Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana. Portret največjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledališčnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribič. Toneta Partljiča v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma običajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljič je namreč človek številnih talentov, znanj in poklicev: bil je učitelj, novinar, pisatelj, gledališki dramaturg, umetniški vodja gledališča, gledališki režiser, predsednik Bralne značke in Društva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v državnem zboru. Od začetka pa vse do danes je tudi član organizacijskega odbora Borštnikovega srečanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoja literarna dela je dobil vrsto nagrad: od Levstikove, Grumove, Glazerjeve do Prešernove nagrade. Kljub častitljivi starosti še vedno piše knjige, režira v amaterskem gledališču, javno nastopa ter na morju lovi ribe. Ribolov je zanj odmik od resničnosti, meditacija in inspiracija. Zato nekajkrat na leto obišče otok Ilovik na Hrvaškem. »Tam ozdravim dušo in telo … Voda me privlači. Ko sem zvečer na čolnu na oni strani otoka, kjer ni luči, in vidim samo Rimsko cesto, silhuete otoka, se zavem, da je bilo tu tako pred pet in več tisoč leti. In se mi zdi, da sem za tisto tisočinko časa, ki mi je dan v tej večnosti, del vsemirja, sveta, morja ... Če pri tem ujamem kakega ribona, kaj šele brancina, pa tudi ni slabo. In ko se v trdi temi vrnem, me Milka nadere, kje si bil toliko časa, me je bilo že strah. Ko pa zagleda ribo ali dve, reče priden.«
Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana. Portret največjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledališčnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribič. Toneta Partljiča v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma običajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljič je namreč človek številnih talentov, znanj in poklicev: bil je učitelj, novinar, pisatelj, gledališki dramaturg, umetniški vodja gledališča, gledališki režiser, predsednik Bralne značke in Društva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v državnem zboru. Od začetka pa vse do danes je tudi član organizacijskega odbora Borštnikovega srečanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoja literarna dela je dobil vrsto nagrad: od Levstikove, Grumove, Glazerjeve do Prešernove nagrade. Kljub častitljivi starosti še vedno piše knjige, režira v amaterskem gledališču, javno nastopa ter na morju lovi ribe. Ribolov je zanj odmik od resničnosti, meditacija in inspiracija. Zato nekajkrat na leto obišče otok Ilovik na Hrvaškem. »Tam ozdravim dušo in telo … Voda me privlači. Ko sem zvečer na čolnu na oni strani otoka, kjer ni luči, in vidim samo Rimsko cesto, silhuete otoka, se zavem, da je bilo tu tako pred pet in več tisoč leti. In se mi zdi, da sem za tisto tisočinko časa, ki mi je dan v tej večnosti, del vsemirja, sveta, morja ... Če pri tem ujamem kakega ribona, kaj šele brancina, pa tudi ni slabo. In ko se v trdi temi vrnem, me Milka nadere, kje si bil toliko časa, me je bilo že strah. Ko pa zagleda ribo ali dve, reče priden.«
Dokumentarna oddaja nazorno oriše razcvet trga z nakradenimi umetninami, pogosto odtujenimi judovskim lastnikom, v času nacistične okupacije Francije in preostale Evrope. Ekspresionistična, kubistična in dadaistična dela so nacisti označili kot dokaz izroditve in jih odstranili iz nemških muzejev. Del so jih celo uničili, del pa prodali na mednarodnem trgu. THE ART MARKET DURING THE NAZI OCCUPATION / Francija / 2021 / Režija: Vassili Silovic
Dokumentarna oddaja nazorno oriše razcvet trga z nakradenimi umetninami, pogosto odtujenimi judovskim lastnikom, v času nacistične okupacije Francije in preostale Evrope. Ekspresionistična, kubistična in dadaistična dela so nacisti označili kot dokaz izroditve in jih odstranili iz nemških muzejev. Del so jih celo uničili, del pa prodali na mednarodnem trgu. THE ART MARKET DURING THE NAZI OCCUPATION / Francija / 2021 / Režija: Vassili Silovic
Dokumentarni film Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča je retrospektiva literarnih del Dušana Jelinčiča in hkrati večplasten portret njegove osebnosti. Prikaže ga kot intelektualca, pisatelja z zavidljivo bibliografijo, alpinista, novinarja, zavednega tržaškega Slovenca ... Ustvarjalci oddaje skušajo odgovoriti, zakaj Dušan Jelinčič velja za najuspešnejšega slovenskega pisatelja med alpinisti oziroma za najuspešnejšega, najverjetneje tudi največkrat nagrajenega alpinista med pisatelji. Kot osrednjo odliko njegovih del poudarijo spremembo perspektive. Prav ta sprememba, prikaz notranjega boja (močnega) posameznika v ekstremnih razmerah – naj bo to v alpinistični navezi ali v fašistični samici – je skozi celotno pripoved rdeča nit tudi v filmu Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O Dušanu v filmu spregovorijo: Rafko DOLHAR, dr. med., Viki GROŠELJ, Ivo JEVNIKAR, Nives MEROI, Romano BENET, dr. Tatjana ROJC, Paolo RUMIZ, dr. Maja SMOTLAK, prof. dr. Igor ŠKAMPERLE, prof. dr. Marta VERGINELLA. Scenarij Robi Šabec, režija Dušan Moravec.
Dokumentarni film Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča je retrospektiva literarnih del Dušana Jelinčiča in hkrati večplasten portret njegove osebnosti. Prikaže ga kot intelektualca, pisatelja z zavidljivo bibliografijo, alpinista, novinarja, zavednega tržaškega Slovenca ... Ustvarjalci oddaje skušajo odgovoriti, zakaj Dušan Jelinčič velja za najuspešnejšega slovenskega pisatelja med alpinisti oziroma za najuspešnejšega, najverjetneje tudi največkrat nagrajenega alpinista med pisatelji. Kot osrednjo odliko njegovih del poudarijo spremembo perspektive. Prav ta sprememba, prikaz notranjega boja (močnega) posameznika v ekstremnih razmerah – naj bo to v alpinistični navezi ali v fašistični samici – je skozi celotno pripoved rdeča nit tudi v filmu Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O Dušanu v filmu spregovorijo: Rafko DOLHAR, dr. med., Viki GROŠELJ, Ivo JEVNIKAR, Nives MEROI, Romano BENET, dr. Tatjana ROJC, Paolo RUMIZ, dr. Maja SMOTLAK, prof. dr. Igor ŠKAMPERLE, prof. dr. Marta VERGINELLA. Scenarij Robi Šabec, režija Dušan Moravec.
Dokumentarni film o VLADU ŽABOTU, pisatelju, pesniku, publicistu in uredniku, enem najvidnejših in tudi v mednarodnem prostoru odmevnem slovenskem književnem ustvarjalcu prikazuje izseke iz njegove osebne zgodovine, prepredene z odkrivanjem skrivnosti sveta, animizmom, mitičnim in svetim. Nenehni iskalec globljega smisla življenja je bil že od otroštva zaznamovan z ljudskim izročilom domačega Razkrižja, ki ga gledalec postopoma spoznava skozi pisateljevo obujanje spominov. Čarnosti na razpotjih niso le prostor srečevanj nekdanjih kresniških šamanov, ampak predstavljajo stičišča preteklosti in sedanjosti, kot se odražajo tudi v Žabotovih delih. Filmsko potovanje sega od krajev ob Muri pa vse do arheološkega najdišča v Lepenskem viru in starorimskega Viminatiuma, kjer je pisatelj našel navdih za ustvarjanje nekaterih romanov. Njegova uglasbena poezija zazveni v izvedbi ansambla Mala mestna muzika; pogovori s prijatelji razkrivajo pomembnost njegovega širšega družbenega delovanja. Rečna božanstva, prisotna v filmu, pa niso le klic iz davnine. Pomenijo pisateljevo zavezanost temu, da »vračanje v nekoč« pomeni iskanje resnice tudi danes. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec in direktor fotografije Andrej Lupinc, izvirna glasba Rudi Pančur.
