Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dolgo je bil zaprt, temačen in odrinjen na rob mesta. Po več kot pol stoletja vztrajne prenove, pogumnih odločitev in nepričakovanih odkritij je Ljubljanski grad znova postal Krona nad mestom. Na griču nad mestom stoji bitje iz kamna, ki je videlo vse - padce, tišino, vstajenje in novo življenje. Ljubljanski grad ni le spomenik preteklosti, temveč živ organizem, ki diha z mestom. Dokumentarni film o eni najdrznejših in najvztrajnejših prenov kulturne dediščine v Sloveniji razkriva dialog med kamnom, časom in človekom.
Dolgo je bil zaprt, temačen in odrinjen na rob mesta. Po več kot pol stoletja vztrajne prenove, pogumnih odločitev in nepričakovanih odkritij je Ljubljanski grad znova postal Krona nad mestom. Na griču nad mestom stoji bitje iz kamna, ki je videlo vse - padce, tišino, vstajenje in novo življenje. Ljubljanski grad ni le spomenik preteklosti, temveč živ organizem, ki diha z mestom. Dokumentarni film o eni najdrznejših in najvztrajnejših prenov kulturne dediščine v Sloveniji razkriva dialog med kamnom, časom in človekom.
Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami. December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom. O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.
Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami. December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom. O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.
Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil
Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil
Bruce Springsteen ima po več kot petdesetletni karieri še danes na turnejah razprodane koncerte. Ljubezen do glasbe je v njem prebudil Elvis Presley, ko je bil Springsteen star komaj šest let. Odraščal je v preprosti delavski družini in že zelo zgodaj začutil veliko neskladje med ameriškimi sanjami in resničnostjo. Postal je kronist ameriškega delavskega razreda in pisal o tistih, na katere družba pozablja, o ljudeh, ki so bili žrtvovani za neizprosni kapitalizem, o navadnih ljudeh, ki so bili obsojeni na nevidno življenje v senci. Orisuje narod, ki se je razvijal ob stiskah in ki so ga oblikovali valovi priseljevanja. Podobnost je našel v filmskih likih ameriškega novega vala, ki so prav tako bežali pred svojo usodo. Po junaku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze je v pesmi obudil duha Toma Joada in opisal scenarij, ki se v zgodovini ponavlja. Tako kot so se zaradi krize in lakote po letu 1929 Američani preseljevali v Kalifornijo, se danes preseljujejo ljudje, ki so drugačne polti in govorijo drugačen jezik, vendar so ujeti v enake okoliščine. BRUCE SPRINGSTEEN, THE AMERICA WHISPERER / BRUCE SPRINGSTEEN, LE CHANTEUR QUI MURMURAIT A L'OREILLE DE L'AMERIQUE / Francija / 2024 / Režija: Thomas Boujut
Bruce Springsteen ima po več kot petdesetletni karieri še danes na turnejah razprodane koncerte. Ljubezen do glasbe je v njem prebudil Elvis Presley, ko je bil Springsteen star komaj šest let. Odraščal je v preprosti delavski družini in že zelo zgodaj začutil veliko neskladje med ameriškimi sanjami in resničnostjo. Postal je kronist ameriškega delavskega razreda in pisal o tistih, na katere družba pozablja, o ljudeh, ki so bili žrtvovani za neizprosni kapitalizem, o navadnih ljudeh, ki so bili obsojeni na nevidno življenje v senci. Orisuje narod, ki se je razvijal ob stiskah in ki so ga oblikovali valovi priseljevanja. Podobnost je našel v filmskih likih ameriškega novega vala, ki so prav tako bežali pred svojo usodo. Po junaku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze je v pesmi obudil duha Toma Joada in opisal scenarij, ki se v zgodovini ponavlja. Tako kot so se zaradi krize in lakote po letu 1929 Američani preseljevali v Kalifornijo, se danes preseljujejo ljudje, ki so drugačne polti in govorijo drugačen jezik, vendar so ujeti v enake okoliščine. BRUCE SPRINGSTEEN, THE AMERICA WHISPERER / BRUCE SPRINGSTEEN, LE CHANTEUR QUI MURMURAIT A L'OREILLE DE L'AMERIQUE / Francija / 2024 / Režija: Thomas Boujut
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 2. Rečni zmaj Pri spinozavrih je bila skrb za mladiče prepuščena samcem. Mladi oče se odpravi na nevarno potovanje čez izsušena območja severne Afrike, kjer mrgoli plenilcev, da bi svojo družinico pripeljal do bogatih lovišč, ki jim bodo omogočila preživetje. Na poti se mora spretno izmikati smrtonosnim tekmecem in hkrati paziti na mladiče, a vseh ne more obvarovati. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Stephen Cooter
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 2. Rečni zmaj Pri spinozavrih je bila skrb za mladiče prepuščena samcem. Mladi oče se odpravi na nevarno potovanje čez izsušena območja severne Afrike, kjer mrgoli plenilcev, da bi svojo družinico pripeljal do bogatih lovišč, ki jim bodo omogočila preživetje. Na poti se mora spretno izmikati smrtonosnim tekmecem in hkrati paziti na mladiče, a vseh ne more obvarovati. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Stephen Cooter
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Leta 2008 je Newyorška filharmonija sprejela nepričakovano povabilo v Pjongjang. 55 let po korejski vojni so ameriški glasbeniki prvič stopili na severnokorejska tla. Pod vodstvom šefa dirigenta Lorina Maazela so pred sprva zadržanim občinstvom najprej izvedli Dvořákovo priljubljeno Simfonijo št. 9 »Iz Novega sveta«, nato pa še korejsko ljudsko pesem in z njo navdušili in sprostili občinstvo. Čaroben trenutek na zgodovinskem koncertu, ki presega meje in kaže, kako lahko glasba združuje ljudi tam, kjer politika odpove. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - NEW YORK PHILHARMONIC IN PYONGYANG / Nemčija 2025 / scenarij in režija Alix Francois Meier
Leta 2008 je Newyorška filharmonija sprejela nepričakovano povabilo v Pjongjang. 55 let po korejski vojni so ameriški glasbeniki prvič stopili na severnokorejska tla. Pod vodstvom šefa dirigenta Lorina Maazela so pred sprva zadržanim občinstvom najprej izvedli Dvořákovo priljubljeno Simfonijo št. 9 »Iz Novega sveta«, nato pa še korejsko ljudsko pesem in z njo navdušili in sprostili občinstvo. Čaroben trenutek na zgodovinskem koncertu, ki presega meje in kaže, kako lahko glasba združuje ljudi tam, kjer politika odpove. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - NEW YORK PHILHARMONIC IN PYONGYANG / Nemčija 2025 / scenarij in režija Alix Francois Meier
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka? AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini
Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka? AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 3. del: Kvantna oboroževalna tekma Kvantno računalništvo obljublja nepredstavljivo računsko moč, zato po vsem svetu divja tekma za prevlado na področju kvantne tehnologije. Kdo jo bo prvi izkoristil in kaj bo z njo počel? Omogočila bo preboje v raziskavah materialov, medicini, fiziki, pa tudi dešifriranje vse spletne komunikacije. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 3. del: Kvantna oboroževalna tekma Kvantno računalništvo obljublja nepredstavljivo računsko moč, zato po vsem svetu divja tekma za prevlado na področju kvantne tehnologije. Kdo jo bo prvi izkoristil in kaj bo z njo počel? Omogočila bo preboje v raziskavah materialov, medicini, fiziki, pa tudi dešifriranje vse spletne komunikacije. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Sue s svete gore Šivling, kjer izvira Ganges, odpotuje v prelepo mesto Rišikeš. Na poti sreča nekaj hindujskih svetih mož, bogate tajkune in druge domačine. Z njimi se pogovarja o prihodnosti te mogočne reke. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Sue s svete gore Šivling, kjer izvira Ganges, odpotuje v prelepo mesto Rišikeš. Na poti sreča nekaj hindujskih svetih mož, bogate tajkune in druge domačine. Z njimi se pogovarja o prihodnosti te mogočne reke. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Celibat duhovnikov: kalvarija katoliške cerkve
