Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna serija je zgodba o najbolj osupljivih, tudi dramatičnih prizadevanjih živali, da bi našle ustreznega partnerja in ustvarile trajno zapuščino. Serija predstavi, kaj je v igri parjenja potrebno za uspeh. 1. del: Vsem na očeh Travnate planjave so med najzahtevnejšimi okolji na Zemlji za igro parjenja. So odprto prizorišče, na katerem so potencialni partnerji in ljubosumni tekmeci lahko priča vsaki potezi in vsakemu neuspehu. Za zmago morajo udeleženci dati vse od sebe. Kjer je veliko hrane, je tudi tekmovalnost neizprosna, živalim, ki se množično zbirajo za parjenje, pa grozijo še plenilci. THE MATING GAME / Velika Britanija / 2021 / Režija: Jeff Wilson
Dokumentarna serija je zgodba o najbolj osupljivih, tudi dramatičnih prizadevanjih živali, da bi našle ustreznega partnerja in ustvarile trajno zapuščino. Serija predstavi, kaj je v igri parjenja potrebno za uspeh. 1. del: Vsem na očeh Travnate planjave so med najzahtevnejšimi okolji na Zemlji za igro parjenja. So odprto prizorišče, na katerem so potencialni partnerji in ljubosumni tekmeci lahko priča vsaki potezi in vsakemu neuspehu. Za zmago morajo udeleženci dati vse od sebe. Kjer je veliko hrane, je tudi tekmovalnost neizprosna, živalim, ki se množično zbirajo za parjenje, pa grozijo še plenilci. THE MATING GAME / Velika Britanija / 2021 / Režija: Jeff Wilson
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.
Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Portret slovenske doktorice medicine, porodničarke in svetovljanke Ane Zalokar, ki je delovala v različnih društvih, bila prva predsednica ljubljanske sekcije Združenja univerzitetno izobraženih žena in imela zasebno ordinacijo. V politično in družbeno negotovih časih je vselej stopila na stran aktivističnega humanizma. Zavedala se je neenakopravnega položaja ženske z moškim in nemoči posameznice v družbi. Ana Zalokar (1891–1979) se je rodila v Carskem selu pri Petrogradu. Oče je bil Slovenec, mati pa švedskega rodu. V Münchnu je študirala biologijo in medicino na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Ogromno je potovala, večinoma sama, kar je bilo za tisti čas precej redko. Obiskala je Carigrad, prehodila Korziko, spoznala Marie Curie. Poročila se je z Alojzijem Zalokarjem, profesorjem na babiški šoli in ustanoviteljem prve ženske bolnišnice pri nas. Od leta 1920 do 1945 je imela v domači hiši v Ljubljani zasebno ordinacijo. Poleg ordinacije na domu je dolga leta delala na šolski polikliniki. Kljub številni družini in strokovnemu delu v ambulanti je posvečala veliko pozornosti delovanju na humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in političnem področju. Zaradi številnih otrok se je odpovedala znanstvenemu delu. V njeno ordinacijo so zahajale ženske z ginekološkimi težavami, a se je ukvarjala tudi z njihovimi psihološkimi in socialnimi težavami. Društvo akademsko izobraženih žena, ki je nastalo na njeno pobudo, je ustanovilo ženski študentski dom in gojilo različne domoljubne aktivnosti. Med drugo svetovno vojno je družina pomagala odporniškemu gibanju, zaradi česar je bila Ana zaprta, sinova pa internirana. Po vojni je en sin pristal na Golem otoku. Spomine na izjemno žensko v dokumentarnem filmu obujajo njena sinova in številni vnuki. Ano Zalokar interpretira Silva Čušin.
Portret slovenske doktorice medicine, porodničarke in svetovljanke Ane Zalokar, ki je delovala v različnih društvih, bila prva predsednica ljubljanske sekcije Združenja univerzitetno izobraženih žena in imela zasebno ordinacijo. V politično in družbeno negotovih časih je vselej stopila na stran aktivističnega humanizma. Zavedala se je neenakopravnega položaja ženske z moškim in nemoči posameznice v družbi. Ana Zalokar (1891–1979) se je rodila v Carskem selu pri Petrogradu. Oče je bil Slovenec, mati pa švedskega rodu. V Münchnu je študirala biologijo in medicino na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Ogromno je potovala, večinoma sama, kar je bilo za tisti čas precej redko. Obiskala je Carigrad, prehodila Korziko, spoznala Marie Curie. Poročila se je z Alojzijem Zalokarjem, profesorjem na babiški šoli in ustanoviteljem prve ženske bolnišnice pri nas. Od leta 1920 do 1945 je imela v domači hiši v Ljubljani zasebno ordinacijo. Poleg ordinacije na domu je dolga leta delala na šolski polikliniki. Kljub številni družini in strokovnemu delu v ambulanti je posvečala veliko pozornosti delovanju na humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in političnem področju. Zaradi številnih otrok se je odpovedala znanstvenemu delu. V njeno ordinacijo so zahajale ženske z ginekološkimi težavami, a se je ukvarjala tudi z njihovimi psihološkimi in socialnimi težavami. Društvo akademsko izobraženih žena, ki je nastalo na njeno pobudo, je ustanovilo ženski študentski dom in gojilo različne domoljubne aktivnosti. Med drugo svetovno vojno je družina pomagala odporniškemu gibanju, zaradi česar je bila Ana zaprta, sinova pa internirana. Po vojni je en sin pristal na Golem otoku. Spomine na izjemno žensko v dokumentarnem filmu obujajo njena sinova in številni vnuki. Ano Zalokar interpretira Silva Čušin.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
