Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske zvočne krajine, odmeva iz številnih radijskih in televizijskih sprejemnikov, spremlja nas na različnih praznovanjih, prireditvah in seveda veselicah. Kako jo je bilo soustvarjati, nam bo zaupal Alfi Nipič, ki praznuje že 63 let glasbene kariere in je kratko malo legenda slovenske popularne in narodno-zabavne glasbe. Skoraj 20 let je pel v Ansamblu bratov Avsenik, s katerim so imeli tudi po 330 nastopov na leto, veliko v tujini. Obiskali smo tudi člane ansambla Štirje kovači iz Koroške, ki neprekinjeno igrajo že 70 let, kar je rekord ne samo v slovenskem, ampak celo svetovnem merilu, in glasbeno družino Leban iz Tolminskega, kjer se ljubezen do narodno-zabavne glasbe že dolgo prenaša iz generacije v generacijo. Kakšna je vloga narodno-zabavne glasbe v kulturnem prostoru in kako jo doživljajo različne generacije, se bomo pogovarjali z dr. Natalijo Majsovo s Fakultete za družbene vede, ki se je slovenske narodno-zabavne glasbe s kolegi lotila strokovno in raziskovalno, o svojem odnosu in ljubezni do tovrstne glasbe ter o vlogi televizije pri oblikovanju podobe narodno-zabavne glasbe pa se bomo pogovarjali tudi z voditeljem Andrejem Hoferjem, ki ga lahko vsak petek spremljamo v oddaji Glasbeni pozdrav. V rubriki Ah, ta splet vam bomo tokrat predstavili aplikacijo Radioplayer, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske zvočne krajine, odmeva iz številnih radijskih in televizijskih sprejemnikov, spremlja nas na različnih praznovanjih, prireditvah in seveda veselicah. Kako jo je bilo soustvarjati, nam bo zaupal Alfi Nipič, ki praznuje že 63 let glasbene kariere in je kratko malo legenda slovenske popularne in narodno-zabavne glasbe. Skoraj 20 let je pel v Ansamblu bratov Avsenik, s katerim so imeli tudi po 330 nastopov na leto, veliko v tujini. Obiskali smo tudi člane ansambla Štirje kovači iz Koroške, ki neprekinjeno igrajo že 70 let, kar je rekord ne samo v slovenskem, ampak celo svetovnem merilu, in glasbeno družino Leban iz Tolminskega, kjer se ljubezen do narodno-zabavne glasbe že dolgo prenaša iz generacije v generacijo. Kakšna je vloga narodno-zabavne glasbe v kulturnem prostoru in kako jo doživljajo različne generacije, se bomo pogovarjali z dr. Natalijo Majsovo s Fakultete za družbene vede, ki se je slovenske narodno-zabavne glasbe s kolegi lotila strokovno in raziskovalno, o svojem odnosu in ljubezni do tovrstne glasbe ter o vlogi televizije pri oblikovanju podobe narodno-zabavne glasbe pa se bomo pogovarjali tudi z voditeljem Andrejem Hoferjem, ki ga lahko vsak petek spremljamo v oddaji Glasbeni pozdrav. V rubriki Ah, ta splet vam bomo tokrat predstavili aplikacijo Radioplayer, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Vražji muzikanti so ob 80-letnici Radia Maribor poskrbeli za pravo glasbeno energijo v Studiu 22! S svojim edinstvenim zvokom, prepoznavno energijo in nasmehom do ušes so ogreli srca poslušalcev in nam podarili koncert, poln veselja, ritma in pristne narodnozabavne strasti. Njihova glasba ni le za ušesa – je za dušo, za spomine in za praznovanje.
Vražji muzikanti so ob 80-letnici Radia Maribor poskrbeli za pravo glasbeno energijo v Studiu 22! S svojim edinstvenim zvokom, prepoznavno energijo in nasmehom do ušes so ogreli srca poslušalcev in nam podarili koncert, poln veselja, ritma in pristne narodnozabavne strasti. Njihova glasba ni le za ušesa – je za dušo, za spomine in za praznovanje.
