Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Anja ob pomoči Josipa, ki je prav tako odraščal brez staršev, odkrije del dejstev v zvezi s svojim najzgodnejšim spominom. Petrova mama in oče z novima partnerjema pričakujeta otroka, Anja pa Petrovi babici zaupa, da ima rada samo Petra, kljub ljubeznivemu Zvonku, ki se je med počitnicami v vasi zaljubil vanjo. V zadnjem nadaljevanju zgodbe bo torej po vseh Anjinih in Petrovih počitniških dogodivščinah, ki sta jih preživela ločeno, postalo jasno, kako bo vse preizkušnje prestalo prijateljstvo med njima ob vrnitvi domov. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalka – Mojca Ribič Pripovedovalec – Boris Juh Anja – Lili Mišmaš Peter – David Kladnik Želimir – Marjan Hlastec Josip – Silvij Božič Petrova mama – Milena Grm Petrova babica – Alenka Svetel Zvonko – Andrej Laharnar Nadaljevanka je bila posneta v okviru oddaj Počitniško popotovanje od strani do strani v studiih Radia Slovenija avgusta 1987.
Anja ob pomoči Josipa, ki je prav tako odraščal brez staršev, odkrije del dejstev v zvezi s svojim najzgodnejšim spominom. Petrova mama in oče z novima partnerjema pričakujeta otroka, Anja pa Petrovi babici zaupa, da ima rada samo Petra, kljub ljubeznivemu Zvonku, ki se je med počitnicami v vasi zaljubil vanjo. V zadnjem nadaljevanju zgodbe bo torej po vseh Anjinih in Petrovih počitniških dogodivščinah, ki sta jih preživela ločeno, postalo jasno, kako bo vse preizkušnje prestalo prijateljstvo med njima ob vrnitvi domov. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalka – Mojca Ribič Pripovedovalec – Boris Juh Anja – Lili Mišmaš Peter – David Kladnik Želimir – Marjan Hlastec Josip – Silvij Božič Petrova mama – Milena Grm Petrova babica – Alenka Svetel Zvonko – Andrej Laharnar Nadaljevanka je bila posneta v okviru oddaj Počitniško popotovanje od strani do strani v studiih Radia Slovenija avgusta 1987.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, z leti se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. Pred spomladanskim Tekom trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, z leti se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. Pred spomladanskim Tekom trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.
Kakšno je stanje ogroženih vrst danes? Kakšna je vloga živalskih vrtov v programih za ohranjanje živalskih vrst, kakšen je pomen biotske pestrosti? O ogroženih vrstah v Aziji in tudi pri nas ter o pomenu izobraževanja v pogovoru z biologinjo Ireno Furlan, pedagoško vodjo v Živalskem vrtu Ljubljana.
Kakšno je stanje ogroženih vrst danes? Kakšna je vloga živalskih vrtov v programih za ohranjanje živalskih vrst, kakšen je pomen biotske pestrosti? O ogroženih vrstah v Aziji in tudi pri nas ter o pomenu izobraževanja v pogovoru z biologinjo Ireno Furlan, pedagoško vodjo v Živalskem vrtu Ljubljana.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Ema je študentka medicine, ki na družbenih omrežjih prispeva izobraževalne vsebine o zdravju in medicini pod imenom Med Zdravje. Tri leta je živela na Novi Zelandiji in se ne identificira kot vplivnica, njen namen je ozaveščanje in izobraževanje.
Ema je študentka medicine, ki na družbenih omrežjih prispeva izobraževalne vsebine o zdravju in medicini pod imenom Med Zdravje. Tri leta je živela na Novi Zelandiji in se ne identificira kot vplivnica, njen namen je ozaveščanje in izobraževanje.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite nalednjim temam: · ob izraelski ofenzivi za zavzetje mesta Gaza / Maribor sinoči obiskala palestinska mednarodna pravnica Budour Hassan · Babičev mlin v Veržeju ima novo streho · slovenski košarkarji bodo nocoj v Beogradu odigrali zadnjo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite nalednjim temam: · ob izraelski ofenzivi za zavzetje mesta Gaza / Maribor sinoči obiskala palestinska mednarodna pravnica Budour Hassan · Babičev mlin v Veržeju ima novo streho · slovenski košarkarji bodo nocoj v Beogradu odigrali zadnjo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Čembalistka Eva Dolinšek in plesalka ter koreografinja Anja Mejač skupaj izvajata brezčasno kompozicijo Johanna Sebastiana Bacha: Goldbergove varijacije. Plesni koncert sta umetnici predstavili julija na letošnjem festivalu Imago Sloveniae, v sredo, 20. avgusta 2025, pa bo njuna tako imenovana »sola v odnosu« mogoče spremljati še na festivalu Sevicq v Celju ter 31. avgusta 2025 v Minoritski cerkvi v Mariboru v okviru festivala Carpe Artem.