Ženske so v svetu financ v izraziti manjšini, pa vendar jih pogosto označujejo za »zmajevke«. Dokumentarni film, posnet v Evropi in Aziji, je zanimiv preplet osebnih portretov žensk na vodstvenih položajih v finančni panogi. Podoba, ki so jo primorane vzdrževati v službi, je pogosto v osupljivem nasprotju s tistimi deli osebnosti, ki jih uspešne dame zavestno puščajo doma. Med utrinki iz delovnih okolij in trenutki prostega časa te zanimive ženske razkrijejo, kako preživijo v enem najbolj neusmiljenih in tekmovalnih poklicev na svetu. DRAGON WOMEN / Belgija, Švica, Južna Koreja, Nemčija / 2022 / Režija: Frédérique de Montblanc
Ženske so v svetu financ v izraziti manjšini, pa vendar jih pogosto označujejo za »zmajevke«. Dokumentarni film, posnet v Evropi in Aziji, je zanimiv preplet osebnih portretov žensk na vodstvenih položajih v finančni panogi. Podoba, ki so jo primorane vzdrževati v službi, je pogosto v osupljivem nasprotju s tistimi deli osebnosti, ki jih uspešne dame zavestno puščajo doma. Med utrinki iz delovnih okolij in trenutki prostega časa te zanimive ženske razkrijejo, kako preživijo v enem najbolj neusmiljenih in tekmovalnih poklicev na svetu. DRAGON WOMEN / Belgija, Švica, Južna Koreja, Nemčija / 2022 / Režija: Frédérique de Montblanc
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
Izvedba opere La Traviata na Salzburškem festivalu leta 2005 je pritegnila pozornost vsega sveta. V glavnih vlogah sta nastopila Anna Netrebko in Rolando Villazón, ki sta zaradi občutene in edinstvene izvedbe te opere postala veliki zvezdi in ljubljenca občinstva. Dokumentarni film predstavlja še neobjavljene prizore vaj, intervjuji z Anno Netrebko, Rolandom Villazonom, Thomasom Hampsonom in režiserjem Willyjem Deckerjem pa oživijo ta čarobni trenutek glasbe.
Izvedba opere La Traviata na Salzburškem festivalu leta 2005 je pritegnila pozornost vsega sveta. V glavnih vlogah sta nastopila Anna Netrebko in Rolando Villazón, ki sta zaradi občutene in edinstvene izvedbe te opere postala veliki zvezdi in ljubljenca občinstva. Dokumentarni film predstavlja še neobjavljene prizore vaj, intervjuji z Anno Netrebko, Rolandom Villazonom, Thomasom Hampsonom in režiserjem Willyjem Deckerjem pa oživijo ta čarobni trenutek glasbe.
Willendorfska Venera, umetelno izrezljan kipec gole ženske bujnih oblin izpred 29.000 let je nema priča življenja v starejši kameni dobi. Nihče ne ve, kdo je bil njen snovalec. Ali pa je bila snovalka? Ko jo je Facebook na svojih straneh prepovedal, je postala prava spletna senzacija. Kipec gole ženske pa je več kot le to, je tudi priložnost za novo razlago sobivanja moških in žensk v kameni dobi. VENUS OF WILLENDORF - THE NAKED TRUTH / VENUS VON WILLENDORF - DIE NACKTE WAHRHEIT / Avstrija / 2022 / Režija: Klaus T. Steindl
Willendorfska Venera, umetelno izrezljan kipec gole ženske bujnih oblin izpred 29.000 let je nema priča življenja v starejši kameni dobi. Nihče ne ve, kdo je bil njen snovalec. Ali pa je bila snovalka? Ko jo je Facebook na svojih straneh prepovedal, je postala prava spletna senzacija. Kipec gole ženske pa je več kot le to, je tudi priložnost za novo razlago sobivanja moških in žensk v kameni dobi. VENUS OF WILLENDORF - THE NAKED TRUTH / VENUS VON WILLENDORF - DIE NACKTE WAHRHEIT / Avstrija / 2022 / Režija: Klaus T. Steindl
Martin Rojko se je rodil leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 100-ih letih ostaja pozitiven. Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS živi v Planini.
Martin Rojko se je rodil leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 100-ih letih ostaja pozitiven. Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS živi v Planini.
Martin Rojko se je rodil leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 100-ih letih ostaja pozitiven. Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS živi v Planini.
Martin Rojko se je rodil leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 100-ih letih ostaja pozitiven. Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS živi v Planini.
Mati samohranilka Ana in njeni štirje otroci živijo na vojni fronti v Doneškem bazenu v Ukrajini. Zunanji svet je postal preplet bombnih napadov in kaosa, a družini uspeva ohraniti dom, poln življenja in svetlobe. Povezuje jih tudi strast do filma, zato člani družine ustvarjajo filmsko pripoved o življenju v vojni. Za Ano in otroke je preoblikovanje travme v umetniško delo najboljši način boja proti razčlovečenju. THE EARTH IS BLUE AS AN ORANGE / Ukrajina, Litva / 2020 / Režija: Irina Cilik
Mati samohranilka Ana in njeni štirje otroci živijo na vojni fronti v Doneškem bazenu v Ukrajini. Zunanji svet je postal preplet bombnih napadov in kaosa, a družini uspeva ohraniti dom, poln življenja in svetlobe. Povezuje jih tudi strast do filma, zato člani družine ustvarjajo filmsko pripoved o življenju v vojni. Za Ano in otroke je preoblikovanje travme v umetniško delo najboljši način boja proti razčlovečenju. THE EARTH IS BLUE AS AN ORANGE / Ukrajina, Litva / 2020 / Režija: Irina Cilik
Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških. 2. del: Ljubezen in izguba Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na tako imenovano ameriško obdobje Fride Kahlo in Diega Rivere. Leta 1930 sta zakonca z vlakom odpotovala v San Francisco, leto dni pozneje pa sta na povabilo družine Rockefeller odšla v New York, kjer je Diego Rivera naslikal nekaj svojih najslovitejših muralov, Frida Kahlo pa je s svojim delom in ekstravaganco vzbudila veliko zanimanja pri newyorški družabni smetani. Nekaj časa sta preživela tudi v Detroitu, kamor je Diega povabila družina Ford. Obdobje v ZDA je bilo za Frido polno bridkosti, saj je v četrtem mesecu nosečnosti spontano splavila, le mesec dni pozneje pa ji je umrla še mama. A pretresov tudi po vrnitvi v domovino še ni bilo konec. BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood
Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških. 2. del: Ljubezen in izguba Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na tako imenovano ameriško obdobje Fride Kahlo in Diega Rivere. Leta 1930 sta zakonca z vlakom odpotovala v San Francisco, leto dni pozneje pa sta na povabilo družine Rockefeller odšla v New York, kjer je Diego Rivera naslikal nekaj svojih najslovitejših muralov, Frida Kahlo pa je s svojim delom in ekstravaganco vzbudila veliko zanimanja pri newyorški družabni smetani. Nekaj časa sta preživela tudi v Detroitu, kamor je Diega povabila družina Ford. Obdobje v ZDA je bilo za Frido polno bridkosti, saj je v četrtem mesecu nosečnosti spontano splavila, le mesec dni pozneje pa ji je umrla še mama. A pretresov tudi po vrnitvi v domovino še ni bilo konec. BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood
Oddaja je portret znamenitega, že kar legendarnega britanskega naravoslovca, avtorja dokumentarnih filmov o naravi Davida Attenborougha. Spoznamo ga kot otroka, ki je rad zbiral fosile, pa kot mladega voditelja televizijskih oddaj in nazadnje kot snovalca prelomnih naravoslovnih dokumentarcev. David Attenborough že več kot 65 let gledalcem predstavlja najnenavadnejše kraje na Zemlji. ATTENBOROUGH'S JOURNEY / Velika Britanija / 2020 / režija: Oliver Twinch
Oddaja je portret znamenitega, že kar legendarnega britanskega naravoslovca, avtorja dokumentarnih filmov o naravi Davida Attenborougha. Spoznamo ga kot otroka, ki je rad zbiral fosile, pa kot mladega voditelja televizijskih oddaj in nazadnje kot snovalca prelomnih naravoslovnih dokumentarcev. David Attenborough že več kot 65 let gledalcem predstavlja najnenavadnejše kraje na Zemlji. ATTENBOROUGH'S JOURNEY / Velika Britanija / 2020 / režija: Oliver Twinch
Dokumentarni film o kreativnih procesih režiserja, scenarista, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Vincija Vogue Anžlovarja. Zgodba se loteva ustvarjalnosti na samoočiščujoč in samokritičen način. Pogled skozi prizmo osebe z motnjo osebnosti, duhovitega in lucidnega ustvarjalca z mejnimi nagnjenji. Štirje celovečerni filmi, ustvarjanje glasbe za skupino in filme, gledališče, kratki filmi. A zdi se, da je bila prav vsa ustvarjalnost realizirana v svojevrstnem konfliktnem stanju: spori s producenti, klofuta ministru, zlomljena čeljust igralca, izbruhi jeze, tesnobe, droge, hazard, ločitve, revščina, bogastvo, depresije, zdravljenje ...
Dokumentarni film o kreativnih procesih režiserja, scenarista, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Vincija Vogue Anžlovarja. Zgodba se loteva ustvarjalnosti na samoočiščujoč in samokritičen način. Pogled skozi prizmo osebe z motnjo osebnosti, duhovitega in lucidnega ustvarjalca z mejnimi nagnjenji. Štirje celovečerni filmi, ustvarjanje glasbe za skupino in filme, gledališče, kratki filmi. A zdi se, da je bila prav vsa ustvarjalnost realizirana v svojevrstnem konfliktnem stanju: spori s producenti, klofuta ministru, zlomljena čeljust igralca, izbruhi jeze, tesnobe, droge, hazard, ločitve, revščina, bogastvo, depresije, zdravljenje ...
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
V 12. stoletju je evropsko arhitekturo odločilno zaznamoval gotski umetnostni slog. Najprej v Franciji in nato tudi drugod so zrasle visoke katedrale in postale največje zgradbe takratnega časa. Graditelji so jih ustvarili brez statičnih izračunov. Za t. i. piramide Zahoda so značilna velika okna s pisanim steklom – njihova skupna površina v katedrali v Chartresu je na primer večja od nogometnega igrišča. THE GOTHIC MYSTERY - WHEN CATHEDRALS REACHED UP TO THE HEAVENS / MYSTERIUM GOTIK - ALS DIE KATHEDRALEN IN DEN HIMMEL WUCHSEN / Avstrija / 2021 / Režija: Martin Papirowski
V 12. stoletju je evropsko arhitekturo odločilno zaznamoval gotski umetnostni slog. Najprej v Franciji in nato tudi drugod so zrasle visoke katedrale in postale največje zgradbe takratnega časa. Graditelji so jih ustvarili brez statičnih izračunov. Za t. i. piramide Zahoda so značilna velika okna s pisanim steklom – njihova skupna površina v katedrali v Chartresu je na primer večja od nogometnega igrišča. THE GOTHIC MYSTERY - WHEN CATHEDRALS REACHED UP TO THE HEAVENS / MYSTERIUM GOTIK - ALS DIE KATHEDRALEN IN DEN HIMMEL WUCHSEN / Avstrija / 2021 / Režija: Martin Papirowski
Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej. KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke
Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej. KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Človek, čas, svet … pravzaprav vse, kar nas obdaja, nosi v sebi svojo zgodbo. Nekatere se razkrijejo, druge ostanejo za vedno skrite. Ob prebiranju ali gledanju teh zgodb se širi obzorje bralca, poslušalca in gledalca. Osnovni temelj dobre zgodbe je iskrenost, čistost, avtentičnost. Odsev mora biti jasen. Kmalu po rojstvu slovenske nacionalne televizije se je porodila tudi potreba po prikazovanju nečesa več od zgolj informacij. Potreba po slikanju zgodb življenja. Rodil se je Dokumentarni program Televizije Slovenija in v več kot pol stoletja dolgi dobi je pred kamero zaživelo mnogo dobrih zgodb.
Človek, čas, svet … pravzaprav vse, kar nas obdaja, nosi v sebi svojo zgodbo. Nekatere se razkrijejo, druge ostanejo za vedno skrite. Ob prebiranju ali gledanju teh zgodb se širi obzorje bralca, poslušalca in gledalca. Osnovni temelj dobre zgodbe je iskrenost, čistost, avtentičnost. Odsev mora biti jasen. Kmalu po rojstvu slovenske nacionalne televizije se je porodila tudi potreba po prikazovanju nečesa več od zgolj informacij. Potreba po slikanju zgodb življenja. Rodil se je Dokumentarni program Televizije Slovenija in v več kot pol stoletja dolgi dobi je pred kamero zaživelo mnogo dobrih zgodb.
Prvi december se je zapisal v slovensko zgodovino tudi leta 1989, ko je bilo v Ljubljani najprej napovedano in potem preklicano posebno zborovanje v podporo centralistični politiki srbskega voditelja Slobodana Miloševića. Slovenija se je odločno uprla. Izvoznikov nacionalizma ni bilo, tedanja slovenska skupščina pa je nekaj dni pozneje sprejela dva zakona, ki sta postopno spremenila politični prostor.
Prvi december se je zapisal v slovensko zgodovino tudi leta 1989, ko je bilo v Ljubljani najprej napovedano in potem preklicano posebno zborovanje v podporo centralistični politiki srbskega voditelja Slobodana Miloševića. Slovenija se je odločno uprla. Izvoznikov nacionalizma ni bilo, tedanja slovenska skupščina pa je nekaj dni pozneje sprejela dva zakona, ki sta postopno spremenila politični prostor.
Ste brali Cankarja? Ste ga brali kot del obveznega šolskega programa? Se vam zdi Cankar težek? Mogoče bi ga morali ponovno vzeti v roke in njegovo izjemno literarno zapuščino preveriti iz perspektive zrelega bralca. Že osem let vsako sredo popoldan potekajo branja Cankarjevih del v Močilniku na Vrhniki. Začelo se je kot protestno branje na pobudo Turističnega društva Blagajana. Ko protestnih razlogov ni bilo več, so bralke in bralci vztrajali zaradi spoštovanja, navdušenja in ljubezni do Ivana Cankarja. Pozimi, ko so zunanje temperature nižje, se branja Cankarja iz Močilnika preselijo v notranje, toplejše prostore. Minulo sredo je pri »Črnem orlu« nasproti Cankarjevega spomenika na Vrhniki potekalo že 431. branje del pisatelja s Klanca. Pridružil se jim je tudi Bojan Leskovec in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.
Ste brali Cankarja? Ste ga brali kot del obveznega šolskega programa? Se vam zdi Cankar težek? Mogoče bi ga morali ponovno vzeti v roke in njegovo izjemno literarno zapuščino preveriti iz perspektive zrelega bralca. Že osem let vsako sredo popoldan potekajo branja Cankarjevih del v Močilniku na Vrhniki. Začelo se je kot protestno branje na pobudo Turističnega društva Blagajana. Ko protestnih razlogov ni bilo več, so bralke in bralci vztrajali zaradi spoštovanja, navdušenja in ljubezni do Ivana Cankarja. Pozimi, ko so zunanje temperature nižje, se branja Cankarja iz Močilnika preselijo v notranje, toplejše prostore. Minulo sredo je pri »Črnem orlu« nasproti Cankarjevega spomenika na Vrhniki potekalo že 431. branje del pisatelja s Klanca. Pridružil se jim je tudi Bojan Leskovec in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Raziskava Knjiga in bralci VII je pokazala, da je bilo v zadnjem letu Slovencev, ki niso prebrali nobene knjige, 42 %. Med bralci pa je le 6 % takih, ki so prebrali več kot 20 knjig. Kot glavni razlog za nebranje so anketirani navedli pomanjkanje časa. Prevladujoč vir leposlovnih knjig ostaja knjižnica. Odstotek tistih, ki so knjigo kupili, je v desetih letih zrasel z 51 na 53 %, razveseljujoč je podatek, da se je povečalo število kupcev v najmlajši starostni skupini. Največ knjig se še vedno proda v knjigarnah, tradicionalno dobro obiskan in priljubljen pa je tudi Slovenski knjižni sejem. Ob letošnjem, 40. sejmu se oziramo v njegovo zgodovino z arhivskimi posnetki, ki jih skrbno hrani Televizija Slovenija vse od prvega sejma leta 1972, in odkrivamo, zakaj je knjiga dobra naložba. Z branjem zahtevnih knjižnih besedil razvijamo analitično in kritično mišljenje, ki ga v zapletenem sodobnem svetu pereče primanjkuje. Dokumentarni film je s sodelavci Dokumentacije TV Slovenija pripravila Meta Česnik.
Raziskava Knjiga in bralci VII je pokazala, da je bilo v zadnjem letu Slovencev, ki niso prebrali nobene knjige, 42 %. Med bralci pa je le 6 % takih, ki so prebrali več kot 20 knjig. Kot glavni razlog za nebranje so anketirani navedli pomanjkanje časa. Prevladujoč vir leposlovnih knjig ostaja knjižnica. Odstotek tistih, ki so knjigo kupili, je v desetih letih zrasel z 51 na 53 %, razveseljujoč je podatek, da se je povečalo število kupcev v najmlajši starostni skupini. Največ knjig se še vedno proda v knjigarnah, tradicionalno dobro obiskan in priljubljen pa je tudi Slovenski knjižni sejem. Ob letošnjem, 40. sejmu se oziramo v njegovo zgodovino z arhivskimi posnetki, ki jih skrbno hrani Televizija Slovenija vse od prvega sejma leta 1972, in odkrivamo, zakaj je knjiga dobra naložba. Z branjem zahtevnih knjižnih besedil razvijamo analitično in kritično mišljenje, ki ga v zapletenem sodobnem svetu pereče primanjkuje. Dokumentarni film je s sodelavci Dokumentacije TV Slovenija pripravila Meta Česnik.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo. Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneyja Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev. V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.
Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo. Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneyja Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev. V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.
Friedemann Vogel je zmagovalec številnih prestižnih mednarodnih plesnih tekmovanj in velja za enega najboljših baletnih plesalcev današnjega časa. Redno sodeluje v baletnih hišah, kot so milanska La Scala, Marijino gledališče, Tokijski balet in Stuttgartski balet. Intimen televizijski portret sledi Voglovi plesni poti po svetovnih odrih in ponuja vpogled v njegovo življenje plesalca. Redni treningi in vaje, osamljenost na turnejah in strah pred poškodbo, ki bi lahko prekinila kariero, so teme, ki jih tudi osvetljuje ta vizualno privlačen dokumentarni film. Film ponuja zanimive pogovore s Voglovimi plesnimi sodelavci in odlomke iz njegovih baletnih predstav. FRIEDEMANN VOGEL - INCARNATION OF THE DANCE/2020/Nemčija/režiser: Trautwein Katja
Friedemann Vogel je zmagovalec številnih prestižnih mednarodnih plesnih tekmovanj in velja za enega najboljših baletnih plesalcev današnjega časa. Redno sodeluje v baletnih hišah, kot so milanska La Scala, Marijino gledališče, Tokijski balet in Stuttgartski balet. Intimen televizijski portret sledi Voglovi plesni poti po svetovnih odrih in ponuja vpogled v njegovo življenje plesalca. Redni treningi in vaje, osamljenost na turnejah in strah pred poškodbo, ki bi lahko prekinila kariero, so teme, ki jih tudi osvetljuje ta vizualno privlačen dokumentarni film. Film ponuja zanimive pogovore s Voglovimi plesnimi sodelavci in odlomke iz njegovih baletnih predstav. FRIEDEMANN VOGEL - INCARNATION OF THE DANCE/2020/Nemčija/režiser: Trautwein Katja
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Moč dotika gledalcem približa življenja ljudi z gluhoslepoto, njihove potrebe in sposobnosti. Protagonisti jim razkrijejo raznolikost življenj gluhoslepih ter njihovo moč, ki je potrebna za premagovanje vsakodnevnih ovir, s katerimi se spopadajo. Njihove zgodbe so večinoma prežete z izjemno močjo, potrpežljivostjo in ranljivostjo. Osrednjo vlogo v zgodbah ljudi z gluhoslepoto ima dotik, prek katerega spoznavajo svet in komunicirajo – z jezikom gluhoslepih, ki jim omogoča biti razumljen in razumeti. Različne vrste ustvarjalnosti so njihov način izražanja in obenem velik družbeni prispevek. Skupnosti gluhoslepih pa imajo pomembno vlogo pri kakovosti življenja posameznika in premagovanju vsakodnevnih ovir.
Dokumentarni film Moč dotika gledalcem približa življenja ljudi z gluhoslepoto, njihove potrebe in sposobnosti. Protagonisti jim razkrijejo raznolikost življenj gluhoslepih ter njihovo moč, ki je potrebna za premagovanje vsakodnevnih ovir, s katerimi se spopadajo. Njihove zgodbe so večinoma prežete z izjemno močjo, potrpežljivostjo in ranljivostjo. Osrednjo vlogo v zgodbah ljudi z gluhoslepoto ima dotik, prek katerega spoznavajo svet in komunicirajo – z jezikom gluhoslepih, ki jim omogoča biti razumljen in razumeti. Različne vrste ustvarjalnosti so njihov način izražanja in obenem velik družbeni prispevek. Skupnosti gluhoslepih pa imajo pomembno vlogo pri kakovosti življenja posameznika in premagovanju vsakodnevnih ovir.
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.
96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.
96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.
96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.
Reka Sava je bila tisočletja ločnica med vzhodom in zahodom in vez med narodi. Nekoč najdaljša reka v Jugoslaviji danes teče skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V tem nekonvencionalnem dokumentarcu Savi posodi glas Mira Furlan, ki gledalca vodi po 990 kilometrov dolgi poti reke med ljudmi, ki z nami delijo svoje spomine, sanje in videnje prihodnosti. Meditativni dokumentarec je po besedah britanskega režiserja Matthewa Somervilla »ljubezensko pismo Balkanu, Savi in Miri Furlan«. SAVA / Velika Britanija, Češka, Severna Makedonija / 2021 / Režija: Matthew Somerville
Reka Sava je bila tisočletja ločnica med vzhodom in zahodom in vez med narodi. Nekoč najdaljša reka v Jugoslaviji danes teče skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V tem nekonvencionalnem dokumentarcu Savi posodi glas Mira Furlan, ki gledalca vodi po 990 kilometrov dolgi poti reke med ljudmi, ki z nami delijo svoje spomine, sanje in videnje prihodnosti. Meditativni dokumentarec je po besedah britanskega režiserja Matthewa Somervilla »ljubezensko pismo Balkanu, Savi in Miri Furlan«. SAVA / Velika Britanija, Češka, Severna Makedonija / 2021 / Režija: Matthew Somerville
Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških. 1. del: Iskanje identitete in strta mladost V prvem delu dokumentarne serije spoznamo zgodbo o odraščanju Fride Kahlo v času po mehiški revoluciji. Poznavalci in poznavalke njenega življenja spregovorijo o njenem otroštvu, uporniških šolskih dneh, prvi ljubezni in prometni nesreči, ki je na njenem telesu pustila neizbrisen pečat in ji za vedno spremenila življenje, ter seveda o usodnem srečanju z enim največjih slikarjev v porevolucijski Mehiki, Diegom Rivero. BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood
Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških. 1. del: Iskanje identitete in strta mladost V prvem delu dokumentarne serije spoznamo zgodbo o odraščanju Fride Kahlo v času po mehiški revoluciji. Poznavalci in poznavalke njenega življenja spregovorijo o njenem otroštvu, uporniških šolskih dneh, prvi ljubezni in prometni nesreči, ki je na njenem telesu pustila neizbrisen pečat in ji za vedno spremenila življenje, ter seveda o usodnem srečanju z enim največjih slikarjev v porevolucijski Mehiki, Diegom Rivero. BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Čebelarstvo ima pri nas dolgo tradicijo. V dobi razsvetljenstva pa je doživelo prvo zlato dobo in se neizbrisno zapisalo v svetovno čebelarstvo. Anton Janša je postal celo prvi čebelarski učitelj na svetu. Zato ni čudno, da so slovenski čebelarji njegov rojstni dan predlagali za praznovanje svetovnega dneva čebel. Iz vasi Breznica na Gorenjskem je prišel na Dunaj in v nemščini napisal dva čebelarska priročnika, ki sta še vedno temeljni deli za vsakega čebelarja. Janšev nauk je bil tako pomemben, da je bil omenjen tudi v čebelarskem patentu oziroma zakonu o pospeševanju in zaščiti čebelarstva, ki ga je leta 1775 izdala cesarica Marija Terezija. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
Čebelarstvo ima pri nas dolgo tradicijo. V dobi razsvetljenstva pa je doživelo prvo zlato dobo in se neizbrisno zapisalo v svetovno čebelarstvo. Anton Janša je postal celo prvi čebelarski učitelj na svetu. Zato ni čudno, da so slovenski čebelarji njegov rojstni dan predlagali za praznovanje svetovnega dneva čebel. Iz vasi Breznica na Gorenjskem je prišel na Dunaj in v nemščini napisal dva čebelarska priročnika, ki sta še vedno temeljni deli za vsakega čebelarja. Janšev nauk je bil tako pomemben, da je bil omenjen tudi v čebelarskem patentu oziroma zakonu o pospeševanju in zaščiti čebelarstva, ki ga je leta 1775 izdala cesarica Marija Terezija. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Več kot le dom je dokumentarni film, ki večplastno obravnava vlogo Študentskih domov Maribor. Ti so skozi šest desetletij dajali prostor za študij številnim generacijam, hkrati pa so bili pomembno stičišče družabnega, kulturnega in avantgardnega udejstvovanja študentov v Mariboru. Nekdanji in sedanji stanovalci ter zaposleni v domovih in na mariborski univerzi bodo s svojimi pričevanji predstavili tudi razvojni napredek Študentskih domov in njihovo perspektivo.
Več kot le dom je dokumentarni film, ki večplastno obravnava vlogo Študentskih domov Maribor. Ti so skozi šest desetletij dajali prostor za študij številnim generacijam, hkrati pa so bili pomembno stičišče družabnega, kulturnega in avantgardnega udejstvovanja študentov v Mariboru. Nekdanji in sedanji stanovalci ter zaposleni v domovih in na mariborski univerzi bodo s svojimi pričevanji predstavili tudi razvojni napredek Študentskih domov in njihovo perspektivo.