Ob izteku šolskega leta je 70 mladih ustvarjalcev – pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki smo jih skozi leto spoznali v oddajah Uredništva otroških in mladinskih oddaj, stopilo na veliki oder Kongresnega trga ter v svojem ritmu pozdravilo prihajajoče počitnice. Mladi so srce in prihodnost naše kulture. A pehanje za čim boljšimi rezultati, visoka pričakovanja ter nenehno primerjanje, ki so mu mladi danes podvrženi na vsakem koraku, so pogosto vzrok negotovosti in tesnobe, celo razlog za upad ali izgubo veselja do ustvarjanja. V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija zato mladim vse leto ponujamo sproščeno in netekmovalno izkušnjo prvih javnih nastopov, da bi jim pomagali okrepiti samopodobo in samozavest. Skrb za razvoj ustvarjalnosti mladih je namreč ena pomembnejših nalog javnega medija. Pomena spodbude in priložnosti za mlade se zavedajo tudi organizatorji festivala Junij v Ljubljani, zato smo ob zaključku šolskega leta združili moči v pionirskem projektu za mlade, ki smo ga poimenovali ČIST HUD ŽUR. S plesom, petjem in glasbo vseh zvrsti so se skupaj veselili prihajajočih počitnic in sporočili, da ustvarjalnost združuje in tke močna prijateljstva, uspeh pa ni odvisen zgolj od osvajanja prvih mest, temveč od prepričljivega in sproščenega izražanja samega sebe. Morebitno tremo na odru sta preganjala simpatična voditelja otroških oddaj GAJA FILAČ iz oddaje Krompir in JUŠ MILČINSKI iz oddaje Male sive celice.
Ob izteku šolskega leta je 70 mladih ustvarjalcev – pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki smo jih skozi leto spoznali v oddajah Uredništva otroških in mladinskih oddaj, stopilo na veliki oder Kongresnega trga ter v svojem ritmu pozdravilo prihajajoče počitnice. Mladi so srce in prihodnost naše kulture. A pehanje za čim boljšimi rezultati, visoka pričakovanja ter nenehno primerjanje, ki so mu mladi danes podvrženi na vsakem koraku, so pogosto vzrok negotovosti in tesnobe, celo razlog za upad ali izgubo veselja do ustvarjanja. V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija zato mladim vse leto ponujamo sproščeno in netekmovalno izkušnjo prvih javnih nastopov, da bi jim pomagali okrepiti samopodobo in samozavest. Skrb za razvoj ustvarjalnosti mladih je namreč ena pomembnejših nalog javnega medija. Pomena spodbude in priložnosti za mlade se zavedajo tudi organizatorji festivala Junij v Ljubljani, zato smo ob zaključku šolskega leta združili moči v pionirskem projektu za mlade, ki smo ga poimenovali ČIST HUD ŽUR. S plesom, petjem in glasbo vseh zvrsti so se skupaj veselili prihajajočih počitnic in sporočili, da ustvarjalnost združuje in tke močna prijateljstva, uspeh pa ni odvisen zgolj od osvajanja prvih mest, temveč od prepričljivega in sproščenega izražanja samega sebe. Morebitno tremo na odru sta preganjala simpatična voditelja otroških oddaj GAJA FILAČ iz oddaje Krompir in JUŠ MILČINSKI iz oddaje Male sive celice.