Dokumentarni film o VLADU ŽABOTU, pisatelju, pesniku, publicistu in uredniku, enem najvidnejših in tudi v mednarodnem prostoru odmevnem slovenskem književnem ustvarjalcu prikazuje izseke iz njegove osebne zgodovine, prepredene z odkrivanjem skrivnosti sveta, animizmom, mitičnim in svetim. Nenehni iskalec globljega smisla življenja je bil že od otroštva zaznamovan z ljudskim izročilom domačega Razkrižja, ki ga gledalec postopoma spoznava skozi pisateljevo obujanje spominov. Čarnosti na razpotjih niso le prostor srečevanj nekdanjih kresniških šamanov, ampak predstavljajo stičišča preteklosti in sedanjosti, kot se odražajo tudi v Žabotovih delih. Filmsko potovanje sega od krajev ob Muri pa vse do arheološkega najdišča v Lepenskem viru in starorimskega Viminatiuma, kjer je pisatelj našel navdih za ustvarjanje nekaterih romanov. Njegova uglasbena poezija zazveni v izvedbi ansambla Mala mestna muzika; pogovori s prijatelji razkrivajo pomembnost njegovega širšega družbenega delovanja. Rečna božanstva, prisotna v filmu, pa niso le klic iz davnine. Pomenijo pisateljevo zavezanost temu, da »vračanje v nekoč« pomeni iskanje resnice tudi danes. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec in direktor fotografije Andrej Lupinc, izvirna glasba Rudi Pančur.
Babičino seksualno življenje režiserk Urške Djukić in Émilie Pigeard je presunljivo pričevanje o spolnem življenju žensk na Slovenskem v prejšnjem stoletju, o njihovih nasilnih možeh in o zlorabah. Temelji na prav tako presunljivih izpovedih žensk, objavljenih v knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Posamične podobe bolečin in trpljenja, strahu ter vdanosti v usodo se izrisujejo v hudomušni animaciji, ki z domišljijskimi potezami premagujejo stare tabuje. Večkrat nagrajeni animirano-dokumentarni film je prejel tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film. BABIČINO SEKSUALNO ŽIVLJENJE / GRANNY'S SEXUAL LIFE / Slovenija, Francija / 2021 / Režija: Urška Djukić, Émilie Pigeard
Babičino seksualno življenje režiserk Urške Djukić in Émilie Pigeard je presunljivo pričevanje o spolnem življenju žensk na Slovenskem v prejšnjem stoletju, o njihovih nasilnih možeh in o zlorabah. Temelji na prav tako presunljivih izpovedih žensk, objavljenih v knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Posamične podobe bolečin in trpljenja, strahu ter vdanosti v usodo se izrisujejo v hudomušni animaciji, ki z domišljijskimi potezami premagujejo stare tabuje. Večkrat nagrajeni animirano-dokumentarni film je prejel tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film. BABIČINO SEKSUALNO ŽIVLJENJE / GRANNY'S SEXUAL LIFE / Slovenija, Francija / 2021 / Režija: Urška Djukić, Émilie Pigeard
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ko se je društvo Ciproš pred petindvajsetimi leti naselilo v alternativnem in takrat "zloglasnem" centru Pekarna, so mnogi opozarjali, da nihče ne bo prišel tja. Danes je povsem drugače. 170 kvadratnih metrov velika bukvarna je po petindvajsetih letih labirint čez milijon knjig vseh žanrov v številnih jezikih. Knjige v bukvarno Ciproš prihajajo z vseh koncev Slovenije. Številne so bile izdane v elitnih knjižnih zbirkah. "Bukvarna je, kako bi rekla, kot muzej založništva, ne le bukvarna, saj imamo neponovljive zbirke, omenim naj le Kondor in Školjko," pove predsednica društva, Marjanca Onič. Tako kot knjige, tudi ljubiteljice in ljubitelji knjig prihajajo od povsod; so različnih generacij, z različnimi željami. Dijake in dijakinje v Ciprošu pogosto zanima gradivo za seminarske naloge in obvezno branje, prav tako osnovnošolke in osnovnošolci največkrat iščejo knjige s seznama za domače branje, stare delovne zvezke in učbenike. Veliko je strokovne literature, po kateri marsikdo povprašuje. Mnogi obiskovalci med brskanjem po kupih najdejo knjigo, o kateri niso razmišljali, in jo za simbolni prispevek odnesejo domov. "Redno prihajajo tudi profesorice in profesorji, ki iščejo starejše izdaje učbenikov, ki so tudi po vsebini povsem enakovredni, če ne celo boljši od nekaterih novejših izdaj," pojasni predsednica društva, ki sodeluje pri vseh dejavnostih bukvarne, redno pa ji pomagajo prostovoljci in prostovoljke ter članice in člani društva. Scenarij Simona Kopinšek, režija Primož Meško.
Ko se je društvo Ciproš pred petindvajsetimi leti naselilo v alternativnem in takrat "zloglasnem" centru Pekarna, so mnogi opozarjali, da nihče ne bo prišel tja. Danes je povsem drugače. 170 kvadratnih metrov velika bukvarna je po petindvajsetih letih labirint čez milijon knjig vseh žanrov v številnih jezikih. Knjige v bukvarno Ciproš prihajajo z vseh koncev Slovenije. Številne so bile izdane v elitnih knjižnih zbirkah. "Bukvarna je, kako bi rekla, kot muzej založništva, ne le bukvarna, saj imamo neponovljive zbirke, omenim naj le Kondor in Školjko," pove predsednica društva, Marjanca Onič. Tako kot knjige, tudi ljubiteljice in ljubitelji knjig prihajajo od povsod; so različnih generacij, z različnimi željami. Dijake in dijakinje v Ciprošu pogosto zanima gradivo za seminarske naloge in obvezno branje, prav tako osnovnošolke in osnovnošolci največkrat iščejo knjige s seznama za domače branje, stare delovne zvezke in učbenike. Veliko je strokovne literature, po kateri marsikdo povprašuje. Mnogi obiskovalci med brskanjem po kupih najdejo knjigo, o kateri niso razmišljali, in jo za simbolni prispevek odnesejo domov. "Redno prihajajo tudi profesorice in profesorji, ki iščejo starejše izdaje učbenikov, ki so tudi po vsebini povsem enakovredni, če ne celo boljši od nekaterih novejših izdaj," pojasni predsednica društva, ki sodeluje pri vseh dejavnostih bukvarne, redno pa ji pomagajo prostovoljci in prostovoljke ter članice in člani društva. Scenarij Simona Kopinšek, režija Primož Meško.