Čembalistka Eva Dolinšek in plesalka ter koreografinja Anja Mejač skupaj izvajata brezčasno kompozicijo Johanna Sebastiana Bacha: Goldbergove varijacije. Plesni koncert sta umetnici predstavili julija na letošnjem festivalu Imago Sloveniae, v sredo, 20. avgusta 2025, pa bo njuna tako imenovana »sola v odnosu« mogoče spremljati še na festivalu Sevicq v Celju ter 31. avgusta 2025 v Minoritski cerkvi v Mariboru v okviru festivala Carpe Artem.
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
V prvem delu so mladi poslušalci že dodobra spoznali like iz zgodbe. V drugem delu Anjo preveva čuden občutek, da Ulico pritličnih hišic od nekod pozna. Jo je v njej kot novorojenko našel Sebastjan? Anja in Peter sanjata o počitnicah na morju, Želimir pa o svoji domači vasi, kamor se namerava vrniti. Preden odide, pelje Anjo na nočni sprehod. Od nje pa se pozneje poslovi v pismu. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalka – Mojca Ribič Pripovedovalec – Boris Juh Anja – Lili Mišmaš Peter – David Kladnik Želimir – Marjan Hlastec Josip – Silvij Božič Petrova mama – Milena Grm Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1987.
V prvem delu so mladi poslušalci že dodobra spoznali like iz zgodbe. V drugem delu Anjo preveva čuden občutek, da Ulico pritličnih hišic od nekod pozna. Jo je v njej kot novorojenko našel Sebastjan? Anja in Peter sanjata o počitnicah na morju, Želimir pa o svoji domači vasi, kamor se namerava vrniti. Preden odide, pelje Anjo na nočni sprehod. Od nje pa se pozneje poslovi v pismu. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalka – Mojca Ribič Pripovedovalec – Boris Juh Anja – Lili Mišmaš Peter – David Kladnik Želimir – Marjan Hlastec Josip – Silvij Božič Petrova mama – Milena Grm Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1987.
Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.
Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.
Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.
Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.
Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji je kulturno in jezikovno središče zamejskih Slovencev v Italiji, ki prebivajo od Kanalske doline in Rezije do Terskih in Nadiških dolin. Ustanovljen je bil leta 2006 z namenom, da kot močna krovna organizacija omogoči bolj učinkovito uveljavljanje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture v krajih, kjer je pripoved zgodovine v odnosu do Slovencev težka in mračna. “Prišel sem z dežja pod kap.” To preprosto reklo zgovorno označuje razmere v Benečiji takoj po drugi svetovni vojni. S temi besedami se začne knjiga Mračna leta Benečije, ki sta jo pod psevdonimom NAZ napisala duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella. Knjiga o delovanju tajnih organizacij v Benečiji je izšla v italijanščini leta 1996 v Čedadu, slovenski prevod pa je Cankarjeva založba v Ljubljani objavila dve leti pozneje. Duhovnika sta bila za svoje delo preganjana na sodišču, pogum, s katerim sta prekinila molk, dolg desetletja, pa naj bi vplival tudi na njuni profesionalni karieri. Oba sta v visoki starosti umrla maja 2025. Ravno tisti mesec pa je Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji izvolil novo vodstvo sedmih posameznic različnih generacij, vseh izredno dejavnih na raznih področjih življenja slovenske manjšine v Benečiji. Prvi večji dogodek so članice novega vodstva posvetile ravno umrlima duhovnikoma in lokalno skupnost pozvale k skupnemu branju njunih besed. Besedilo je bilo na voljo tako v slovenščini kot v italijanščini, branje pa je spodbudilo tudi marsikatero zgodbo starejših generacij, ki so ji lahko prisluhnili mladi, ki teh časov niso doživeli. Predstavnice vodstva smo povabili k pogovoru o tem, kako vidijo vlogo Inštituta za slovensko kulturo v regiji in širše ter položaju slovenske manjšine v sedanjih časih.
Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji je kulturno in jezikovno središče zamejskih Slovencev v Italiji, ki prebivajo od Kanalske doline in Rezije do Terskih in Nadiških dolin. Ustanovljen je bil leta 2006 z namenom, da kot močna krovna organizacija omogoči bolj učinkovito uveljavljanje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture v krajih, kjer je pripoved zgodovine v odnosu do Slovencev težka in mračna. “Prišel sem z dežja pod kap.” To preprosto reklo zgovorno označuje razmere v Benečiji takoj po drugi svetovni vojni. S temi besedami se začne knjiga Mračna leta Benečije, ki sta jo pod psevdonimom NAZ napisala duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella. Knjiga o delovanju tajnih organizacij v Benečiji je izšla v italijanščini leta 1996 v Čedadu, slovenski prevod pa je Cankarjeva založba v Ljubljani objavila dve leti pozneje. Duhovnika sta bila za svoje delo preganjana na sodišču, pogum, s katerim sta prekinila molk, dolg desetletja, pa naj bi vplival tudi na njuni profesionalni karieri. Oba sta v visoki starosti umrla maja 2025. Ravno tisti mesec pa je Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji izvolil novo vodstvo sedmih posameznic različnih generacij, vseh izredno dejavnih na raznih področjih življenja slovenske manjšine v Benečiji. Prvi večji dogodek so članice novega vodstva posvetile ravno umrlima duhovnikoma in lokalno skupnost pozvale k skupnemu branju njunih besed. Besedilo je bilo na voljo tako v slovenščini kot v italijanščini, branje pa je spodbudilo tudi marsikatero zgodbo starejših generacij, ki so ji lahko prisluhnili mladi, ki teh časov niso doživeli. Predstavnice vodstva smo povabili k pogovoru o tem, kako vidijo vlogo Inštituta za slovensko kulturo v regiji in širše ter položaju slovenske manjšine v sedanjih časih.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):
Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.
Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.
»Eno od področij, ki nas zanima, so razlike v imunosti med spoloma,« pravi švedski zdravnik, predavatelj in raziskovalec Nils Landegren.
»Eno od področij, ki nas zanima, so razlike v imunosti med spoloma,« pravi švedski zdravnik, predavatelj in raziskovalec Nils Landegren.
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. V knjigi Martine Potisk Ena na ena je šestdeset pesmi, naslovljenih zgolj po zaporednih številkah. Vse so napisane dosledno brez punktuacije (razen v štiriinpetdeseti pesmi ko se za V pojavi pika), v prostem verzu in z jezikom, ki se rad spreobrača iz visokega do pogovornega, na trenutke celo "pošvedranega" z neštetimi besednimi igrami, kalki, asociativnim pisanjem, kjer se verzi pretakajo drug v drugega na videz brez "repa in glave", se pa pretakajo, točijo v razne plasti, v nadpomene, podpomene in prazne marnje ... Tako nekako, kot se civilizacija vedno bolj striktno spreminja v cvilizacijo. To po že znani tezi ljubega nam pesnika, da gre vse počasi h koncu "ne s treskom, temveč s cviljenjem". Vsaj še eno pesnico poznam, Vido Mokrin Pauer, ki goji tovrstno pisanje. Beseda porodi besedo, asociacija dvigne pulz do nove prispodobe, vse se nekako po principu ena na ena kotali iz verza v verz, vmes je nekaj besednih iger, veliko je slengovskih prekucij, neprestano pa brbota in rine v smer jezikovnih "norosti", kjer se težko odločamo, ali gre za realije ali nemara samo fekalije – besede prenesejo vse, bralčevi percepciji se pa potem vrti v glavi od jezikavih erupcij. Da ne bo nesporazuma, Martina Potisk to počne na žlahtno sproščen način, brez sile se prepušča toku, kjer "cvilita" oba, bralec in pesnica. Občasno se spozabi in pove kakšno bolj "uravnoteženo" misel, na primer v devetnajsti