Danes obhajamo veliko soboto, posebej tiho in globoko praznovanje v sklopu velikonočnega tridnevja. Ta dan se nahaja med petkom, ko smo obhajali Jezusovo smrt na križu, in nedeljo, ko praznujemo Njegovo vstajenje. Velika sobota je dan, ko je Jezus počival v grobu, potem ko se je njegovo življenje končalo na križu. S tem nam je izkazal ljubezen do konca. Gre za dan tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik – vstajenje Jezusa Kristusa. Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj simbolizira čas, ko so učenci in vsi, ki so ljubili Jezusa, žalovali, še brez spoznanja, da se bliža novo življenje. To je čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev. V tem dnevu ni svete maše, vendar obhajamo obred blagoslova ognja, ki simbolizira svetlobo, ki prihaja iz teme. Ta ogenj predstavlja Kristusovo vstajenje, ki bo pregnalo temo in prineslo novo upanje svetu. Po cerkvah v tem dnevu blagoslavljamo velikonočna jedila, večer pa zaznamuje slovesna velikonočna vigilija. V času, ko se soočamo z naraščajočimi napetostmi in vojnami v svetu, nas velika sobota še posebej nagovarja. V našem vsakodnevnem ritmu, v naši vsakodnevni hitri resničnosti se pogosto znajdemo v kaosu, ko nam primanjkuje časa za tišino, notranji mir in umirjenost. Velika sobota nas pravzaprav izziva, da se ustavimo, da si vzamemo čas za razmislek, da vstopimo v cerkev in sedemo ob Jezusov grob. To je priložnost, da premišljujemo o življenju, minljivosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In tudi o življenju po smrti. Včasih nas preveva celo vprašanje, ali je v sodobnosti sploh še prostor za mir in upanje. A prav velika sobota nas uči, da moramo najti čas za zaupanje v prihodnost ter moč Božje ljubezni, ki presega vse človeške zakonitosti. Ta dan nas spominja, da tudi v trenutkih teme in negotovosti vedno pride nov dan, nova svetloba. Na koncu naj zaključim z besedami, ki jih je sveti papež Janez Pavel II. izrekel ob koncu svojega življenja, v času svoje bolezni: »V upanju se bomo prebudili, v upanju bomo vstali.« Ta misel nam daje moč, da tudi v temnih trenutkih verjamemo v svetlobo, ki prihaja, v vstajenje, ki prinaša novo življenje in upanje.
Danes obhajamo veliko soboto, posebej tiho in globoko praznovanje v sklopu velikonočnega tridnevja. Ta dan se nahaja med petkom, ko smo obhajali Jezusovo smrt na križu, in nedeljo, ko praznujemo Njegovo vstajenje. Velika sobota je dan, ko je Jezus počival v grobu, potem ko se je njegovo življenje končalo na križu. S tem nam je izkazal ljubezen do konca. Gre za dan tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik – vstajenje Jezusa Kristusa. Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj simbolizira čas, ko so učenci in vsi, ki so ljubili Jezusa, žalovali, še brez spoznanja, da se bliža novo življenje. To je čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev. V tem dnevu ni svete maše, vendar obhajamo obred blagoslova ognja, ki simbolizira svetlobo, ki prihaja iz teme. Ta ogenj predstavlja Kristusovo vstajenje, ki bo pregnalo temo in prineslo novo upanje svetu. Po cerkvah v tem dnevu blagoslavljamo velikonočna jedila, večer pa zaznamuje slovesna velikonočna vigilija. V času, ko se soočamo z naraščajočimi napetostmi in vojnami v svetu, nas velika sobota še posebej nagovarja. V našem vsakodnevnem ritmu, v naši vsakodnevni hitri resničnosti se pogosto znajdemo v kaosu, ko nam primanjkuje časa za tišino, notranji mir in umirjenost. Velika sobota nas pravzaprav izziva, da se ustavimo, da si vzamemo čas za razmislek, da vstopimo v cerkev in sedemo ob Jezusov grob. To je priložnost, da premišljujemo o življenju, minljivosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In tudi o življenju po smrti. Včasih nas preveva celo vprašanje, ali je v sodobnosti sploh še prostor za mir in upanje. A prav velika sobota nas uči, da moramo najti čas za zaupanje v prihodnost ter moč Božje ljubezni, ki presega vse človeške zakonitosti. Ta dan nas spominja, da tudi v trenutkih teme in negotovosti vedno pride nov dan, nova svetloba. Na koncu naj zaključim z besedami, ki jih je sveti papež Janez Pavel II. izrekel ob koncu svojega življenja, v času svoje bolezni: »V upanju se bomo prebudili, v upanju bomo vstali.« Ta misel nam daje moč, da tudi v temnih trenutkih verjamemo v svetlobo, ki prihaja, v vstajenje, ki prinaša novo življenje in upanje.