Izjemna mesta sveta z Joanno Lumley
Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 1. del: Pariz V prvem delu nam Joanna Lumley razkaže Pariz. Ogleda si obnovo katedrale Notre-Dáme in gojenje čebel na pariških strehah, obišče trgovino z arhivsko visoko modo in shod za ženske pravice ter spozna lastnico znamenite pariške knjigarne in plesalke kankana. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Zoe Dobson
Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 1. del: Pariz V prvem delu nam Joanna Lumley razkaže Pariz. Ogleda si obnovo katedrale Notre-Dáme in gojenje čebel na pariških strehah, obišče trgovino z arhivsko visoko modo in shod za ženske pravice ter spozna lastnico znamenite pariške knjigarne in plesalke kankana. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Zoe Dobson
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
V dokumentarni seriji Zapeljevanje pogleda predstavljamo samostojno ustvarjalno pot vizualnega umetnika Žige Kariža in režiserja Janeza Janše. ŽIGA KARIŽ se je navduševal nad ulicami New Yorka in v seriji Teror=decor slikal teroriste Rdečih brigad. Na beneškem bienalu pa je slike z vgrajenimi kamerami postavil v stanovanja in v galeriji so spremljali posnetke pogledov teh slik. Platna, na katera je lepil povečave pornografskih podob, so v Angliji skrivnostno izginila. V zadnjem obdobju se navdušuje nad nosovi, ki jih dodaja prav vsem delom – ali pa vsaj njihovim naslovom. JANEZ JANŠA, nekoč gledališki režiser Emil Hrvatin, v svojih delih preizprašuje bližino med igralcem in gledalcem. Loteva se rekonstrukcij eksperimentalnega gledališča in performansa, vendar tudi zgodovinskih dogodkov. Gledališko dejanje ima namreč lahko vir tudi v sodnem spisu ali magnetogramu seje. Življenje v nastajanju je naslov serije razstav, publikacij in performansov, pri katerih ga zanima življenje v najbolj prvinski obliki. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
V dokumentarni seriji Zapeljevanje pogleda predstavljamo samostojno ustvarjalno pot vizualnega umetnika Žige Kariža in režiserja Janeza Janše. ŽIGA KARIŽ se je navduševal nad ulicami New Yorka in v seriji Teror=decor slikal teroriste Rdečih brigad. Na beneškem bienalu pa je slike z vgrajenimi kamerami postavil v stanovanja in v galeriji so spremljali posnetke pogledov teh slik. Platna, na katera je lepil povečave pornografskih podob, so v Angliji skrivnostno izginila. V zadnjem obdobju se navdušuje nad nosovi, ki jih dodaja prav vsem delom – ali pa vsaj njihovim naslovom. JANEZ JANŠA, nekoč gledališki režiser Emil Hrvatin, v svojih delih preizprašuje bližino med igralcem in gledalcem. Loteva se rekonstrukcij eksperimentalnega gledališča in performansa, vendar tudi zgodovinskih dogodkov. Gledališko dejanje ima namreč lahko vir tudi v sodnem spisu ali magnetogramu seje. Življenje v nastajanju je naslov serije razstav, publikacij in performansov, pri katerih ga zanima življenje v najbolj prvinski obliki. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 1. del: Strele Strela je eden najbolj strašljivih naravnih pojavov na planetu. Njena temperatura je višja od tiste na površju Sonca. Pogumna ekipa se je poskušala čim bolj približati nevihti, da bi naredila izjemno počasne posnetke strele in razkrila skrivnosti njenega udara v osupljivih podrobnostih. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Wilson, Vanessa Lucas, Sean Smith
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 1. del: Strele Strela je eden najbolj strašljivih naravnih pojavov na planetu. Njena temperatura je višja od tiste na površju Sonca. Pogumna ekipa se je poskušala čim bolj približati nevihti, da bi naredila izjemno počasne posnetke strele in razkrila skrivnosti njenega udara v osupljivih podrobnostih. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Wilson, Vanessa Lucas, Sean Smith
William Shakespeare je bil star štirideset let in v Londonu je živel že skoraj dve desetletji. Redko se je vračal v Stratford k ženi Anne in zdaj odraslima hčerama. Njegova zavetnica Kraljica Elizabeta I. je po štirih desetletjih vladanja umrla, njegova kariera se je počasi bližala koncu. Razmišljal je o svoji umrljivosti, o napakah, ki jih je storil v življenju. V tem času je napisal nekaj svojih največjih, najmračnejših in najbolj osebnih dram, Macbeth, Othello, Kralj Lear, in svoje slovo od gledališča, Vihar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
William Shakespeare je bil star štirideset let in v Londonu je živel že skoraj dve desetletji. Redko se je vračal v Stratford k ženi Anne in zdaj odraslima hčerama. Njegova zavetnica Kraljica Elizabeta I. je po štirih desetletjih vladanja umrla, njegova kariera se je počasi bližala koncu. Razmišljal je o svoji umrljivosti, o napakah, ki jih je storil v življenju. V tem času je napisal nekaj svojih največjih, najmračnejših in najbolj osebnih dram, Macbeth, Othello, Kralj Lear, in svoje slovo od gledališča, Vihar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
V Združenih državah Amerike in v Evropi je vse več žensk članic gibanj, ki spodbujajo spolno vzdržnost do poroke. V Magrebu pa se ženske še vedno čutijo dolžne opraviti preizkus, s katerim dokažejo svojo nedolžnost. Zato se jih veliko zateče k operativni rekonstrukciji himena. In vendar, kot razkrije dokumentarna oddaja, fiziološko gledano devištvo ne obstaja. Kot simbol česa torej vztraja pojem devištva v sodobnih družbah? LIKE A VIRGIN / Francija / 2020 / Režija: Feriel Ben Mahmoud
V Združenih državah Amerike in v Evropi je vse več žensk članic gibanj, ki spodbujajo spolno vzdržnost do poroke. V Magrebu pa se ženske še vedno čutijo dolžne opraviti preizkus, s katerim dokažejo svojo nedolžnost. Zato se jih veliko zateče k operativni rekonstrukciji himena. In vendar, kot razkrije dokumentarna oddaja, fiziološko gledano devištvo ne obstaja. Kot simbol česa torej vztraja pojem devištva v sodobnih družbah? LIKE A VIRGIN / Francija / 2020 / Režija: Feriel Ben Mahmoud
S knjigo po svetu z Richardom E. Grantom
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 6. del: Španija Richard E. Grant pot po krajih, ki so navdihovali pisatelje in pesnike, končuje v Španiji. Pred sto leti je Ernesta Hemingwaya dežela bikoborb tako očarala, da je o njej napisal več knjig. V areni za bikoborbe je raziskoval teme smrti, poguma in tveganja, po izkušnjah med špansko državljansko vojno pa je napisal roman Komu zvoni. V istem obdobju je Španija pritegnila tudi angleškega pisatelja Laurieja Leeja. Odpravil se je v revno kmečko vasico Almuñecar in pot opisal v popotniškem dnevniku As I Walked Out One Midsummer Morning, ki velja za prvo poročilo o republiki in španski državljanski vojni. To je bila tema, o kateri španski avtorji takrat še niso smeli pisati. Nekoč revne obmorske vasice so se pozneje začele spreminjati v turistično meko. Sodobno življenje na Costi del Sol je J. G. Ballard opisal v napeti kriminalki Cocaine Nights. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 6. del: Španija Richard E. Grant pot po krajih, ki so navdihovali pisatelje in pesnike, končuje v Španiji. Pred sto leti je Ernesta Hemingwaya dežela bikoborb tako očarala, da je o njej napisal več knjig. V areni za bikoborbe je raziskoval teme smrti, poguma in tveganja, po izkušnjah med špansko državljansko vojno pa je napisal roman Komu zvoni. V istem obdobju je Španija pritegnila tudi angleškega pisatelja Laurieja Leeja. Odpravil se je v revno kmečko vasico Almuñecar in pot opisal v popotniškem dnevniku As I Walked Out One Midsummer Morning, ki velja za prvo poročilo o republiki in španski državljanski vojni. To je bila tema, o kateri španski avtorji takrat še niso smeli pisati. Nekoč revne obmorske vasice so se pozneje začele spreminjati v turistično meko. Sodobno življenje na Costi del Sol je J. G. Ballard opisal v napeti kriminalki Cocaine Nights. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Frank Zappa je izjemen skladatelj slogovno zelo raznolike glasbe, vse od rocka do sodobne resne glasbe. Kot perfekcionist je od glasbenikov pričakoval brezhibno izvedbo. Postavil se je po robu velikim založniškim hišam in se boril proti cenzuri. Sredstva za to res obsežno dokumentarno pripoved o življenju in delu vélikega Franka Zappe so avtorji pridobili v zelo uspešni akciji množičnega financiranja na spletu. ZAPPA / ZDA / 2020 / režija: Alex Winter
Frank Zappa je izjemen skladatelj slogovno zelo raznolike glasbe, vse od rocka do sodobne resne glasbe. Kot perfekcionist je od glasbenikov pričakoval brezhibno izvedbo. Postavil se je po robu velikim založniškim hišam in se boril proti cenzuri. Sredstva za to res obsežno dokumentarno pripoved o življenju in delu vélikega Franka Zappe so avtorji pridobili v zelo uspešni akciji množičnega financiranja na spletu. ZAPPA / ZDA / 2020 / režija: Alex Winter
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
Danes so čevlji z visoko peto simbol ženske mode, pogled v zgodovino pa razkriva, da so pete sprva svoje mesto našle v moški garderobi. Pred približno 400 leti so jih zaradi funkcionalnosti pri jahanju konjev nosili moški. Pozneje je višina pet, skupaj z dolžino konice čevljev, nakazovala ugled moškega, ki jih je nosil. Danes čevlji z visoko peto predstavljajo ženskost, eleganco, samozavest in privlačnost, če nanje pogledamo s kritičnega feminističnega vidika, pa predstavljajo patriarhalnost in objektivizirajo žensko telo. V oddaji Sledi časa se bomo ozrli v zgodovino čevljev z visoko peto, v simboliko obutve v ljudskih pravljicah ter v kulturne in modne ideale, ki se skozi čas prav tako spreminjajo in so odvisni od okolja. O tem je pred časom veliko zanimivega izvedela Darja Pograjc.
Danes so čevlji z visoko peto simbol ženske mode, pogled v zgodovino pa razkriva, da so pete sprva svoje mesto našle v moški garderobi. Pred približno 400 leti so jih zaradi funkcionalnosti pri jahanju konjev nosili moški. Pozneje je višina pet, skupaj z dolžino konice čevljev, nakazovala ugled moškega, ki jih je nosil. Danes čevlji z visoko peto predstavljajo ženskost, eleganco, samozavest in privlačnost, če nanje pogledamo s kritičnega feminističnega vidika, pa predstavljajo patriarhalnost in objektivizirajo žensko telo. V oddaji Sledi časa se bomo ozrli v zgodovino čevljev z visoko peto, v simboliko obutve v ljudskih pravljicah ter v kulturne in modne ideale, ki se skozi čas prav tako spreminjajo in so odvisni od okolja. O tem je pred časom veliko zanimivega izvedela Darja Pograjc.
Kljub temu da Slovenci obožujemo svojo domovino in njene pokrajine, so kotički, ki - na srečo – ostajajo neodkriti. Eden takšnih kotičkov, kotov, ali kar pokrajin, so gozdovi, grmovje, mrtvice, travniki in ostale prepreke, ki obdajajo reko Muro. Prepreke seveda samo za tistega, ki se nameni prevoziti breg Mure s kolesom. Na avstrijski strani Mure, ko je ta mejna reka, poteka kolesarska pot, imenovana »R2«. Naši severni sosedje so jo zgradili pred leti, začne pa se v srcu Visokih Tur in konča, ko reka zapusti Avstrijo. Našemu dokumentaristu Marku Radmiloviču pa je prišla pod pedala drugačna ideja … Kaj če bi prevozil Muro po slovenski strani, kjer ni udobja asfalta in kažipotov, kjer se steze in stezice in poti navezujejo na breg brez pravega reda in logike? Kako mu je to uspelo, izveste tokratni Nedeljski reportaži.
Kljub temu da Slovenci obožujemo svojo domovino in njene pokrajine, so kotički, ki - na srečo – ostajajo neodkriti. Eden takšnih kotičkov, kotov, ali kar pokrajin, so gozdovi, grmovje, mrtvice, travniki in ostale prepreke, ki obdajajo reko Muro. Prepreke seveda samo za tistega, ki se nameni prevoziti breg Mure s kolesom. Na avstrijski strani Mure, ko je ta mejna reka, poteka kolesarska pot, imenovana »R2«. Naši severni sosedje so jo zgradili pred leti, začne pa se v srcu Visokih Tur in konča, ko reka zapusti Avstrijo. Našemu dokumentaristu Marku Radmiloviču pa je prišla pod pedala drugačna ideja … Kaj če bi prevozil Muro po slovenski strani, kjer ni udobja asfalta in kažipotov, kjer se steze in stezice in poti navezujejo na breg brez pravega reda in logike? Kako mu je to uspelo, izveste tokratni Nedeljski reportaži.
Manolo Blahnik velja za kralja čevljev, odkar je leta 1972 v Londonu odprl svojo prvo prodajalno. V filmu spremljamo življenjsko pot tega slovitega modnega oblikovalca od otroštva na Kanarskih otokih in selitve v Pariz v nemirnih 60. letih prejšnjega stoletja do prihoda v živahni London, kjer se je družil z najslavnejšimi osebnostmi iz modnega sveta. S svojim izostrenim umetniškim čutom še danes vsak nov model čevlja najprej nariše na papir in nato sodeluje tudi pri njegovi izdelavi. O svojem prijateljstvu z Blahnikom v filmu pripovedujejo modna urednica Anna Wintour, oblikovalka nakita Paloma Picasso, manekenka Iman, pevka Rihanna in drugi. MANOLO, THE BOY WHO MADE SHOES FOR LIZARDS / Velika Britanija / 2017 / Režija: Michael Roberts
Manolo Blahnik velja za kralja čevljev, odkar je leta 1972 v Londonu odprl svojo prvo prodajalno. V filmu spremljamo življenjsko pot tega slovitega modnega oblikovalca od otroštva na Kanarskih otokih in selitve v Pariz v nemirnih 60. letih prejšnjega stoletja do prihoda v živahni London, kjer se je družil z najslavnejšimi osebnostmi iz modnega sveta. S svojim izostrenim umetniškim čutom še danes vsak nov model čevlja najprej nariše na papir in nato sodeluje tudi pri njegovi izdelavi. O svojem prijateljstvu z Blahnikom v filmu pripovedujejo modna urednica Anna Wintour, oblikovalka nakita Paloma Picasso, manekenka Iman, pevka Rihanna in drugi. MANOLO, THE BOY WHO MADE SHOES FOR LIZARDS / Velika Britanija / 2017 / Režija: Michael Roberts
Dokumentarna oddaja prikazuje neustavljivi vzpon »smešnega dekleta«, Barbre Streisand, in njeno preobrazbo v svetovno megazvezdnico, ki je kot zgled neodvisne, neuklonljive in vplivne dive odprla povsem nove poti za mlade ustvarjalke. Z dvema oskarjema, devetimi zlatimi globusi, osmimi grammyji in petimi emmyji nagrajeno pevko in igralko bomo spremljali na njeni poti od rojstva, leta 1942, do vrhunca kariere, leta 1983. BARBRA STREISAND, BECOMING AN ICON / BARBRA STREISAND, NAISSANCE D'UNE DIVA / Francija / 2017 / Režija: Nicolas Maupied
Dokumentarna oddaja prikazuje neustavljivi vzpon »smešnega dekleta«, Barbre Streisand, in njeno preobrazbo v svetovno megazvezdnico, ki je kot zgled neodvisne, neuklonljive in vplivne dive odprla povsem nove poti za mlade ustvarjalke. Z dvema oskarjema, devetimi zlatimi globusi, osmimi grammyji in petimi emmyji nagrajeno pevko in igralko bomo spremljali na njeni poti od rojstva, leta 1942, do vrhunca kariere, leta 1983. BARBRA STREISAND, BECOMING AN ICON / BARBRA STREISAND, NAISSANCE D'UNE DIVA / Francija / 2017 / Režija: Nicolas Maupied
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Joe Valenčič je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer živi največ Slovencev, ki so se izselili v Združene države Amerike, bilo jih je okrog 80 000. Valenčič, zgodovinar in kustos, je med drugim pomagal ustanoviti Muzej polke z največjo zbirko harmonik in dokumentov o narodnozabavni glasbi v ZDA. Sodeloval je pri organizaciji kulturnih prireditev, na primer razstav in koncertov skupin iz Slovenije, zbiral je dokumentarno gradivo o znanih Slovencih v filmu, gledališču in televiziji po vseh ZDA in še danes vodi slovensko radijsko oddajo v Clevelandu. Zaradi velikih zaslug za delovanje v narodnostni skupnosti in sodelovanje pri kulturni podobi mesta so ga lani uvrstili v Clevelandsko dvorano slavnih. Konec junija 2023 pa je postal predsednik Slovenske zveze celotnih ZDA. Ne gre pozabiti, da je Joe Valenčič - Jožko, po rodu iz Jelšan, o svojih dosežkih, povezanih s slovensko skupnostjo v Clevelandu, vrsto let predaval tudi v Sloveniji. Avtor filma je Marjan Šrimpf.
Joe Valenčič je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer živi največ Slovencev, ki so se izselili v Združene države Amerike, bilo jih je okrog 80 000. Valenčič, zgodovinar in kustos, je med drugim pomagal ustanoviti Muzej polke z največjo zbirko harmonik in dokumentov o narodnozabavni glasbi v ZDA. Sodeloval je pri organizaciji kulturnih prireditev, na primer razstav in koncertov skupin iz Slovenije, zbiral je dokumentarno gradivo o znanih Slovencih v filmu, gledališču in televiziji po vseh ZDA in še danes vodi slovensko radijsko oddajo v Clevelandu. Zaradi velikih zaslug za delovanje v narodnostni skupnosti in sodelovanje pri kulturni podobi mesta so ga lani uvrstili v Clevelandsko dvorano slavnih. Konec junija 2023 pa je postal predsednik Slovenske zveze celotnih ZDA. Ne gre pozabiti, da je Joe Valenčič - Jožko, po rodu iz Jelšan, o svojih dosežkih, povezanih s slovensko skupnostjo v Clevelandu, vrsto let predaval tudi v Sloveniji. Avtor filma je Marjan Šrimpf.
Zavržna in skrajno kruta trgovina z ljudmi je zelo donosna kriminalna dejavnost in prinaša velike zaslužke – večji so le pri prekupčevanju z mamili in orožjem. Eno izmed središč za nabor sodobnih sužnjev je nigerijsko mesto Benin. Od 90. let prejšnjega stoletja do danes je bilo z nasiljem, izsiljevanjem in vudujem prisiljenih v prostitucijo v evropskih državah na deset tisoče Nigerijk. Na mlade, ki bežijo čez morje v želji po boljšem življenju, pa prežijo tudi libijski trgovci s sužnji. AT THE ROOT OF SEX TRAFFICKING / Finska / 2019 / Režija: Antti Kuronen
Zavržna in skrajno kruta trgovina z ljudmi je zelo donosna kriminalna dejavnost in prinaša velike zaslužke – večji so le pri prekupčevanju z mamili in orožjem. Eno izmed središč za nabor sodobnih sužnjev je nigerijsko mesto Benin. Od 90. let prejšnjega stoletja do danes je bilo z nasiljem, izsiljevanjem in vudujem prisiljenih v prostitucijo v evropskih državah na deset tisoče Nigerijk. Na mlade, ki bežijo čez morje v želji po boljšem življenju, pa prežijo tudi libijski trgovci s sužnji. AT THE ROOT OF SEX TRAFFICKING / Finska / 2019 / Režija: Antti Kuronen
V Indiji že tisočletja vztraja sramotna kastna družbena ureditev, po kateri se ljudje delijo na štiri stanove oziroma kaste. Daliti pa veljajo za tako »nečiste«, da se mednje sploh ne uvrščajo, so t. i. nedotakljivi. Podvrženi so nenehni diskriminaciji in pogosto tudi nezaslišanemu nasilju. Še posebej težko je dalitskim ženskam. Dokumentarna oddaja prinaša zgodbo o edinem časopisu v Indiji, ki ga ustvarjajo prav one – oborožene s pametnimi telefoni, opozarjajo na najbolj pereča vprašanja, ki razžirajo Indijo, in rahljajo globoko ukoreninjene družbene vzorce. WRITING WITH FIRE / Indija / 2021 / Režija: Rintu Thomas, Sushmit Ghosh
V Indiji že tisočletja vztraja sramotna kastna družbena ureditev, po kateri se ljudje delijo na štiri stanove oziroma kaste. Daliti pa veljajo za tako »nečiste«, da se mednje sploh ne uvrščajo, so t. i. nedotakljivi. Podvrženi so nenehni diskriminaciji in pogosto tudi nezaslišanemu nasilju. Še posebej težko je dalitskim ženskam. Dokumentarna oddaja prinaša zgodbo o edinem časopisu v Indiji, ki ga ustvarjajo prav one – oborožene s pametnimi telefoni, opozarjajo na najbolj pereča vprašanja, ki razžirajo Indijo, in rahljajo globoko ukoreninjene družbene vzorce. WRITING WITH FIRE / Indija / 2021 / Režija: Rintu Thomas, Sushmit Ghosh
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Scott, Justin in Andre že tri leta potujejo po svetu. Videli so veliko različnih domovanj, od svojega pa so vse bolj oddaljeni. Na domu prijatelja Oka na Baliju doživijo duhovno in nezakonito razsežnost tamkajšnjega življenja: velika svetišča, hrupno tržnico in stave na čričjih bojih. Na otoku Sumba se jim zazdi, da so odpotovali v preteklost. Prenočijo pri plemenu, ki živi v sozvočju z naravo in svojimi predniki. Justina vse bolj vleče domov, Scott pa po treh letih potepanja med ljudstvi opaža več kulturnih podobnosti kot razlik. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Scott, Justin in Andre že tri leta potujejo po svetu. Videli so veliko različnih domovanj, od svojega pa so vse bolj oddaljeni. Na domu prijatelja Oka na Baliju doživijo duhovno in nezakonito razsežnost tamkajšnjega življenja: velika svetišča, hrupno tržnico in stave na čričjih bojih. Na otoku Sumba se jim zazdi, da so odpotovali v preteklost. Prenočijo pri plemenu, ki živi v sozvočju z naravo in svojimi predniki. Justina vse bolj vleče domov, Scott pa po treh letih potepanja med ljudstvi opaža več kulturnih podobnosti kot razlik. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in najstarejše zavarovano območje pri nas ter eden najstarejših parkov v Evropi. V prihajajočem letu 2024 v Sloveniji obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Sožitje človeka in narave v Triglavskem narodnem parku je dinamičen proces, ki zahteva dobro sodelovanje med različnimi strokovnjaki varstva narave, gozdarji, kmetovalci, upravljavci voda ter številnimi drugimi. Prostor, ki s svojo bogato raznolikostjo živalskega in rastlinskega sveta velja za enega najbolje ohranjenih delov Alp, je prepleten tudi z vsakdanjim življenjem več kot dva tisoč domačinov v osmih občinah parka. V filmu Vrh Julijcev skozi utrip lokalnih skupnostih spoznavamo tesno prepletenost človeka in narave ter prizadevanja za skupni cilj, da bogastvo Triglavskega narodnega parka ohranjamo za prihodnje generacije. Slikovite podobe neokrnjene narave v filmu dobivajo realistično sliko ob boku enega ključnih izzivov Triglavskega narodnega parka, to je množičnega obiskovanja. Dokumentarni film izpostavlja pomen prizadevanj za ohranjanje narave, kulturne dediščine in trajnostni razvoj v parku, a hkrati opozarja, da so naše današnje navade in njihovo prilagajanje tisto, ki bo v naslednjih 100 letih prispeval k ohranjanju narave Triglavskega narodnega parka. Projekt Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in najstarejše zavarovano območje pri nas ter eden najstarejših parkov v Evropi. V prihajajočem letu 2024 v Sloveniji obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Sožitje človeka in narave v Triglavskem narodnem parku je dinamičen proces, ki zahteva dobro sodelovanje med različnimi strokovnjaki varstva narave, gozdarji, kmetovalci, upravljavci voda ter številnimi drugimi. Prostor, ki s svojo bogato raznolikostjo živalskega in rastlinskega sveta velja za enega najbolje ohranjenih delov Alp, je prepleten tudi z vsakdanjim življenjem več kot dva tisoč domačinov v osmih občinah parka. V filmu Vrh Julijcev skozi utrip lokalnih skupnostih spoznavamo tesno prepletenost človeka in narave ter prizadevanja za skupni cilj, da bogastvo Triglavskega narodnega parka ohranjamo za prihodnje generacije. Slikovite podobe neokrnjene narave v filmu dobivajo realistično sliko ob boku enega ključnih izzivov Triglavskega narodnega parka, to je množičnega obiskovanja. Dokumentarni film izpostavlja pomen prizadevanj za ohranjanje narave, kulturne dediščine in trajnostni razvoj v parku, a hkrati opozarja, da so naše današnje navade in njihovo prilagajanje tisto, ki bo v naslednjih 100 letih prispeval k ohranjanju narave Triglavskega narodnega parka. Projekt Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
UROŠ WEINBERGER ustvarja barvite, skoraj psihedelične slike. Pod pokrovom mrežastih geodezičnih kupol nastajajo megastrukture, distopični umetni ekosistemi, v katerih se naseljujejo skrivnostna bitja v skafandrih. Pogosto bežijo pred apokalipso, okoljskimi katastrofami, ujeti so med prepletene cevi ali pa nemo sodelujejo v množičnem obredju. V svojem ateljeju Uroš dan za dnem potrpežljivo z oljnimi barvami ustvarja preplastene računalniške podobe, polne asociacij. Išče podobnosti med slikarstvom in glasbo, ki jo ustvarja kot član skupine Moveknowledgement. JURIJ KALAN nas zapelje v intimni svet, med družinske člane in domače živali: pse in pujsa. Okoli različnih omizij posedajo prijatelji, praznujejo rojstne dneve, spremljajo nogomet, otroci zrejo v telefone ali poležavajo po tleh. Hodijo na sprehode k Savi, kjer iščejo zanimive kamne. Jurij si pri sestavljanju kompozicij pomaga s fotografijo in iz številnih podob sestavlja popačeno mentalno sliko vsakdana. Kadar v formatu slike ni dovolj prostora, portretirancu s poudarjeno glavo preprosto skrajša noge, da ga spravi na platno celega. V prostem času pa izdeluje duhovite skupinske portrete, pastirske rezbarije. Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. Doslej se je v njej predstavilo več kot 60 sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
UROŠ WEINBERGER ustvarja barvite, skoraj psihedelične slike. Pod pokrovom mrežastih geodezičnih kupol nastajajo megastrukture, distopični umetni ekosistemi, v katerih se naseljujejo skrivnostna bitja v skafandrih. Pogosto bežijo pred apokalipso, okoljskimi katastrofami, ujeti so med prepletene cevi ali pa nemo sodelujejo v množičnem obredju. V svojem ateljeju Uroš dan za dnem potrpežljivo z oljnimi barvami ustvarja preplastene računalniške podobe, polne asociacij. Išče podobnosti med slikarstvom in glasbo, ki jo ustvarja kot član skupine Moveknowledgement. JURIJ KALAN nas zapelje v intimni svet, med družinske člane in domače živali: pse in pujsa. Okoli različnih omizij posedajo prijatelji, praznujejo rojstne dneve, spremljajo nogomet, otroci zrejo v telefone ali poležavajo po tleh. Hodijo na sprehode k Savi, kjer iščejo zanimive kamne. Jurij si pri sestavljanju kompozicij pomaga s fotografijo in iz številnih podob sestavlja popačeno mentalno sliko vsakdana. Kadar v formatu slike ni dovolj prostora, portretirancu s poudarjeno glavo preprosto skrajša noge, da ga spravi na platno celega. V prostem času pa izdeluje duhovite skupinske portrete, pastirske rezbarije. Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. Doslej se je v njej predstavilo več kot 60 sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.
Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.
Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.
Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Celovečerni dokumentarni film – portret Edwarda Cluga – z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija. Dokumentarni film je pričel nastajati ob pripravah na baletno predstavo Hora leta 2019. Baletni ansambel SNG Opera balet Maribor je po premieri v Mariboru gostoval z omenjeno predstavo v Romuniji, mestu Oradea. Kamera je bila ves čas prisotna in je nato po predstavi sledila tudi potovanju Edwarda Cluga v mesto Cluj, kjer je kot desetletni deček stopil na pot baleta, nato pa še v rojstno mesto Stei. Čas v Romuniji, prepreden s tedanjimi okoliščinami, brezskrbno otroštvo, omejeno na dva poletna meseca, diktat v internatu, disciplina baletne šole in brezmejna volja po uspehu, zaživijo ob pripovedih Edwarda Cluga, njegove mame in prijatelja. Odsev posebnega časa in prostora, ki je zaznamoval vzpon mladega baletnika, kasneje pa koreografa svetovnih razsežnosti, čigar uspeh je oče slutil že v očeh svojega malega dečka, se počasi in vztrajno odvija in gradi skozi videnja bližnjih, ki so stali in se mu pridružili na tej poti. Dokumentarni film bi moral ugledati svet že leta 2020, ko naj bi na odru slovitega gledališča Bolšoj zaživela premiera baletne predstave mojstrovine M. A. Bulgakova Mojster in Margareta. Vendar pa je korona spremenila potek predstave in filma. Ta se je zamaknila za celo leto. Predstava, celovečerni balet Mojster in Margareta je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh, pri Edwardu Clugu pa postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov njegovega baletnega sveta. (N. Ekar, 2023)
Celovečerni dokumentarni film – portret Edwarda Cluga – z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija. Dokumentarni film je pričel nastajati ob pripravah na baletno predstavo Hora leta 2019. Baletni ansambel SNG Opera balet Maribor je po premieri v Mariboru gostoval z omenjeno predstavo v Romuniji, mestu Oradea. Kamera je bila ves čas prisotna in je nato po predstavi sledila tudi potovanju Edwarda Cluga v mesto Cluj, kjer je kot desetletni deček stopil na pot baleta, nato pa še v rojstno mesto Stei. Čas v Romuniji, prepreden s tedanjimi okoliščinami, brezskrbno otroštvo, omejeno na dva poletna meseca, diktat v internatu, disciplina baletne šole in brezmejna volja po uspehu, zaživijo ob pripovedih Edwarda Cluga, njegove mame in prijatelja. Odsev posebnega časa in prostora, ki je zaznamoval vzpon mladega baletnika, kasneje pa koreografa svetovnih razsežnosti, čigar uspeh je oče slutil že v očeh svojega malega dečka, se počasi in vztrajno odvija in gradi skozi videnja bližnjih, ki so stali in se mu pridružili na tej poti. Dokumentarni film bi moral ugledati svet že leta 2020, ko naj bi na odru slovitega gledališča Bolšoj zaživela premiera baletne predstave mojstrovine M. A. Bulgakova Mojster in Margareta. Vendar pa je korona spremenila potek predstave in filma. Ta se je zamaknila za celo leto. Predstava, celovečerni balet Mojster in Margareta je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh, pri Edwardu Clugu pa postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov njegovega baletnega sveta. (N. Ekar, 2023)