pesmi, kjer je poezija čistejša in jasnejša: "ne / ni zvezd / mandragorinih gnezd / samo nenasitljivi naprstci / komarji v predpasnikih in pijanska / srepota pred paradoksalnim strelskim / postankom ko bo treba odmetati mrzle / kanje in premostiti pretrgane glasove / na vranje pogreti podstrehi ker / roko na srce / res ne morem / minirati tako eh / majhnih njih / potem ostanem sama // do neba". Igra je pač igra, besedne so pa sploh zabavne. Asociativni tok je za prmajduš nekaj, česar ne prinašajo podnebne spremembe, ni plaz, niti povodenj, sploh ne ogroža sveta, je pa strašen in nenasiten v svoji ekspanziji. Pesništvo prejšnejga stoletja je že dodobra preigralo vse take besedilne vulkane, se pa v resnici nikoli ni odpovedalo dejstvu, da so človeški možgani, ko si zares začnejo izmišljati poezijo, samozadostno vesolje, ki planetarno resničnost mimogrede, brez muje, stisne v kot in jo naredi drobceno. Tako, če strnemo brez pik in vejic, so vse to res "parnasovske pompadure" in se pesmim prav dobro godi. Nič jih ne ovira pri nastanku; pesnica se jim blagovoljno prepušča, da jo izkoriščajo kot medij, kot ročno izdelano žensko torbico (pompaduro), v kateri lahko najdeš več reči, kot jih volumen sploh lahko sprejme. Tudi literarnih eksperimentov je v pompaduri na pretek. Če se omejimo samo na prosto verzifikacijo in zapis brez punktuacije, smo že na njivi svobodnega doživljanja poezije brez vnaprejšnjih diktatov. Bralec tekst brez ločil seveda lahko bere in akceptira po svoje, mu dodaja svoj pomen, se ritmično obnaša kot jazzovski bobnar in pogosto bere celo "sinkopirano". Poudarke in intence poezije lahko prestavi na čisto druge pomene in vrednote. Na tej točki se pesnica naveže na slavne prednike, Eliota, Pounda in Gertrude Stein, če omenimo samo najbolj znane, svoje pa so k takemu slogu prispevali še nadrealistični ustvarjalci in pesniki beat generacije. Mogoče res že malo pozabljen pristop, saj se postmodernistična lirika raje ogleduje v narcisovem ogledalu jaza, avtopoetik pa se je v zadnjih desetletjih razcvetelo za več deset arboretumov, ampak ti tokovi, ti prosti tokovi, ti svobodni curki besed, te iskrive povodnji, ki v svojo strugo lahko spravijo kakršno koli besedo ali metaforo, ta "frajgajst" ima v modernem času spet svoj pomen - pesniku dati avtonomijo in svobodo, da brez pomisleka lahko napiše: "vem / vas ne zanima / na samem merim v sence sonca / dokler do donebnega poka prodira / od oka koralna bilanca".
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. V knjigi Martine Potisk Ena na ena je šestdeset pesmi, naslovljenih zgolj po zaporednih številkah. Vse so napisane dosledno brez punktuacije (razen v štiriinpetdeseti pesmi ko se za V pojavi pika), v prostem verzu in z jezikom, ki se rad spreobrača iz visokega do pogovornega, na trenutke celo "pošvedranega" z neštetimi besednimi igrami, kalki, asociativnim pisanjem, kjer se verzi pretakajo drug v drugega na videz brez "repa in glave", se pa pretakajo, točijo v razne plasti, v nadpomene, podpomene in prazne marnje ... Tako nekako, kot se civilizacija vedno bolj striktno spreminja v cvilizacijo. To po že znani tezi ljubega nam pesnika, da gre vse počasi h koncu "ne s treskom, temveč s cviljenjem". Vsaj še eno pesnico poznam, Vido Mokrin Pauer, ki goji tovrstno pisanje. Beseda porodi besedo, asociacija dvigne pulz do nove prispodobe, vse se nekako po principu ena na ena kotali iz verza v verz, vmes je nekaj besednih iger, veliko je slengovskih prekucij, neprestano pa brbota in rine v smer jezikovnih "norosti", kjer se težko odločamo, ali gre za realije ali nemara samo fekalije – besede prenesejo vse, bralčevi percepciji se pa potem vrti v glavi od jezikavih erupcij. Da ne bo nesporazuma, Martina Potisk to počne na žlahtno sproščen način, brez sile se prepušča toku, kjer "cvilita" oba, bralec in pesnica. Občasno se spozabi in pove kakšno bolj "uravnoteženo" misel, na primer v devetnajsti pesmi, kjer je poezija čistejša in jasnejša: "ne / ni zvezd / mandragorinih gnezd / samo nenasitljivi naprstci / komarji v predpasnikih in pijanska / srepota pred paradoksalnim strelskim / postankom ko bo treba odmetati mrzle / kanje in premostiti pretrgane glasove / na vranje pogreti podstrehi ker / roko na srce / res ne morem / minirati tako eh / majhnih njih / potem ostanem sama // do neba". Igra je pač igra, besedne so pa sploh zabavne. Asociativni tok je za prmajduš nekaj, česar ne prinašajo podnebne spremembe, ni plaz, niti povodenj, sploh ne ogroža sveta, je pa strašen in nenasiten v svoji ekspanziji. Pesništvo prejšnejga stoletja je že dodobra preigralo vse take besedilne vulkane, se pa v resnici nikoli ni odpovedalo dejstvu, da so človeški možgani, ko si zares začnejo izmišljati poezijo, samozadostno vesolje, ki planetarno resničnost mimogrede, brez muje, stisne v kot in jo naredi drobceno. Tako, če strnemo brez pik in vejic, so vse to res "parnasovske pompadure" in se pesmim prav dobro godi. Nič jih ne ovira pri nastanku; pesnica se jim blagovoljno prepušča, da jo izkoriščajo kot medij, kot ročno izdelano žensko torbico (pompaduro), v kateri lahko najdeš več reči, kot jih volumen sploh lahko sprejme. Tudi literarnih eksperimentov je v pompaduri na pretek. Če se omejimo samo na prosto verzifikacijo in zapis brez punktuacije, smo že na njivi svobodnega doživljanja poezije brez vnaprejšnjih diktatov. Bralec tekst brez ločil seveda lahko bere in akceptira po svoje, mu dodaja svoj pomen, se ritmično obnaša kot jazzovski bobnar in pogosto bere celo "sinkopirano". Poudarke in intence poezije lahko prestavi na čisto druge pomene in vrednote. Na tej točki se pesnica naveže na slavne prednike, Eliota, Pounda in Gertrude Stein, če omenimo samo najbolj znane, svoje pa so k takemu slogu prispevali še nadrealistični ustvarjalci in pesniki beat generacije. Mogoče res že malo pozabljen pristop, saj se postmodernistična lirika raje ogleduje v narcisovem ogledalu jaza, avtopoetik pa se je v zadnjih desetletjih razcvetelo za več deset arboretumov, ampak ti tokovi, ti prosti tokovi, ti svobodni curki besed, te iskrive povodnji, ki v svojo strugo lahko spravijo kakršno koli besedo ali metaforo, ta "frajgajst" ima v modernem času spet svoj pomen - pesniku dati avtonomijo in svobodo, da brez pomisleka lahko napiše: "vem / vas ne zanima / na samem merim v sence sonca / dokler do donebnega poka prodira / od oka koralna bilanca".
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.
Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.
Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad.
Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
Zaradi staranja in nizke natalitete Slovenija na leto izgubi več kot 10.000 delovno aktivnih prebivalcev. Določeni delodajalci pa imajo pri zaposlovanju starejših predsodke. Nives Orešnik iz podjetja Manpower opaža, imajo starejši pri menjavi zaposlitve pogosto težave. Še posebej zaskrbljujoče je, kako hitro se jih začne obravnavati kot starejše zaposlene, včasih že pri petdesetih ali celo petinštiridesetih letih, poudarja. Pogled na starejšo delovno silo se sicer spreminja, a bolj iz nuje, opozarjajo strokovnjaki. V oddaji tudi o tem: - Netanjahu se je odločil, da bo izraelska vojska okupirala celotno območje Gaze. - Z Interreg projektom Itinerant tudi do boljše poti na Stol na Kobariškem. - Preverili smo, kako bo s čipiranjem mačk po nedavno sprejetem Zakona o zaščiti živali. - Koprski rokometaši se želijo vrniti med elito.
Zaradi staranja in nizke natalitete Slovenija na leto izgubi več kot 10.000 delovno aktivnih prebivalcev. Določeni delodajalci pa imajo pri zaposlovanju starejših predsodke. Nives Orešnik iz podjetja Manpower opaža, imajo starejši pri menjavi zaposlitve pogosto težave. Še posebej zaskrbljujoče je, kako hitro se jih začne obravnavati kot starejše zaposlene, včasih že pri petdesetih ali celo petinštiridesetih letih, poudarja. Pogled na starejšo delovno silo se sicer spreminja, a bolj iz nuje, opozarjajo strokovnjaki. V oddaji tudi o tem: - Netanjahu se je odločil, da bo izraelska vojska okupirala celotno območje Gaze. - Z Interreg projektom Itinerant tudi do boljše poti na Stol na Kobariškem. - Preverili smo, kako bo s čipiranjem mačk po nedavno sprejetem Zakona o zaščiti živali. - Koprski rokometaši se želijo vrniti med elito.
Poetična igra govori o posebnem otroštvu radožive deklice, ki živi v domu med sirotami, njen prijatelj Peter pa živi doma z mamo in odrašča brez očeta pianista. Anjo je našel urar Sebastijan in jo odnesel na policijo, od tam pa jo je policist odnesel v dom. Policist Želimir se očetovsko naveže nanjo, mali Peter pa prav tako, saj je njegova mama našla novega moškega in nima veliko časa zanj. Petra in Anjo povezuje usoda, prepletena s skupnimi sanjami in načrti. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalca - Boris Juh, Mojca Ribič Anja - Lili Mišmaš Peter - David Kladnik Policist Želimir - Marjan Hlastec Urar Sebastijan - Božo Vovk Petrova mama - Milena Grm Posneto na Radiu Slovenija leta 1987 v okviru niza oddaj Počitniško popotovanje od strani do strani.
Poetična igra govori o posebnem otroštvu radožive deklice, ki živi v domu med sirotami, njen prijatelj Peter pa živi doma z mamo in odrašča brez očeta pianista. Anjo je našel urar Sebastijan in jo odnesel na policijo, od tam pa jo je policist odnesel v dom. Policist Želimir se očetovsko naveže nanjo, mali Peter pa prav tako, saj je njegova mama našla novega moškega in nima veliko časa zanj. Petra in Anjo povezuje usoda, prepletena s skupnimi sanjami in načrti. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalca - Boris Juh, Mojca Ribič Anja - Lili Mišmaš Peter - David Kladnik Policist Želimir - Marjan Hlastec Urar Sebastijan - Božo Vovk Petrova mama - Milena Grm Posneto na Radiu Slovenija leta 1987 v okviru niza oddaj Počitniško popotovanje od strani do strani.
Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih
Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?
Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.
Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/175134408
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/175134408
Kdo ima glavno besedo pri daljincu? Pepe ali Kakadudu? Bosta gledala nogometno tekmo ali Zombije? Ah, prava akcija se dogaja v živalskem vrtu! In neumno bi bilo sedeti doma. Odložita daljinca in se odpravita, otroci vaju čakajo! Opice, surikate in morski lev pa tudi!
Kdo ima glavno besedo pri daljincu? Pepe ali Kakadudu? Bosta gledala nogometno tekmo ali Zombije? Ah, prava akcija se dogaja v živalskem vrtu! In neumno bi bilo sedeti doma. Odložita daljinca in se odpravita, otroci vaju čakajo! Opice, surikate in morski lev pa tudi!
V Petku brez pravila ne bomo vozili brez pravil, pač pa bomo odkrili, kako je, ko smo v vlogi voznika ali voznice in naletimo na oviro. Ampak ne tisto na cesti, pač pa v svoji glavi. »Kaj, če se mi kaj zgodi, kaj, če ne bom znal, znala, kaj, če kaj spregledam …« To so vprašanja, ki si jih zastavljajo tisti, ki imajo strah za volanom, in bolj kot na to, da bodo z vožnjo prišli do cilja, razmišljajo o možnih negativnih posledicah. Sogovornica: Marjetka Kramžar, učiteljica vožnje.
V Petku brez pravila ne bomo vozili brez pravil, pač pa bomo odkrili, kako je, ko smo v vlogi voznika ali voznice in naletimo na oviro. Ampak ne tisto na cesti, pač pa v svoji glavi. »Kaj, če se mi kaj zgodi, kaj, če ne bom znal, znala, kaj, če kaj spregledam …« To so vprašanja, ki si jih zastavljajo tisti, ki imajo strah za volanom, in bolj kot na to, da bodo z vožnjo prišli do cilja, razmišljajo o možnih negativnih posledicah. Sogovornica: Marjetka Kramžar, učiteljica vožnje.
Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.