in zadnje csikóse, tradicionalne kavboje, ki ji pokažejo svoje neverjetne jahalne veščine. V čudoviti romunski pokrajini Transilvaniji pa se sreča z Drakulo, sledi rjavim medvedom in prenoči v očarljivem gostišču, ki je v lasti angleškega kralja Karla III. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten
Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten
Glavo pokonci – veličastna zgodovina modre tabletke
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 2. del: Mastni zaslužki Ko je viagra leta 1998 prišla na trg, je postala najbolj prodajano in najpogosteje ponarejano zdravilo vseh časov. Ponarejevalci so po nekaterih ocenah z njo zaslužili celo več kot proizvajalec, farmacevtski velikan Pfizer. Po nekaj letih, ko so se pojavila konkurenčna zdravila, se je Pfizerjev tržni delež zmanjšal. Pomagali niso niti televizijski oglasi, v katerih so viagro oglaševale znane osebnosti, politiki in športniki. Pfizer se je zatekel k podkupovanju zdravnikov in zato v Združenih državah Amerike plačal milijardno kazen. Vendar je bila ta nizka glede na dobiček, ki ga je viagra prinesla proizvajalcu. V zadnjem desetletju je viagra postala pripomoček, ki ga mnogi uporabljajo za zabavo in ne več za zdravljenje motnje erekcije, čemur je bila sprva namenjena. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 2. del: Mastni zaslužki Ko je viagra leta 1998 prišla na trg, je postala najbolj prodajano in najpogosteje ponarejano zdravilo vseh časov. Ponarejevalci so po nekaterih ocenah z njo zaslužili celo več kot proizvajalec, farmacevtski velikan Pfizer. Po nekaj letih, ko so se pojavila konkurenčna zdravila, se je Pfizerjev tržni delež zmanjšal. Pomagali niso niti televizijski oglasi, v katerih so viagro oglaševale znane osebnosti, politiki in športniki. Pfizer se je zatekel k podkupovanju zdravnikov in zato v Združenih državah Amerike plačal milijardno kazen. Vendar je bila ta nizka glede na dobiček, ki ga je viagra prinesla proizvajalcu. V zadnjem desetletju je viagra postala pripomoček, ki ga mnogi uporabljajo za zabavo in ne več za zdravljenje motnje erekcije, čemur je bila sprva namenjena. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.
Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre