Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Večino fosfatnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetovalci po vsem svetu, izdelajo v Maroku. Ta država je njihova največja izvoznica, saj ima največja nahajališča fosfatne rude na svetu. To naravno bogastvo, ki ga izkoriščajo državna podjetja, pa je za prebivalce vir nesreče. Velikanska tovarna gnojil v mestu Safi spušča odplake, polne težkih kovin, naravnost v morje, onesnažuje pa tudi pitno vodo. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti ustekleničene vode in pijejo tisto iz pipe, zbolevajo za fluorozo. Zlasti otroci imajo zato nepopravljivo poškodovane zobe. Okoljskemu aktivistu iz Safija je uspelo spodbuditi someščane, da na protestih od oblasti zahtevajo ukrepanje. Toda družba OCP, ki je lastnica tovarne, je zelo vplivna in se zateka k zastraševanju aktivistov … GREEN WARRIORS, SOIL THREAT / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
Večino fosfatnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetovalci po vsem svetu, izdelajo v Maroku. Ta država je njihova največja izvoznica, saj ima največja nahajališča fosfatne rude na svetu. To naravno bogastvo, ki ga izkoriščajo državna podjetja, pa je za prebivalce vir nesreče. Velikanska tovarna gnojil v mestu Safi spušča odplake, polne težkih kovin, naravnost v morje, onesnažuje pa tudi pitno vodo. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti ustekleničene vode in pijejo tisto iz pipe, zbolevajo za fluorozo. Zlasti otroci imajo zato nepopravljivo poškodovane zobe. Okoljskemu aktivistu iz Safija je uspelo spodbuditi someščane, da na protestih od oblasti zahtevajo ukrepanje. Toda družba OCP, ki je lastnica tovarne, je zelo vplivna in se zateka k zastraševanju aktivistov … GREEN WARRIORS, SOIL THREAT / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
Kdo so naši življenjski učitelji? Zagotovo starši, učitelji v šoli in ne nazadnje narava. Posebne zgodbe so tokrat zgodbe šolskega učitelja, ki tudi v opravi mavričnega samoroga presega običajne načine poučevanja, s čimer je osvojil dijake in si prislužil mednarodno veljavo; zgodbe mladega para, ki na otroka prenaša znanja in vrednote svojih staršev; ter fotografa, filmskega ustvarjalca in pustolovca, ki ga je narava – tudi s težko preizkušnjo, ko ga je zasul plaz – naučila marsičesa. O učiteljih govorijo tudi njihovi učenci, otroci, starši, bližnji in daljni sopotniki. scenarij: Milica Prešeren režija: Božo Grlj
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 2. del: London Raper popelje nekdanjega francoskega reprezentanta in člana nogometnega kluba Manchester United Patrica Evraja na kulinarično potovanje po svetovljanskem Londonu in ga ob preizkušanju dvanajstih jedi uči vsega, kar mora vedeti o mestu. Njuna prva postaja je Temza, kjer se vkrcata na rečni avtobus in si privoščita ocvrt mlečni kruh z medom, nato pa obiščeta pristno pariško restavracijo. Zuu nogometašu predstavi tudi jed iz svojega otroštva. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 2. del: London Raper popelje nekdanjega francoskega reprezentanta in člana nogometnega kluba Manchester United Patrica Evraja na kulinarično potovanje po svetovljanskem Londonu in ga ob preizkušanju dvanajstih jedi uči vsega, kar mora vedeti o mestu. Njuna prva postaja je Temza, kjer se vkrcata na rečni avtobus in si privoščita ocvrt mlečni kruh z medom, nato pa obiščeta pristno pariško restavracijo. Zuu nogometašu predstavi tudi jed iz svojega otroštva. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 2. del: Piše se leto 1781. Petindvajsetletni Mozart zapusti provincialni Salzburg, da bi uresničil sanje o tem, da postane priznan skladatelj. Nastani se na Dunaju, kjer se proti očetovi volji poroči s pevko Constanze Weber. S koncertnim ciklom za širok krog poslušalcev se uveljavi kot najsijajnejši skladatelj svoje generacije. Zdi se, da se v njegovem življenju cedita med in mleko, dokler ne ugrizne roke, ki ga hrani. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 2. del: Piše se leto 1781. Petindvajsetletni Mozart zapusti provincialni Salzburg, da bi uresničil sanje o tem, da postane priznan skladatelj. Nastani se na Dunaju, kjer se proti očetovi volji poroči s pevko Constanze Weber. S koncertnim ciklom za širok krog poslušalcev se uveljavi kot najsijajnejši skladatelj svoje generacije. Zdi se, da se v njegovem življenju cedita med in mleko, dokler ne ugrizne roke, ki ga hrani. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
Vaje so skrivnosten pojem. V poklicnih umetniških kolektivih gre za alkimistično mešanico, med katero se zgodi magija, imenovana predstava, ali koncert, ali opera. Tudi balet. Potem pa obstajajo še vaje v ljubiteljskih društvih, kjer vaje pomenijo mešanico kakovostnega preživljanja prostega časa ter kulturizacijo lokalnih skupnosti, ki so drugače podvržene množičnemu poneumljanju. V obeh primerih so vaje spregledan del naše družbene, še posebej kulturne realnosti. V času praznovanja kulturnega praznika je tako prav, da se na vaje odpravimo tudi v Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Vaje so skrivnosten pojem. V poklicnih umetniških kolektivih gre za alkimistično mešanico, med katero se zgodi magija, imenovana predstava, ali koncert, ali opera. Tudi balet. Potem pa obstajajo še vaje v ljubiteljskih društvih, kjer vaje pomenijo mešanico kakovostnega preživljanja prostega časa ter kulturizacijo lokalnih skupnosti, ki so drugače podvržene množičnemu poneumljanju. V obeh primerih so vaje spregledan del naše družbene, še posebej kulturne realnosti. V času praznovanja kulturnega praznika je tako prav, da se na vaje odpravimo tudi v Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev. V 5. delu smo se zazrli v dvoje iger, ki so bile v Aziji. V Pjongčangu v Južni Koreji leta 2018 in v Pekingu na Kitajskem leta 2022. Peking je bil prvi kraj, ki je gostil poletne in zimske olimpijske igre. V Pjongčangu so Slovenci osvojili dve odličji: biatlonec Jakov Fak srebrno, deskar Žan Košir bronasto. Peking pa je bil po številu odličij blizu rekordnemu Sočiju. Slovenci so se domov vrnili s sedmimi medaljami. Dve je osvojila Urša Križnar, ki je postala olimpijska prvakinja posamično in z mešano ekipo v skokih, Nika Vodan je bila tretja in prav tako članica mešane ekipe, ki je osvojila Olimp. Moška skakalna ekipa je zasedla drugo mesto. Deskarji so nadaljevali tradicijo in tudi na teh igrah prišli do kolajn. Tim Mastnak do srebrne, Gloria Kotnik do bronaste. Za velik preobrat in skok na drugo mesto je v veleslalomu poskrbel Žan Kranjec.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev. V 5. delu smo se zazrli v dvoje iger, ki so bile v Aziji. V Pjongčangu v Južni Koreji leta 2018 in v Pekingu na Kitajskem leta 2022. Peking je bil prvi kraj, ki je gostil poletne in zimske olimpijske igre. V Pjongčangu so Slovenci osvojili dve odličji: biatlonec Jakov Fak srebrno, deskar Žan Košir bronasto. Peking pa je bil po številu odličij blizu rekordnemu Sočiju. Slovenci so se domov vrnili s sedmimi medaljami. Dve je osvojila Urša Križnar, ki je postala olimpijska prvakinja posamično in z mešano ekipo v skokih, Nika Vodan je bila tretja in prav tako članica mešane ekipe, ki je osvojila Olimp. Moška skakalna ekipa je zasedla drugo mesto. Deskarji so nadaljevali tradicijo in tudi na teh igrah prišli do kolajn. Tim Mastnak do srebrne, Gloria Kotnik do bronaste. Za velik preobrat in skok na drugo mesto je v veleslalomu poskrbel Žan Kranjec.
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
Dokumentarna oddaja razkrije dih jemajočo sago modne hiše, stare več kot stoletje, ki je še vedno na vrhuncu ustvarjalne moči. Družino Gucci, ki je podjetje ustanovila leta 1921, so od nekdaj spremljali konflikti, škandali, spletke in celo senca umora. A modna hiša se je vedno znala prilagoditi času, zato je hitro postala svetovno priznana znamka s slavnimi oblikovalci na čelu. Mednje sodi predvsem oblikovalec Tom Ford s provokativno estetiko seksi glamurja, pa tudi Alessandro Michele, ki je vnesel eklektičen, retro slog. Gucci je danes simbol luksuza, ustvarjalnosti in kulturna ikona. GUCCI: THE EMPIRE OF SCANDAL / Francija / 2025 / Režija: Olivier Nicklaus
Dokumentarna oddaja razkrije dih jemajočo sago modne hiše, stare več kot stoletje, ki je še vedno na vrhuncu ustvarjalne moči. Družino Gucci, ki je podjetje ustanovila leta 1921, so od nekdaj spremljali konflikti, škandali, spletke in celo senca umora. A modna hiša se je vedno znala prilagoditi času, zato je hitro postala svetovno priznana znamka s slavnimi oblikovalci na čelu. Mednje sodi predvsem oblikovalec Tom Ford s provokativno estetiko seksi glamurja, pa tudi Alessandro Michele, ki je vnesel eklektičen, retro slog. Gucci je danes simbol luksuza, ustvarjalnosti in kulturna ikona. GUCCI: THE EMPIRE OF SCANDAL / Francija / 2025 / Režija: Olivier Nicklaus
Po vsem svetu je več kot 300 Bachovih zborov in Bachovih ansamblov. Dokumentarni film razkriva, kaj navdušenci nad Bachovo glasbo iščejo in najdejo v skladateljevi glasbi in kaj jih povezuje. Ustvarjalci filma so se podali na šest celin - na Japonsko, v Paragvaj, ZDA, Malezijo, Južno Afriko, Avstralijo in Švico ter razkrili fascinacijo nad glasbo slavnega nemškega skladatelja, ki presega meje, kulture in vere. Dokumentarni film o ljudeh, vrednotah in kulturah ter glasbi in magiji Johanna Sebastiana Bacha, ki deluje po vsem svetu. LIVING BACH/Nemčija 2023/ scenarij in režija Anna Schmidt
Po vsem svetu je več kot 300 Bachovih zborov in Bachovih ansamblov. Dokumentarni film razkriva, kaj navdušenci nad Bachovo glasbo iščejo in najdejo v skladateljevi glasbi in kaj jih povezuje. Ustvarjalci filma so se podali na šest celin - na Japonsko, v Paragvaj, ZDA, Malezijo, Južno Afriko, Avstralijo in Švico ter razkrili fascinacijo nad glasbo slavnega nemškega skladatelja, ki presega meje, kulture in vere. Dokumentarni film o ljudeh, vrednotah in kulturah ter glasbi in magiji Johanna Sebastiana Bacha, ki deluje po vsem svetu. LIVING BACH/Nemčija 2023/ scenarij in režija Anna Schmidt
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Namen produkcije dokumentarnega filma in intervjujev, povezanih s 14. kongresom ZKJ-ja in razpadom Jugoslavije, je ohraniti spomin na prelomne čase in akterje, ki so bili priča usodnemu dogajanju na kongresu v Beogradu. Odhod slovenske delegacije ZKS-ja s 14. kongresa je pomenil začetek dogodkov, po katerih ni bilo več možnosti za obstanek Jugoslavije. Začela so se prizadevanja za samostojnost. Proces osamosvojitve Slovenije pa se je začel že veliko prej, preden je prišlo do vojaškega spopada – z delovanjem v intelektualnih krogih, na glasbenem področju, v študentskih organizacijah itd. V ospredju dokumentarnega filma so slovenski udeleženi 14. kongresa ZKJ-ja in ter udeleženci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Dokumentarni film bogatijo zanimivi arhivski posnetki dogodkov, ki se prepletajo z današnjimi posnetki krajev in ljudi.
Namen produkcije dokumentarnega filma in intervjujev, povezanih s 14. kongresom ZKJ-ja in razpadom Jugoslavije, je ohraniti spomin na prelomne čase in akterje, ki so bili priča usodnemu dogajanju na kongresu v Beogradu. Odhod slovenske delegacije ZKS-ja s 14. kongresa je pomenil začetek dogodkov, po katerih ni bilo več možnosti za obstanek Jugoslavije. Začela so se prizadevanja za samostojnost. Proces osamosvojitve Slovenije pa se je začel že veliko prej, preden je prišlo do vojaškega spopada – z delovanjem v intelektualnih krogih, na glasbenem področju, v študentskih organizacijah itd. V ospredju dokumentarnega filma so slovenski udeleženi 14. kongresa ZKJ-ja in ter udeleženci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Dokumentarni film bogatijo zanimivi arhivski posnetki dogodkov, ki se prepletajo z današnjimi posnetki krajev in ljudi.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner
Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Augusto Góngora, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov, in Paulina Urrutia, igralka in nekdanja ministrica za kulturo, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu so diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. LA MEMORIA INFINITA / THE ETERNAL MEMORY / Čile, ZDA / 2023 / Režija: Maite Alberdi
Augusto Góngora, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov, in Paulina Urrutia, igralka in nekdanja ministrica za kulturo, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu so diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. LA MEMORIA INFINITA / THE ETERNAL MEMORY / Čile, ZDA / 2023 / Režija: Maite Alberdi
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
Kakšno je življenje z bipolarno motnjo, za katero so značilni maničnimi vzponi in depresivnimi padci? Kako s to diagnozo po 26 hospitalizacijah danes živi Barbara? Kakšne so bile videti njene manične epizode, ko si je med drugim predstavljala, da je znana oseba, in kako so jih doživljali njeni prijatelji, psihiatrinja, ona sama? Tudi Markovo življene zaznamuje bipolarnost. Ob njegovi prekipevajoči energiji in obilici glasbene ustvarjalnosti marsikdo, z izjemo najbližjih, ni opazil njegovih padcev v depresijo, saj se je takrat umaknil v svoj temni svet. Kakšni strahovi ga obhajajo danes in kaj skrbi njegove bližnje? scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Kakšno je življenje z bipolarno motnjo, za katero so značilni maničnimi vzponi in depresivnimi padci? Kako s to diagnozo po 26 hospitalizacijah danes živi Barbara? Kakšne so bile videti njene manične epizode, ko si je med drugim predstavljala, da je znana oseba, in kako so jih doživljali njeni prijatelji, psihiatrinja, ona sama? Tudi Markovo življene zaznamuje bipolarnost. Ob njegovi prekipevajoči energiji in obilici glasbene ustvarjalnosti marsikdo, z izjemo najbližjih, ni opazil njegovih padcev v depresijo, saj se je takrat umaknil v svoj temni svet. Kakšni strahovi ga obhajajo danes in kaj skrbi njegove bližnje? scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 1. del: Marseille Raper se z Oti Mabuse, sodnico oddaje Ples na ledu, odpravi na okusno raziskovanje Marseilla. S pomočjo dvanajstih jedi ji predstavi mesto in njegovo kulinarično dušo – od drznih in novih elegantnih restavracij do živahne arabske četrti, polne okusov Bližnjega vzhoda in Afrike. Marseille namreč predstavlja mešanico kultur in kuhinj, edinstveno za jug Francije. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 1. del: Marseille Raper se z Oti Mabuse, sodnico oddaje Ples na ledu, odpravi na okusno raziskovanje Marseilla. S pomočjo dvanajstih jedi ji predstavi mesto in njegovo kulinarično dušo – od drznih in novih elegantnih restavracij do živahne arabske četrti, polne okusov Bližnjega vzhoda in Afrike. Marseille namreč predstavlja mešanico kultur in kuhinj, edinstveno za jug Francije. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 1. del: Mozart že pri štirih letih kaže izjemno glasbeno nadarjenost. Oče Leopold prepozna njegove neverjetne sposobnosti in se z družino odpravi na turnejo po Evropi. Ko odraste, se Mozart zaposli kot dvorni glasbenik v rodnem Salzburgu. Zaradi občutka utesnjenosti mesto pri 21 letih zapusti, da bi se posvetil skladanju. A na poti do uspeha se mora spoprijeti s tragično smrtjo matere in očetovim zatiranjem. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 1. del: Mozart že pri štirih letih kaže izjemno glasbeno nadarjenost. Oče Leopold prepozna njegove neverjetne sposobnosti in se z družino odpravi na turnejo po Evropi. Ko odraste, se Mozart zaposli kot dvorni glasbenik v rodnem Salzburgu. Zaradi občutka utesnjenosti mesto pri 21 letih zapusti, da bi se posvetil skladanju. A na poti do uspeha se mora spoprijeti s tragično smrtjo matere in očetovim zatiranjem. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Moaiji so med najskrivnostnejšimi kipi na svetu. Velike kamnite glave na odročnem otoku v Tihem oceanu nepremično strmijo v daljavo. Nove raziskave postavljajo pod vprašaj vse, kar smo vedeli o kipih na Velikonočnem otoku in življenju ljudi, ki so jih ustvarili. Zakaj so nastali moaiji in kaj je gnalo otočane, da so jih postavili? Nam lahko povedo kaj o tem, kako so njihovi graditelji preživeli na tem na videz nerodovitnem otoku in od kod so prišli? EASTER ISLAND, ORIGINS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Mike Ibeji
Moaiji so med najskrivnostnejšimi kipi na svetu. Velike kamnite glave na odročnem otoku v Tihem oceanu nepremično strmijo v daljavo. Nove raziskave postavljajo pod vprašaj vse, kar smo vedeli o kipih na Velikonočnem otoku in življenju ljudi, ki so jih ustvarili. Zakaj so nastali moaiji in kaj je gnalo otočane, da so jih postavili? Nam lahko povedo kaj o tem, kako so njihovi graditelji preživeli na tem na videz nerodovitnem otoku in od kod so prišli? EASTER ISLAND, ORIGINS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Mike Ibeji
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Elizabeth Taylor, uporna superzvezdnica
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 3. del: Elizabeth išče nov smisel, prej pa doseže dno. Postane žena ameriškega senatorja in se počuti nekoristna v washingtonskih krogih. Po intervenciji bližnjih se pobere, odide na zdravljenje in najde povsem novo poslanstvo. Spremeni javno mnenje o aidsu in reši nešteto življenj. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 3. del: Elizabeth išče nov smisel, prej pa doseže dno. Postane žena ameriškega senatorja in se počuti nekoristna v washingtonskih krogih. Po intervenciji bližnjih se pobere, odide na zdravljenje in najde povsem novo poslanstvo. Spremeni javno mnenje o aidsu in reši nešteto življenj. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
Podnebna kriza danes zahteva, da na novo premislimo odnos do narave in njeno vlogo v arhitekturi ter oblikovanju. Razstava Je narava moderna? odpira vprašanje, v kolikšni meri so zgodnji modernistični poskusi še vedno relevantni in kako lahko prispevajo k sodobnim razmislekom o trajnosti in podnebni pravičnosti. Za Nedeljsko reportažo je razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje obiskal Miha Žorž.
Podnebna kriza danes zahteva, da na novo premislimo odnos do narave in njeno vlogo v arhitekturi ter oblikovanju. Razstava Je narava moderna? odpira vprašanje, v kolikšni meri so zgodnji modernistični poskusi še vedno relevantni in kako lahko prispevajo k sodobnim razmislekom o trajnosti in podnebni pravičnosti. Za Nedeljsko reportažo je razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje obiskal Miha Žorž.
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Februarja je minilo 40 let, odkar je Jure Franko osvojil prvo slovensko in tudi jugoslovansko medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Oddaja Srebrno Sarajevo se je sprehodila po razstavi, ki jo je ob tej priložnosti pripravil Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, in obudila delček tistega, kar ste leta 1984 spremljali na naših programih. Pogovarjali smo se z Juretom Frankom, tudi o tem, kako mu gre japonščina in kako smuča danes.
Februarja je minilo 40 let, odkar je Jure Franko osvojil prvo slovensko in tudi jugoslovansko medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Oddaja Srebrno Sarajevo se je sprehodila po razstavi, ki jo je ob tej priložnosti pripravil Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, in obudila delček tistega, kar ste leta 1984 spremljali na naših programih. Pogovarjali smo se z Juretom Frankom, tudi o tem, kako mu gre japonščina in kako smuča danes.
Igrano-dokumentarni celovečerni film Pot domov je portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za ekipo Jugoslavije. Tedaj se je moral odločiti, ali bo ostal del jugoslovanske reprezentance ali se bo zlati medalji odrekel. Zgodbo o življenjski odločitvi, ki je zaznamovala njegovo igralsko kariero, pripoveduje skupaj z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Miho Žibratom, s katerim se poda po poti spominov. Skupaj obiščeta nekdanje soigralce iz Rima: Žarka Paspalja, Dina Rađo, Tonija Kukoča in trenerja Dušana Ivkoviča v enem zadnjih intervjujev pred prezgodnjim slovesom. V produkciji studia Art7video in s finančno pomočjo RTV Slovenija in Filmskega centra Slovenija je nastal igrano-dokumentarni film ceste scenarista in režiserja Aleša Žemlje. Zmago Sagadin, Božidar Maljković, Janez Drvarič, Peter Vilfan, prijatelji, sorodniki in drugi osvetljujejo trnovo športno pot od Juretovih mladih nog pa do sprejema v Fibino hišo slavnih. Pri upodobitvi najtežje odločitve v karieri pa si je ekipa pomagala tudi z igranimi sekvencami, kjer v vlogi Jureta in Miha nastopata priznana slovenska igralca Luka Bokšan in Jure Lajovic. Pogum in odločnost slovenskega naroda izpred 30 let se kažeta skozi osebne zgodbe, ki si zaslužijo biti videne, slišane. Zgodba ne teži k mistifikaciji posameznih dejanj, ampak služi kot psihološki oris teže odločanja. Jure Zdovc med 24. in 26. junijem 1991 kot edini slovenski predstavnik nastopa v košarkarski reprezentanci Jugoslavije na prvenstvu v Rimu. Po prvenstvih v Zagrebu (EP 87) in Buenos Airesu (SP 1990) se izkaže, da je na delu »zlata« generacija košarkarjev, ki ji napovedujejo še dolgo uspešno pot. V dogajanje na prvenstvu pa zarežejo odločilne novice iz Slovenije, kjer se JLA z orožjem poda iz kasarn poda med ljudi. Takratna slovenska politična oblast sprejme sklep in pozove slovenske športnike, da zapustijo jugoslovanske ekipe. Jure Zdovc ostane sam pred odločitvijo – zapustiti »zlato« generacijo soigralcev zdaj ali pozneje? Pobrati zlato medaljo ali oditi domov branit družino, domovino? V zgodbi iz prve roke sledimo mislim in dejanjem posameznikov, ki so se v Rimu znašli skupaj z Juretom, nato pa so se morali odpraviti domov. Gre za vpogled posameznikov v lastne vzgibe in dejanja, ki je hkrati tudi družbeni in osebni pregled časa in prostora, v katerem živimo. Glede na pomanjkanje domačih dokumentarnih filmov s športno tematiko smo tako izkoristili priložnost in slovenskemu prostoru namenili navdihujočo zgodbo cenjenega športnika. Z njo si želimo prikazati težo odločitve slehernega posameznika ob toku zgodovine mimo vzorcev delitve na »naše« in »vaše«.
Igrano-dokumentarni celovečerni film Pot domov je portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za ekipo Jugoslavije. Tedaj se je moral odločiti, ali bo ostal del jugoslovanske reprezentance ali se bo zlati medalji odrekel. Zgodbo o življenjski odločitvi, ki je zaznamovala njegovo igralsko kariero, pripoveduje skupaj z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Miho Žibratom, s katerim se poda po poti spominov. Skupaj obiščeta nekdanje soigralce iz Rima: Žarka Paspalja, Dina Rađo, Tonija Kukoča in trenerja Dušana Ivkoviča v enem zadnjih intervjujev pred prezgodnjim slovesom. V produkciji studia Art7video in s finančno pomočjo RTV Slovenija in Filmskega centra Slovenija je nastal igrano-dokumentarni film ceste scenarista in režiserja Aleša Žemlje. Zmago Sagadin, Božidar Maljković, Janez Drvarič, Peter Vilfan, prijatelji, sorodniki in drugi osvetljujejo trnovo športno pot od Juretovih mladih nog pa do sprejema v Fibino hišo slavnih. Pri upodobitvi najtežje odločitve v karieri pa si je ekipa pomagala tudi z igranimi sekvencami, kjer v vlogi Jureta in Miha nastopata priznana slovenska igralca Luka Bokšan in Jure Lajovic. Pogum in odločnost slovenskega naroda izpred 30 let se kažeta skozi osebne zgodbe, ki si zaslužijo biti videne, slišane. Zgodba ne teži k mistifikaciji posameznih dejanj, ampak služi kot psihološki oris teže odločanja. Jure Zdovc med 24. in 26. junijem 1991 kot edini slovenski predstavnik nastopa v košarkarski reprezentanci Jugoslavije na prvenstvu v Rimu. Po prvenstvih v Zagrebu (EP 87) in Buenos Airesu (SP 1990) se izkaže, da je na delu »zlata« generacija košarkarjev, ki ji napovedujejo še dolgo uspešno pot. V dogajanje na prvenstvu pa zarežejo odločilne novice iz Slovenije, kjer se JLA z orožjem poda iz kasarn poda med ljudi. Takratna slovenska politična oblast sprejme sklep in pozove slovenske športnike, da zapustijo jugoslovanske ekipe. Jure Zdovc ostane sam pred odločitvijo – zapustiti »zlato« generacijo soigralcev zdaj ali pozneje? Pobrati zlato medaljo ali oditi domov branit družino, domovino? V zgodbi iz prve roke sledimo mislim in dejanjem posameznikov, ki so se v Rimu znašli skupaj z Juretom, nato pa so se morali odpraviti domov. Gre za vpogled posameznikov v lastne vzgibe in dejanja, ki je hkrati tudi družbeni in osebni pregled časa in prostora, v katerem živimo. Glede na pomanjkanje domačih dokumentarnih filmov s športno tematiko smo tako izkoristili priložnost in slovenskemu prostoru namenili navdihujočo zgodbo cenjenega športnika. Z njo si želimo prikazati težo odločitve slehernega posameznika ob toku zgodovine mimo vzorcev delitve na »naše« in »vaše«.
V dobi pametnih telefonov in družabnih omrežij čas prve ljubezni doživlja globoke spremembe. Bolj kot o prvem poljubu se govori o različnih oblikah predigre: božanju, dotikanju, oralnem seksu. Te spolne prakse, ki se pogosto izvajajo že v zadnji triadi osnovne šole, so oblikovale nov tip ljubezni 21. stoletja in so zrcalo današnje družbe. Režiserka je posnela pogovore z nosilci teh sprememb, najstniki, starimi od 12 do 23 let, ki so odraščali ob Snapchatu in Instagramu. Kdo drug bi lahko bolje podal iskreno in pronicljivo analizo spolnosti ter protislovij med teorijo spolnosti in njeno prakso? FOREPLAY / PRÉLIMINAIRES / Francija / 2021 / Režija: Carole Ardion
V dobi pametnih telefonov in družabnih omrežij čas prve ljubezni doživlja globoke spremembe. Bolj kot o prvem poljubu se govori o različnih oblikah predigre: božanju, dotikanju, oralnem seksu. Te spolne prakse, ki se pogosto izvajajo že v zadnji triadi osnovne šole, so oblikovale nov tip ljubezni 21. stoletja in so zrcalo današnje družbe. Režiserka je posnela pogovore z nosilci teh sprememb, najstniki, starimi od 12 do 23 let, ki so odraščali ob Snapchatu in Instagramu. Kdo drug bi lahko bolje podal iskreno in pronicljivo analizo spolnosti ter protislovij med teorijo spolnosti in njeno prakso? FOREPLAY / PRÉLIMINAIRES / Francija / 2021 / Režija: Carole Ardion
Uroš Krek (1922–2008) je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev. Glasbeni dokumentarni film predstavi Kreka kot skladatelja, pedagoga, glasbenega urednika in glasbenonarodopisnega raziskovalca, ki je močno zaznamoval slovensko glasbeno življenje. Med drugim je bil avtor uvodne glasbe za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi in uvodne špice RTV Ljubljana. Televizijski portret nam predstavlja Uroša Kreka tudi kot ljubitelja vlakov, donatorja ter velikega ljubitelja narave in okolja. Bil je hudomušen, radoveden in pronicljiv človek s široko razgledanostjo in znanjem in je na sogovornika vedno napravil vtis. O Krekovem življenju in delu v oddaji spregovorijo Jani Golob, Samo Hubad, dr. Matjaž Barbo, Mojca Menart, Andraž Hauptman, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Uroš Rojko, Alojz Ajdič, Nina Prešiček, Eva Novšak - Houška, Uroš Lajovic in skladateljevi sosedje iz Lesc. Nastopajo tudi Dejan Prešiček, Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Peter Bizjak in Daniel Celarec, režiser Valentin Pečenko, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, strokovni sodelavec dr. Matjaž Barbo, redaktorica oddaje Zarja Zavodnik, mojster montaže Andrej Modic.
Uroš Krek (1922–2008) je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev. Glasbeni dokumentarni film predstavi Kreka kot skladatelja, pedagoga, glasbenega urednika in glasbenonarodopisnega raziskovalca, ki je močno zaznamoval slovensko glasbeno življenje. Med drugim je bil avtor uvodne glasbe za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi in uvodne špice RTV Ljubljana. Televizijski portret nam predstavlja Uroša Kreka tudi kot ljubitelja vlakov, donatorja ter velikega ljubitelja narave in okolja. Bil je hudomušen, radoveden in pronicljiv človek s široko razgledanostjo in znanjem in je na sogovornika vedno napravil vtis. O Krekovem življenju in delu v oddaji spregovorijo Jani Golob, Samo Hubad, dr. Matjaž Barbo, Mojca Menart, Andraž Hauptman, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Uroš Rojko, Alojz Ajdič, Nina Prešiček, Eva Novšak - Houška, Uroš Lajovic in skladateljevi sosedje iz Lesc. Nastopajo tudi Dejan Prešiček, Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Peter Bizjak in Daniel Celarec, režiser Valentin Pečenko, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, strokovni sodelavec dr. Matjaž Barbo, redaktorica oddaje Zarja Zavodnik, mojster montaže Andrej Modic.
V zadnjem delu serije Sue prispe na Kitajsko, ki jo je mrzlično hitenje v sodobnost najbolj zaznamovalo. Pot jo vodi iz tropskega Junana, kjer živijo Dajci, za katere je voda sveta, do hribovitih pobočij, na katerih Ainijci pridelujejo čaj pu erh. Turizem v te kraje sicer prinaša denar in napredek, vendar tudi spodjeda tradicionalno kulturo, gradnja cest in jezov pa pušča neizbrisne sledi na pokrajini. Sue pot konča na Tibetanski planoti, kjer obišče rejce jakov in samostan ob izviru Mekonga. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Vicky Hinners / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V zadnjem delu serije Sue prispe na Kitajsko, ki jo je mrzlično hitenje v sodobnost najbolj zaznamovalo. Pot jo vodi iz tropskega Junana, kjer živijo Dajci, za katere je voda sveta, do hribovitih pobočij, na katerih Ainijci pridelujejo čaj pu erh. Turizem v te kraje sicer prinaša denar in napredek, vendar tudi spodjeda tradicionalno kulturo, gradnja cest in jezov pa pušča neizbrisne sledi na pokrajini. Sue pot konča na Tibetanski planoti, kjer obišče rejce jakov in samostan ob izviru Mekonga. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Vicky Hinners / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
Dokumentarna serija Mestne promenade se po devetih sezonah in šestintridesetih delih zaključuje, v njej pa je urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar podolgem in počez prehodil Slovenijo in se odpravil tudi v zamejstvo. S pomočjo domačinov je predstavil zgodovinska mesta, njihovo kulturno dediščino in tradicionalen utrip. V zaključnem delu bo z odlomki posameznih oddaj strnil temeljne značilnosti razvoja in podobe naših krajev ter se vprašal, kako naj jih varujemo. Gostja v oddaji bo arhitekta in publicistka Živa Deu, ki se intenzivno ukvarja s kulturno dediščino in življenjem v njej.
Dokumentarna serija Mestne promenade se po devetih sezonah in šestintridesetih delih zaključuje, v njej pa je urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar podolgem in počez prehodil Slovenijo in se odpravil tudi v zamejstvo. S pomočjo domačinov je predstavil zgodovinska mesta, njihovo kulturno dediščino in tradicionalen utrip. V zaključnem delu bo z odlomki posameznih oddaj strnil temeljne značilnosti razvoja in podobe naših krajev ter se vprašal, kako naj jih varujemo. Gostja v oddaji bo arhitekta in publicistka Živa Deu, ki se intenzivno ukvarja s kulturno dediščino in življenjem v njej.
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Na popotovanju po Evropi, ki se konča z njegovim prvim obiskom Auschwitza, Simon Schama raziskuje, zakaj je bil holokavst veliko več kot le nacistična obsedenost s plinskimi celicami, in razkriva, kako so globoko zakoreninjeni predsodki postali orožje, s katerim so ljudi obrnili proti njihovim judovskim sosedom. Ganljiv zaključek z enim redkih še živečih pričevalcev sporoča spet zelo aktualno spoznanje, da se zlo v naša življenja prikrade zlagoma. SIMON SCHAMA: THE ROAD TO AUSCHWITZ / Velika Britanija / 2025 / Režija: Hugo Macgregor
Na popotovanju po Evropi, ki se konča z njegovim prvim obiskom Auschwitza, Simon Schama raziskuje, zakaj je bil holokavst veliko več kot le nacistična obsedenost s plinskimi celicami, in razkriva, kako so globoko zakoreninjeni predsodki postali orožje, s katerim so ljudi obrnili proti njihovim judovskim sosedom. Ganljiv zaključek z enim redkih še živečih pričevalcev sporoča spet zelo aktualno spoznanje, da se zlo v naša življenja prikrade zlagoma. SIMON SCHAMA: THE ROAD TO AUSCHWITZ / Velika Britanija / 2025 / Režija: Hugo Macgregor
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Prebivalstvo Zemlje bo do leta 2050 naraslo za 25 odstotkov, obdelovalnih površin je vse manj, prst je iztrošena, primanjkuje vode, intenzivne metode pridelave hrane v sodobnem kmetijstvu pa dosegajo svoje meje. Rešitev naj bi ponujalo vertikalno kmetijstvo, ki ima številne prednosti, npr. manjšo porabo vode, pridelavo hrane brez uporabe pesticidov in herbicidov ter tristokrat večji hektarski donos zaradi gojenja zelenjave v nadstropjih. Toda tako pridelana zelenjava je zaradi visokih pridelovalnih stroškov draga, pojavljajo pa se tudi pomisleki o njeni hranljivosti. Je svet že pripravljen na visokotehnološke tovarne zelenjave? VERTICAL FARMING – CAN HIGH-TECH VEGETABLE FACTORIES SAVE OUR WORLD? / Švica / 2023 / Režija: Karin Moser
Prebivalstvo Zemlje bo do leta 2050 naraslo za 25 odstotkov, obdelovalnih površin je vse manj, prst je iztrošena, primanjkuje vode, intenzivne metode pridelave hrane v sodobnem kmetijstvu pa dosegajo svoje meje. Rešitev naj bi ponujalo vertikalno kmetijstvo, ki ima številne prednosti, npr. manjšo porabo vode, pridelavo hrane brez uporabe pesticidov in herbicidov ter tristokrat večji hektarski donos zaradi gojenja zelenjave v nadstropjih. Toda tako pridelana zelenjava je zaradi visokih pridelovalnih stroškov draga, pojavljajo pa se tudi pomisleki o njeni hranljivosti. Je svet že pripravljen na visokotehnološke tovarne zelenjave? VERTICAL FARMING – CAN HIGH-TECH VEGETABLE FACTORIES SAVE OUR WORLD? / Švica / 2023 / Režija: Karin Moser
Sue Perkins se poda v živahno Kalkuto, ki je nekoč slovela kot črna luknja revščine in človeške bede. Ob srečanjih z ljudmi iz vseh slojev družbe, od najbogatejših do najrevnejših, nam bo približala vsestransko mesto, ki po kolonialni preteklosti postaja eno izmed sodobnih središč Indije. Kolkata With Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2015 / Združeno kraljestvo
Sue Perkins se poda v živahno Kalkuto, ki je nekoč slovela kot črna luknja revščine in človeške bede. Ob srečanjih z ljudmi iz vseh slojev družbe, od najbogatejših do najrevnejših, nam bo približala vsestransko mesto, ki po kolonialni preteklosti postaja eno izmed sodobnih središč Indije. Kolkata With Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2015 / Združeno kraljestvo
Elizabeth Taylor, uporna superzvezdnica
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 2. del: V drugem delu se Elizabeth, ki kot prva igralka na svetu dobi milijon dolarjev za filmsko vlogo, spusti v novo strastno ljubezensko razmerje. Dolgo pred pojavom Brangeline sta rumene časopise polnila slavna Liz in Dick. Kako je preživela pritiske, ki jih prinaša sloves najslavnejše ženske na svetu? ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 2. del: V drugem delu se Elizabeth, ki kot prva igralka na svetu dobi milijon dolarjev za filmsko vlogo, spusti v novo strastno ljubezensko razmerje. Dolgo pred pojavom Brangeline sta rumene časopise polnila slavna Liz in Dick. Kako je preživela pritiske, ki jih prinaša sloves najslavnejše ženske na svetu? ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.