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Leta 1595 je bil William Shakespeare na vrhu sveta. Nekaj let prej je pripotoval v London kot nepomemben siromak, zdaj je bil najslavnejši dramatik v Angliji. Hotel se je povzpeti med plemstvo in je vložil prošnjo za svoj grb. Kot prvi je poskušal zgraditi gledališče v petičnejšem delu Londona, da bi tej umetnosti dvignil ugled. V tem času so nastala njegova velika dela Hamlet, Sen kresne noči in Julij Cezar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
Leta 1595 je bil William Shakespeare na vrhu sveta. Nekaj let prej je pripotoval v London kot nepomemben siromak, zdaj je bil najslavnejši dramatik v Angliji. Hotel se je povzpeti med plemstvo in je vložil prošnjo za svoj grb. Kot prvi je poskušal zgraditi gledališče v petičnejšem delu Londona, da bi tej umetnosti dvignil ugled. V tem času so nastala njegova velika dela Hamlet, Sen kresne noči in Julij Cezar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
S knjigo po svetu z Richardom E. Grantom
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 5. del: Španija Richard E. Grant se iz Francije odpravi v Španijo in najprej obišče starodavno mesto Granada, po katerem ga vodijo dela slavnega dramatika in pesnika Federica Garcíe Lorce. Ob njegovi poeziji v spremljavi flamenka začutimo, kaj je duende. Lorcova prezgodnja smrt, posledice španske državljanske vojne in Francove diktature še danes navdihujejo pisatelje in pisateljice. Iz Granade se Grant spet odpelje na podeželje, v Alpujarro, kamor se je pred 30 leti preselil britanski bobnar Chris Stewart. Daleč od civilizacije in vsakdanjih skrbi se je lotil vsakega dela in se sprva preživljal s striženjem ovac. Da pa njegove dogodivščine ne bi utonile v pozabo, si jih je začel zapisovati in zgodbe zbral v knjigi Driving Over Lemons, ki je hitro postala uspešnica. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 5. del: Španija Richard E. Grant se iz Francije odpravi v Španijo in najprej obišče starodavno mesto Granada, po katerem ga vodijo dela slavnega dramatika in pesnika Federica Garcíe Lorce. Ob njegovi poeziji v spremljavi flamenka začutimo, kaj je duende. Lorcova prezgodnja smrt, posledice španske državljanske vojne in Francove diktature še danes navdihujejo pisatelje in pisateljice. Iz Granade se Grant spet odpelje na podeželje, v Alpujarro, kamor se je pred 30 leti preselil britanski bobnar Chris Stewart. Daleč od civilizacije in vsakdanjih skrbi se je lotil vsakega dela in se sprva preživljal s striženjem ovac. Da pa njegove dogodivščine ne bi utonile v pozabo, si jih je začel zapisovati in zgodbe zbral v knjigi Driving Over Lemons, ki je hitro postala uspešnica. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Dokumentarni film opisuje življenje Elle Fitzgerald, ene največjih jazzovskih pevk vseh časov. Najprej si je želela postati plesalka, potem pa je leta 1934 zmagala na natečaju v gledališču Apollo in začela svojo pevsko kariero. Njena glasbena pot je trajala kar sedem desetletij in vključevala več žanrov, kot so swing, jazz, scat in bebop. Ellina glasba je zaznamovala 20. stoletje, polno rasizma in revščine. Kljub težkemu otroštvu je postala ena največjih ameriških zvezdnic. ELLA FITZGERALD: JUST ONE OF THOSE THINGS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Leslie Woodhead
Dokumentarni film opisuje življenje Elle Fitzgerald, ene največjih jazzovskih pevk vseh časov. Najprej si je želela postati plesalka, potem pa je leta 1934 zmagala na natečaju v gledališču Apollo in začela svojo pevsko kariero. Njena glasbena pot je trajala kar sedem desetletij in vključevala več žanrov, kot so swing, jazz, scat in bebop. Ellina glasba je zaznamovala 20. stoletje, polno rasizma in revščine. Kljub težkemu otroštvu je postala ena največjih ameriških zvezdnic. ELLA FITZGERALD: JUST ONE OF THOSE THINGS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Leslie Woodhead
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Konoplja osvobaja je dokumentarni filmski esej, ki govori o aktivistih iz Sloveniji, bivše Jugoslavije in drugod, ki so svoja življenja posvetili rabi konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkriž z zakonom, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot konopljine revolucije. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, ki je leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču, potem, ko je bil obsojen zaradi vzgoje in rabe osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati sinu in bivši ženi. Film ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa, s humorno distanco opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje, kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo, vstopajo politika, farmacija in kapital. Avtorji želimo s filmom osvetliti vse plati prihodnjega odnosa med konopljo in družbo ter tako ljudi spodbuditi k razmišljanju in izobraževanju, ki bi vsakomur omogočilo dober in premišljen odnos do prihodnje medicinske in rekreativne uporabe konoplje. Scenarij in režija Miha Čelar.
Konoplja osvobaja je dokumentarni filmski esej, ki govori o aktivistih iz Sloveniji, bivše Jugoslavije in drugod, ki so svoja življenja posvetili rabi konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkriž z zakonom, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot konopljine revolucije. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, ki je leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču, potem, ko je bil obsojen zaradi vzgoje in rabe osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati sinu in bivši ženi. Film ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa, s humorno distanco opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje, kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo, vstopajo politika, farmacija in kapital. Avtorji želimo s filmom osvetliti vse plati prihodnjega odnosa med konopljo in družbo ter tako ljudi spodbuditi k razmišljanju in izobraževanju, ki bi vsakomur omogočilo dober in premišljen odnos do prihodnje medicinske in rekreativne uporabe konoplje. Scenarij in režija Miha Čelar.