Na majhnem znanstvenem inštitutu na Škotskem si je skupina biologov neumorno prizadevala, da bi iz celice odrasle živali ustvarila ovco. In 5. julija 1996 se je skotila znamenita klonirana ovca Dolly, kar je temeljito pretreslo ne le svet znanosti. V dokumentarni oddaji so posneta pričevanja strokovnjakov, ki so sodelovali pri tem prelomnem projektu. DOLLY: THE SHEEP THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Graeme Hart
Na majhnem znanstvenem inštitutu na Škotskem si je skupina biologov neumorno prizadevala, da bi iz celice odrasle živali ustvarila ovco. In 5. julija 1996 se je skotila znamenita klonirana ovca Dolly, kar je temeljito pretreslo ne le svet znanosti. V dokumentarni oddaji so posneta pričevanja strokovnjakov, ki so sodelovali pri tem prelomnem projektu. DOLLY: THE SHEEP THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Graeme Hart
Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju? LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci
Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju? LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci
Italijanska režiserka Valentina Bertani v dokumentarnem filmu s tankočutnostjo spremlja enojajčna dvojčka s posebnimi potrebami, ki po končani srednji šoli vstopata v svet odraslih. Joshua si želi doživeti spolni odnos, Benjamin pa išče utopično ljubezen. Čeprav se hitro vznemirita in spreta, sta brata tesno povezana. Ker sta judovskega rodu, se v okviru izraelskega programa za mlade odpravita na vojaško urjenje, kjer Benji hitro spozna, da vojaška disciplina ni zanj. Naučita se, da odrasel človek ne sme metati sence na sočloveka. THE CROWN SHYNESS / Italija, Izrael / 2022 / Režija: Valentina Bertani
Italijanska režiserka Valentina Bertani v dokumentarnem filmu s tankočutnostjo spremlja enojajčna dvojčka s posebnimi potrebami, ki po končani srednji šoli vstopata v svet odraslih. Joshua si želi doživeti spolni odnos, Benjamin pa išče utopično ljubezen. Čeprav se hitro vznemirita in spreta, sta brata tesno povezana. Ker sta judovskega rodu, se v okviru izraelskega programa za mlade odpravita na vojaško urjenje, kjer Benji hitro spozna, da vojaška disciplina ni zanj. Naučita se, da odrasel človek ne sme metati sence na sočloveka. THE CROWN SHYNESS / Italija, Izrael / 2022 / Režija: Valentina Bertani
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 3. del: Sence in detektivi Arthur Conan Doyle je Sherlocka "oživil", pa ne le zaradi pritiska oboževalcev, toda v resničnem življenju se je navdušil nad spiritizmom. Kako so njegova nova prepričanja spremenila Sherlocka Holmesa in kako sta filmska industrija ter gledališče poskrbela, da se je slavni detektiv povsem osamosvojil od svojega stvaritelja? KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Linda Sands
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 3. del: Sence in detektivi Arthur Conan Doyle je Sherlocka "oživil", pa ne le zaradi pritiska oboževalcev, toda v resničnem življenju se je navdušil nad spiritizmom. Kako so njegova nova prepričanja spremenila Sherlocka Holmesa in kako sta filmska industrija ter gledališče poskrbela, da se je slavni detektiv povsem osamosvojil od svojega stvaritelja? KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Linda Sands
V Tolminskem muzeju so pripravili zanimivo razstavo z naslovom Želite, prosim? S trgovino in gostinstvom v Zgornjem Posočju so se namreč ukvarjali predvsem gospodarstveniki in ekonomisti, ob vsaki večji nepravilnosti ali napredku tudi časopisni novinarji, nasprotno pa humanisti, zgodovinarji in etnologi teh tem niso celovito obravnavali. Najprej so se v muzeju pred epidemijo koronavirusne bolezni lotili obdelave posoškega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Temu sta sledila razstava in zbornik o industriji v Zgornjem Posočju. Takrat so se odločili, da bodo raziskave nadaljevali ter obdelali tudi drugi del gospodarstva, in sicer gostinstvo, turizem in trgovino. Tu pa se je pokazalo, da sodijo začetki omenjenih dejavnosti dosti dlje v preteklost. Raziskave so segle v začetek 19. in 20. stoletja, ko se je Posočje že vpisalo na zemljevid turističnih krajev. Gostinstvo, turizem in trgovino v Posočju bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
V Tolminskem muzeju so pripravili zanimivo razstavo z naslovom Želite, prosim? S trgovino in gostinstvom v Zgornjem Posočju so se namreč ukvarjali predvsem gospodarstveniki in ekonomisti, ob vsaki večji nepravilnosti ali napredku tudi časopisni novinarji, nasprotno pa humanisti, zgodovinarji in etnologi teh tem niso celovito obravnavali. Najprej so se v muzeju pred epidemijo koronavirusne bolezni lotili obdelave posoškega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Temu sta sledila razstava in zbornik o industriji v Zgornjem Posočju. Takrat so se odločili, da bodo raziskave nadaljevali ter obdelali tudi drugi del gospodarstva, in sicer gostinstvo, turizem in trgovino. Tu pa se je pokazalo, da sodijo začetki omenjenih dejavnosti dosti dlje v preteklost. Raziskave so segle v začetek 19. in 20. stoletja, ko se je Posočje že vpisalo na zemljevid turističnih krajev. Gostinstvo, turizem in trgovino v Posočju bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Zgodbe o običajnih stvareh. Jesensko listje dandanašnji gledamo kot nadlogo, nebodigatreba, ki vsako jesen onečedi naše ulice in je ob močnih nalivih lahko tudi nevarno. A ne še tako nedavno je bilo ena izmed esenc kmečkega življenja, da sploh ne omenimo, da bi bil naš planet brez listja hladna skala, izgubljena v vesolju. O tradiciji steljarjenja in novodobnih izzivih pri zbiranju in uporabi odpadlega listja v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
Zgodbe o običajnih stvareh. Jesensko listje dandanašnji gledamo kot nadlogo, nebodigatreba, ki vsako jesen onečedi naše ulice in je ob močnih nalivih lahko tudi nevarno. A ne še tako nedavno je bilo ena izmed esenc kmečkega življenja, da sploh ne omenimo, da bi bil naš planet brez listja hladna skala, izgubljena v vesolju. O tradiciji steljarjenja in novodobnih izzivih pri zbiranju in uporabi odpadlega listja v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
Dokumentarna oddaja pripoveduje o prvih zvočnih zapisih glasu Enrica Carusa na gramofonskih ploščah, ki so nastale leta 1902. Oddaja predstavlja življenjsko in ustvarjalno pot znamenitega tenorista, razpeto med Neapljem, Milanom, Toskano in New Yorkom, ter natančno delo raziskovalcev zgodovinskega zvočnega gradiva, ki s sodobno tehnologijo odkrivajo resnični zven Carusovega glasu. CARUSO - THE VOICE, THE BIRTH OF RECORDED MUSIC / Italija / 2021 / Režija: Simona Risi
Dokumentarna oddaja pripoveduje o prvih zvočnih zapisih glasu Enrica Carusa na gramofonskih ploščah, ki so nastale leta 1902. Oddaja predstavlja življenjsko in ustvarjalno pot znamenitega tenorista, razpeto med Neapljem, Milanom, Toskano in New Yorkom, ter natančno delo raziskovalcev zgodovinskega zvočnega gradiva, ki s sodobno tehnologijo odkrivajo resnični zven Carusovega glasu. CARUSO - THE VOICE, THE BIRTH OF RECORDED MUSIC / Italija / 2021 / Režija: Simona Risi
Fraze Kan, bangladeški raper, napada vladajoče zaradi zlorab in zatiranja ljudi. Spodbuja državljane in jih ozavešča o družbenih problemih. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice.
Fraze Kan, bangladeški raper, napada vladajoče zaradi zlorab in zatiranja ljudi. Spodbuja državljane in jih ozavešča o družbenih problemih. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice.
Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.
Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.
Evropski medijski projekt Talenti EU regij se je povezal z Interreg projektom RuralYouth4Future, kjer kot partner sodeluje tudi Bistra hiša iz Matjancev. Na skupnem dogodku na Goričkem, ki so se ga udeležili tudi partnerji Bistre hiše iz različnih evropskih držav smo se pogovarjali o demografskem problemu «brain drain«, praznjenju manj razvitih regij, v veliki večini ruralnih, ki jih zapušča mlada generacija, kar je rdeča nit obeh evropskih projektov. V okviru dogodka smo navezali stike s partnerji Interreg projekta v Bolgariji in Latviji, ki so projekt Talenti EU regij povezali z dobrimi praksami reševanja demografskega problema v omenjenih državah. V povezavi z Bistro hišo iz Goričkega bo nastala tudi ena izmed 26 zgodb v okviru serije TV Slovenija Talenti EU regij.
Evropski medijski projekt Talenti EU regij se je povezal z Interreg projektom RuralYouth4Future, kjer kot partner sodeluje tudi Bistra hiša iz Matjancev. Na skupnem dogodku na Goričkem, ki so se ga udeležili tudi partnerji Bistre hiše iz različnih evropskih držav smo se pogovarjali o demografskem problemu «brain drain«, praznjenju manj razvitih regij, v veliki večini ruralnih, ki jih zapušča mlada generacija, kar je rdeča nit obeh evropskih projektov. V okviru dogodka smo navezali stike s partnerji Interreg projekta v Bolgariji in Latviji, ki so projekt Talenti EU regij povezali z dobrimi praksami reševanja demografskega problema v omenjenih državah. V povezavi z Bistro hišo iz Goričkega bo nastala tudi ena izmed 26 zgodb v okviru serije TV Slovenija Talenti EU regij.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Skoraj nobeno drugo ime na svetu ni tako tesno povezano z močjo in bogastvom kot priimek članov rodbine Rothschild. To je bila ena najvplivnejših bančnih družin 19. stoletja. Okoliščine, v katerih je prišla do svojega bogastva, pa so malo manj znane. Dokumentarna drama pripoveduje zgodovino te dinastije vzporedno z zgodbo Miriam Rothschild, ugledne znanstvenice iz 20. stoletja, ki se je ob nacističnem preganjanju lotila raziskovanja izvora svoje družine in si prizadevala rešiti judovske otroke. THE ROTHSCHILD LEGACY / DIE ROTHSCHILD-SAGA - AUFSTIEG, GLANZ, VERFOLGUNG / Avstrija / 2021 / Režija: Klaus T. Steindl
Skoraj nobeno drugo ime na svetu ni tako tesno povezano z močjo in bogastvom kot priimek članov rodbine Rothschild. To je bila ena najvplivnejših bančnih družin 19. stoletja. Okoliščine, v katerih je prišla do svojega bogastva, pa so malo manj znane. Dokumentarna drama pripoveduje zgodovino te dinastije vzporedno z zgodbo Miriam Rothschild, ugledne znanstvenice iz 20. stoletja, ki se je ob nacističnem preganjanju lotila raziskovanja izvora svoje družine in si prizadevala rešiti judovske otroke. THE ROTHSCHILD LEGACY / DIE ROTHSCHILD-SAGA - AUFSTIEG, GLANZ, VERFOLGUNG / Avstrija / 2021 / Režija: Klaus T. Steindl