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Zasedba Pantaloons predstavlja priredbo Artemasove viralne uspešnice Obalni inštrumentalni trio, ki ga sestavljajo Luka Belič (tenor saksofon), Aljaž Markežič na (suzafon) in David Nik Lipovac (bobni), si je drznil poseči v viralno uspešnico britanskega pevca, tekstopisca in glasbenega producenta Artemasa Diamandisa. Seveda so fantje to opravili popolnoma po svoje, torej tako, da zgleda kot novo in še bolj ekspolzivno: hipnotične trance teksture se prepletejo s trap ritmi in kratkim rap vložkom, vse skupaj pa poganjajo značilni brassovski temelji skupine, z mogočnimi bas linijami suzafona in izrazitimi saksofonskimi vložki, ki jih ni mogoče spregledati. Pantaloons, ki od samega začetka velja za bend, katerega glasba, ki je praviloma energična, širše dostopna in pregovorno plesno razpoložena, zaživi predvsem v živi interakciji s publiko, je izid tekočega singla, s katerim trka na vrata velikih evropskih poletnih glasbenih festivalov, pospremil z videospotom, posnetim v živo na priljubljenem prizorišču Kino Šiška.
Zasedba Pantaloons predstavlja priredbo Artemasove viralne uspešnice Obalni inštrumentalni trio, ki ga sestavljajo Luka Belič (tenor saksofon), Aljaž Markežič na (suzafon) in David Nik Lipovac (bobni), si je drznil poseči v viralno uspešnico britanskega pevca, tekstopisca in glasbenega producenta Artemasa Diamandisa. Seveda so fantje to opravili popolnoma po svoje, torej tako, da zgleda kot novo in še bolj ekspolzivno: hipnotične trance teksture se prepletejo s trap ritmi in kratkim rap vložkom, vse skupaj pa poganjajo značilni brassovski temelji skupine, z mogočnimi bas linijami suzafona in izrazitimi saksofonskimi vložki, ki jih ni mogoče spregledati. Pantaloons, ki od samega začetka velja za bend, katerega glasba, ki je praviloma energična, širše dostopna in pregovorno plesno razpoložena, zaživi predvsem v živi interakciji s publiko, je izid tekočega singla, s katerim trka na vrata velikih evropskih poletnih glasbenih festivalov, pospremil z videospotom, posnetim v živo na priljubljenem prizorišču Kino Šiška.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
Člani zasedbe The Indicals radi preigravajo legendarne koščke ska zgodovine, vedno večji pa je tudi nabor njihovih avtorskih skladb. Večina mladih glasbenikov iz skupine Good Vibrations pa prihaja z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, zato je njihov pristop k muziciranju bolj študiozen, a nič manj prepričljiv. Kdo pa bo prepričal člane žirije, glasbenike zasedb RED FIVE POINT STAR in RAGGALUTION?
Člani zasedbe The Indicals radi preigravajo legendarne koščke ska zgodovine, vedno večji pa je tudi nabor njihovih avtorskih skladb. Večina mladih glasbenikov iz skupine Good Vibrations pa prihaja z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, zato je njihov pristop k muziciranju bolj študiozen, a nič manj prepričljiv. Kdo pa bo prepričal člane žirije, glasbenike zasedb RED FIVE POINT STAR in RAGGALUTION?
Ljubljanska peterica mladih glasbenikov Infuzija ponuja pravo infuzijo kakovostnega funka in jazza, za eksplozivno grosupeljsko zasedbo Cava, ki z neukrotljivo energijo svoje muziciranje rada preizkusi tudi na ulici, pa boste zagotovo tudi še slišali. Obe zasedbi se bosta v tokratni oddaji pomerili v funk ritmih, kdo bo bolj prepričljiv, pa bo ocenil Sergej Randjelović – RunJoe iz skupine ELEVATORS.
Ljubljanska peterica mladih glasbenikov Infuzija ponuja pravo infuzijo kakovostnega funka in jazza, za eksplozivno grosupeljsko zasedbo Cava, ki z neukrotljivo energijo svoje muziciranje rada preizkusi tudi na ulici, pa boste zagotovo tudi še slišali. Obe zasedbi se bosta v tokratni oddaji pomerili v funk ritmih, kdo bo bolj prepričljiv, pa bo ocenil Sergej Randjelović – RunJoe iz skupine ELEVATORS.
The Illusion glasbo najdejo povsod, predvsem pa zelo uživajo na odru. Z všečnimi melodijami se gibljejo predvsem v polju pop rocka, svoji glasbi pa radi dodajo tudi primesi funka in trše ritme. Člani celjske skupine The Takeover so se za pop rock odločili, ker je to žanr, ki jih povezuje, sicer pa vsak od njih ustvarja tudi v drugih glasbenih vodah. Kdo od njih je prepričal v tokratni oddaji, bodo ocenili člani skupine Tabu.