Slovenske dežele so bile v viharnem obdobju prehoda iz srednjega v novi vek, od konca 15. do začetka 16. stoletja, na prepihu. Prebivalci so zelo trpeli zaradi turških vpadov, saj se je Otomansko cesarstvo v tistem obdobju še vedno krepilo in širilo. Kar nekaj srednjeveških držav na območju jugovzhodne Evrope je dokončno prišlo pod njihov nadzor. Zato so prebivalci tedanje Kranjske, Štajerske in Koroške zahtevali odločnejše posredovanje oblasti in plemstva, da bi lahko organizirali učinkovit odpor in obrambno strategijo proti tako imenovani turški nevarnosti. Hkrati pa je bil to tudi čas, ko sta se še vedno bojevali za prevlado Beneška republika in Habsburška monarhija. Med letoma 1508 in 1516 je namreč, delno na naših tleh in v naši neposredni bližini, divjala tako imenovana avstrijska ali habsburško-beneška vojna. Plemstvo in oblastniki so ob tem podložnikom odrejali nove dajatve in bremena, recimo davek na prevoze za potrebe vojaške oskrbe v omenjeni vojni. Poleg tega so kmete omejevali pri kmečki trgovini; če vsemu povedanemu prištejemo še naravne katastrofe, slabe letine, nalezljive bolezni in verske spopade, ni čudno, da so se podložniki začeli upirati. Več o tem pa v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Slovenske dežele so bile v viharnem obdobju prehoda iz srednjega v novi vek, od konca 15. do začetka 16. stoletja, na prepihu. Prebivalci so zelo trpeli zaradi turških vpadov, saj se je Otomansko cesarstvo v tistem obdobju še vedno krepilo in širilo. Kar nekaj srednjeveških držav na območju jugovzhodne Evrope je dokončno prišlo pod njihov nadzor. Zato so prebivalci tedanje Kranjske, Štajerske in Koroške zahtevali odločnejše posredovanje oblasti in plemstva, da bi lahko organizirali učinkovit odpor in obrambno strategijo proti tako imenovani turški nevarnosti. Hkrati pa je bil to tudi čas, ko sta se še vedno bojevali za prevlado Beneška republika in Habsburška monarhija. Med letoma 1508 in 1516 je namreč, delno na naših tleh in v naši neposredni bližini, divjala tako imenovana avstrijska ali habsburško-beneška vojna. Plemstvo in oblastniki so ob tem podložnikom odrejali nove dajatve in bremena, recimo davek na prevoze za potrebe vojaške oskrbe v omenjeni vojni. Poleg tega so kmete omejevali pri kmečki trgovini; če vsemu povedanemu prištejemo še naravne katastrofe, slabe letine, nalezljive bolezni in verske spopade, ni čudno, da so se podložniki začeli upirati. Več o tem pa v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Če le imajo srečo, da jih pred plenilci in drugimi nevarnostmi opazijo in pravočasno zaščitijo čuteči ljudje, pelje njihova pot v eno izmed zavetišč za prostoživeče živali. V tokratni Nedeljski reportaži bomo stopili v osrednji center za nastanitev, oskrbo in zdravljenje zaščitenih prostoživečih živali na Muti, ki ga vodi veterinarski strokovnjak dr. Zlatko Golob. Četudi oskrbijo od 500 do 1000 živali na leto in je njihova oskrba zakonsko predpisana, so letos ostali brez sredstev za delovanje. Pa vendar nobena pomoči potrebna žival ni ostala brez oskrbe. Tudi velika uharica, ki so jo našli ob enem izmed celjskih trgovskih središč, ne. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Če le imajo srečo, da jih pred plenilci in drugimi nevarnostmi opazijo in pravočasno zaščitijo čuteči ljudje, pelje njihova pot v eno izmed zavetišč za prostoživeče živali. V tokratni Nedeljski reportaži bomo stopili v osrednji center za nastanitev, oskrbo in zdravljenje zaščitenih prostoživečih živali na Muti, ki ga vodi veterinarski strokovnjak dr. Zlatko Golob. Četudi oskrbijo od 500 do 1000 živali na leto in je njihova oskrba zakonsko predpisana, so letos ostali brez sredstev za delovanje. Pa vendar nobena pomoči potrebna žival ni ostala brez oskrbe. Tudi velika uharica, ki so jo našli ob enem izmed celjskih trgovskih središč, ne. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 2. del: Leta 1965 je bil Jean-Paul Belmondo že igralec, za katerega so se pulili režiserji. Po Godardovem filmu Nori Pierrot je zaslovel tudi v tujini. Sledila je ločitev od žene Elodie, in Jean-Paul se je umaknil iz filmskega sveta. Leta 1969 se je vrnil in v filmih zaigral ob drugih velikanih francoskega filma, kot so André Bourvil, Alain Delon ali Annie Girardot. Odkupil je varietejsko gledališče, v katerem je zaigral v nekaj klasičnih dramah, in dokazal, da po njegovih žilah teče gledališče. Kljub tragediji, v kateri je izgubil hčer, in možganski kapi je Jean-Paul do konca stal na odru, v soju luči. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 2. del: Leta 1965 je bil Jean-Paul Belmondo že igralec, za katerega so se pulili režiserji. Po Godardovem filmu Nori Pierrot je zaslovel tudi v tujini. Sledila je ločitev od žene Elodie, in Jean-Paul se je umaknil iz filmskega sveta. Leta 1969 se je vrnil in v filmih zaigral ob drugih velikanih francoskega filma, kot so André Bourvil, Alain Delon ali Annie Girardot. Odkupil je varietejsko gledališče, v katerem je zaigral v nekaj klasičnih dramah, in dokazal, da po njegovih žilah teče gledališče. Kljub tragediji, v kateri je izgubil hčer, in možganski kapi je Jean-Paul do konca stal na odru, v soju luči. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
V tem s čustvi prežetem dokumentarnem pričanju družina in prijatelji izjemne in prezgodaj preminule britanske glasbenice Amy Winehouse razkrivajo življenjsko in ustvarjalno zgodbo prave glasbene ikone, ki se v mnogočem razlikuje od tiste, ki jo pozna širša javnost. Spregovorijo tudi, kako je nanje vplivala Amyjina smrt. Film ponuja dragocene posnetke glasbeničinega družinskega življenja in redko videne posnetke nekaterih glasbenih nastopov. RECLAIMING AMY / Velika Britanija / 2021 / Režija: Marina Parker
V tem s čustvi prežetem dokumentarnem pričanju družina in prijatelji izjemne in prezgodaj preminule britanske glasbenice Amy Winehouse razkrivajo življenjsko in ustvarjalno zgodbo prave glasbene ikone, ki se v mnogočem razlikuje od tiste, ki jo pozna širša javnost. Spregovorijo tudi, kako je nanje vplivala Amyjina smrt. Film ponuja dragocene posnetke glasbeničinega družinskega življenja in redko videne posnetke nekaterih glasbenih nastopov. RECLAIMING AMY / Velika Britanija / 2021 / Režija: Marina Parker
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
V najstrožje varovanem zaporu na Norveškem zapornikov ne obravnavajo kot kriminalce, temveč kot ljudi, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Zaporniki med prestajanjem kazni sodelujejo s pazniki in drugim osebjem pri družabnih igrah, pri delu v avtomehanični delavnici, pri snovanju načrtov za prihodnost. Kaznjenci si oblikujejo sistem vrednot, se urijo v veščinah in pridobivajo novo znanje, da bi po vrnitvi na prostost lahko prispevali k družbeni blaginji kot dejavni državljani, zaposleni davkoplačevalci in opolnomočeni starši. V ZDA je zgodba v najstrožje varovanih zaporih čisto drugačna. Tam zapornike skrbi predvsem preživetje in to, kako se izogniti nasilju, izkoriščanju, poniževanju, celo lakoti, paznike pa, kako se vsak dan zdrav vrniti k svoji družini. A sodelovanje med tema dvema svetovoma je že prineslo znatne izboljšave vsaj v enem izmed ameriških zaporov. BREAKING THE CYCLE / Finska / 2017 / Režija: Tomas Lindh in John Stark
V najstrožje varovanem zaporu na Norveškem zapornikov ne obravnavajo kot kriminalce, temveč kot ljudi, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Zaporniki med prestajanjem kazni sodelujejo s pazniki in drugim osebjem pri družabnih igrah, pri delu v avtomehanični delavnici, pri snovanju načrtov za prihodnost. Kaznjenci si oblikujejo sistem vrednot, se urijo v veščinah in pridobivajo novo znanje, da bi po vrnitvi na prostost lahko prispevali k družbeni blaginji kot dejavni državljani, zaposleni davkoplačevalci in opolnomočeni starši. V ZDA je zgodba v najstrožje varovanih zaporih čisto drugačna. Tam zapornike skrbi predvsem preživetje in to, kako se izogniti nasilju, izkoriščanju, poniževanju, celo lakoti, paznike pa, kako se vsak dan zdrav vrniti k svoji družini. A sodelovanje med tema dvema svetovoma je že prineslo znatne izboljšave vsaj v enem izmed ameriških zaporov. BREAKING THE CYCLE / Finska / 2017 / Režija: Tomas Lindh in John Stark
Brkini so zaradi ugodnega podnebja in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato so se tu nekoč v skoraj vsaki hiši ukvarjali tudi z žganjekuho. Danes to tradicijo nadaljuje družina Jelušič.
Brkini so zaradi ugodnega podnebja in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato so se tu nekoč v skoraj vsaki hiši ukvarjali tudi z žganjekuho. Danes to tradicijo nadaljuje družina Jelušič.
Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.
Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.