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 2. del: Šele Kopernikova gospodinja in ljubimka Anna Schilling, ki jo da škof zaradi domnevno nespodobnega vedenja izgnati, in protestantski matematik Retij ostarelega astronoma prepričata, da je delo "O krožnem gibanju nebesnih teles" tik pred njegovo smrtjo naposled le natisnjeno. Čeprav je nato več kot dvesto let na cerkvenem seznamu prepovedanih knjig, pomeni začetek kopernikanske revolucije v znanosti in postavi temelje sodobni astronomiji. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 2. del: Šele Kopernikova gospodinja in ljubimka Anna Schilling, ki jo da škof zaradi domnevno nespodobnega vedenja izgnati, in protestantski matematik Retij ostarelega astronoma prepričata, da je delo "O krožnem gibanju nebesnih teles" tik pred njegovo smrtjo naposled le natisnjeno. Čeprav je nato več kot dvesto let na cerkvenem seznamu prepovedanih knjig, pomeni začetek kopernikanske revolucije v znanosti in postavi temelje sodobni astronomiji. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 3. del Novozelandska policija pripre dve osebi, osumljeni sodelovanja pri napadu, hoče pa najti še druge, ki so na ladjo podtaknili bombi. Toda šele ko začnejo zadevo preiskovati tudi francoski novinarji, je razkrita identiteta storilcev. Posledica mednarodnega škandala, ki ga je povzročil napad tajnih agentov na Greenpeaceovo ladjo, so odstopi in menjave v francoski vladi. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 3. del Novozelandska policija pripre dve osebi, osumljeni sodelovanja pri napadu, hoče pa najti še druge, ki so na ladjo podtaknili bombi. Toda šele ko začnejo zadevo preiskovati tudi francoski novinarji, je razkrita identiteta storilcev. Posledica mednarodnega škandala, ki ga je povzročil napad tajnih agentov na Greenpeaceovo ladjo, so odstopi in menjave v francoski vladi. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 2. del: Sporazumevanje živali Bioakustika in umetna inteligenca razkrivata, kako se živali sporazumevajo. Kmalu nam utegneta omogočiti, da bomo z njimi spregovorili tudi sami. Kaj se lahko naučimo od živali? Ali se sploh smemo pogovarjati z njimi? Odgovor lahko za vedno spremeni naš odnos do narave in razumevanje tega, kaj je živo bitje. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 2. del: Sporazumevanje živali Bioakustika in umetna inteligenca razkrivata, kako se živali sporazumevajo. Kmalu nam utegneta omogočiti, da bomo z njimi spregovorili tudi sami. Kaj se lahko naučimo od živali? Ali se sploh smemo pogovarjati z njimi? Odgovor lahko za vedno spremeni naš odnos do narave in razumevanje tega, kaj je živo bitje. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 5. del: Zadnje potovanje nas vodi od Alp do Jadranskega morja. Z Bleda se skozi Bohinjski predor in čez Solkanski most odpeljemo v Postojno na ogled kapnikov z jamskim vlakcem. V Ljubljani spoznamo mestnega čebelarja, nato pa se po poti orientekspresa odpravimo v Zagreb. Med vožnjo z nagibnim vlakom do Splita se Nick Knowles ustavi, da bi nabiral cenjene tartufe. V Splitu si ogledamo arheološko najdišče Salono in Dioklecijanovo palačo, na koncu pa Nick odjadra novim dogodivščinam naproti. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 5. del: Zadnje potovanje nas vodi od Alp do Jadranskega morja. Z Bleda se skozi Bohinjski predor in čez Solkanski most odpeljemo v Postojno na ogled kapnikov z jamskim vlakcem. V Ljubljani spoznamo mestnega čebelarja, nato pa se po poti orientekspresa odpravimo v Zagreb. Med vožnjo z nagibnim vlakom do Splita se Nick Knowles ustavi, da bi nabiral cenjene tartufe. V Splitu si ogledamo arheološko najdišče Salono in Dioklecijanovo palačo, na koncu pa Nick odjadra novim dogodivščinam naproti. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.