The Illusion glasbo najdejo povsod, predvsem pa zelo uživajo na odru. Z všečnimi melodijami se gibljejo predvsem v polju pop rocka, svoji glasbi pa radi dodajo tudi primesi funka in trše ritme. Člani celjske skupine The Takeover so se za pop rock odločili, ker je to žanr, ki jih povezuje, sicer pa vsak od njih ustvarja tudi v drugih glasbenih vodah. Kdo od njih je prepričal v tokratni oddaji, bodo ocenili člani skupine Tabu.
Tim Urbanya in Mike Vale bosta prisluhnila in ocenila, ali je v ustvarjanju elektronske glasbe bolj prepričljiv Tržičan Maj Štrukelj – Jumpexx, ki z glasbo in zvokom najraje ustvarja svoje zgodbe, ali Matija Škerjanec – Ayit, ki je odraščal z rockom in etno glasbo, zdaj pa ga v čisto drug svet prestavi elektronska glasba.
Tim Urbanya in Mike Vale bosta prisluhnila in ocenila, ali je v ustvarjanju elektronske glasbe bolj prepričljiv Tržičan Maj Štrukelj – Jumpexx, ki z glasbo in zvokom najraje ustvarja svoje zgodbe, ali Matija Škerjanec – Ayit, ki je odraščal z rockom in etno glasbo, zdaj pa ga v čisto drug svet prestavi elektronska glasba.
V ritmu indie rocka se bodo tokrat predstavili in pomerili novomeški rockerji skupine MRFY, ki so rockerji po duši, imidžu in prepričanju ter rockerski trio THE BREAKS iz Šempetra pri Novi gorici, ki menda lomi vse, kar je v glasbi predvidljivega. Kdo bo boljši, bosta ocenila Tomaž Štular in Janez Šter iz zasedb THE TIDE in BORDO.
V ritmu indie rocka se bodo tokrat predstavili in pomerili novomeški rockerji skupine MRFY, ki so rockerji po duši, imidžu in prepričanju ter rockerski trio THE BREAKS iz Šempetra pri Novi gorici, ki menda lomi vse, kar je v glasbi predvidljivega. Kdo bo boljši, bosta ocenila Tomaž Štular in Janez Šter iz zasedb THE TIDE in BORDO.
Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem verjetno zadnjem nagovoru dejal, da bi dogovor osvobodil talce, ustavil spopade, zagotovil varnost Izraelu in omogočil znatno povečanje humanitarne pomoči Palestincem. Tudi iz palestinskega gibanja Hamas so sporočili, da pogovori dobro napredujejo. V oddaji tudi o tem: - 830 tisoč Slovencev lahko od jutri pričakuje pošto z Vzajmene. - Za inovativna podjetja na voljo 72.000 evrov nepovratnih sredstev. - Vrtec Lucija gre v popolno rekonstrukcijo. - V Rimu predstavili traso letošnje Dirke po Italiji, 24.maja tudi v Sloveniji.
Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem verjetno zadnjem nagovoru dejal, da bi dogovor osvobodil talce, ustavil spopade, zagotovil varnost Izraelu in omogočil znatno povečanje humanitarne pomoči Palestincem. Tudi iz palestinskega gibanja Hamas so sporočili, da pogovori dobro napredujejo. V oddaji tudi o tem: - 830 tisoč Slovencev lahko od jutri pričakuje pošto z Vzajmene. - Za inovativna podjetja na voljo 72.000 evrov nepovratnih sredstev. - Vrtec Lucija gre v popolno rekonstrukcijo. - V Rimu predstavili traso letošnje Dirke po Italiji, 24.maja tudi v Sloveniji.
Oba slovenska predstavnika sta se prebila med najboljših 24 v konferenčni ligi. Celjani so se v zadnjem krogu v izločilnih bojih pridružili Olimpiji po novi kaotični domači evropski tekmi. Na treh je bilo povprečno doseženih skoraj šest golov, peti zadetek pa je proti ekipi TNS določil zmagovalca, potem ko so Celjani ves drugi polčas pletli mrežo okrog gostujočega gola, na koncu pa uspeli zadržati prednost s 3:2 v srhljivi končnici. Gost je član Celja in slovenski reprezentant Žan Karničnik, ki govori o svoji fleksibilnosti, tudi proti ekipi TNS je igral na več različnih igralnih položajih, pa o svojem dolgem nogometnem letu, zavoljo evropskega prvenstva in napornega ritma klubskih tekem ni imel možnosti za daljši oddih. Končno si ga bo privoščil zdaj. Karničnik upa, da mu bo pozimi uspel odmeven prestop, skoraj pa bi mu konec poletja, a se je poškodoval na tekmi, ki bi morala biti njegova zadnja pri Celju. Karničnik debatira z Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem, s Poljske pa se oglasi Boštjan Janežič. Olimpija je pri Jagiellonii imela več žoge v svojih nogah, ni pa zmagala, s čimer bi se prebila med najboljših osem in tako neposredno v osmino finala konferenčne lige.
Oba slovenska predstavnika sta se prebila med najboljših 24 v konferenčni ligi. Celjani so se v zadnjem krogu v izločilnih bojih pridružili Olimpiji po novi kaotični domači evropski tekmi. Na treh je bilo povprečno doseženih skoraj šest golov, peti zadetek pa je proti ekipi TNS določil zmagovalca, potem ko so Celjani ves drugi polčas pletli mrežo okrog gostujočega gola, na koncu pa uspeli zadržati prednost s 3:2 v srhljivi končnici. Gost je član Celja in slovenski reprezentant Žan Karničnik, ki govori o svoji fleksibilnosti, tudi proti ekipi TNS je igral na več različnih igralnih položajih, pa o svojem dolgem nogometnem letu, zavoljo evropskega prvenstva in napornega ritma klubskih tekem ni imel možnosti za daljši oddih. Končno si ga bo privoščil zdaj. Karničnik upa, da mu bo pozimi uspel odmeven prestop, skoraj pa bi mu konec poletja, a se je poškodoval na tekmi, ki bi morala biti njegova zadnja pri Celju. Karničnik debatira z Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem, s Poljske pa se oglasi Boštjan Janežič. Olimpija je pri Jagiellonii imela več žoge v svojih nogah, ni pa zmagala, s čimer bi se prebila med najboljših osem in tako neposredno v osmino finala konferenčne lige.
Sestre iz tria Me tri do polnoči zase pravijo, da imajo glasbo v krvi, s svojim glasbenim ustvarjanjem pa želijo dokazati, da so v narodno-zabavni glasbi lahko uspešna tudi dekleta. Pomerile se bodo s fantovskim triom Mladi Belokranjci, kdo bo boljši, pa bodo ocenili člani skupine Gadi.
Sestre iz tria Me tri do polnoči zase pravijo, da imajo glasbo v krvi, s svojim glasbenim ustvarjanjem pa želijo dokazati, da so v narodno-zabavni glasbi lahko uspešna tudi dekleta. Pomerile se bodo s fantovskim triom Mladi Belokranjci, kdo bo boljši, pa bodo ocenili člani skupine Gadi.
Rimska Galleria del Cembalo je svoje ime dobila po obliki palače, v kateri domuje – palače Borghese, še danes v delni lasti znamenite grofovske družine. V prostorih, kjer so svojčas visela dela Caravaggia in drugih baročnih umetnikov, preden jih je kardinal Scipio Borghese preselil v bolj znano Galerijo Borghese sredi istoimenskega parka, je zadnjih deset let doma fotografija. To pomlad: razstava Sneg Klavdija Slubana, slovensko-pariškega fotografa, znanega predvsem po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi s potovanj, zlasti po Balkanu in po državah ob Baltiku. Razstavlja izbor del iz zadnjih dveh desetletij. Kustos Mario Peliti poudarja, da je za Slubana pomembno iskanje zornega kota, ki pa je na koncu vedno on sam. Njegov "drugje" predstavlja pripetljaj ali pa priložnost, da vedno izpoveduje sebe. In v tem kaže iskati koherentnost njegove fotografije. Gre za izjemno delo, meni Peliti. Foto: izrez fotografije, Rusija, Transsibirska, 2007
Rimska Galleria del Cembalo je svoje ime dobila po obliki palače, v kateri domuje – palače Borghese, še danes v delni lasti znamenite grofovske družine. V prostorih, kjer so svojčas visela dela Caravaggia in drugih baročnih umetnikov, preden jih je kardinal Scipio Borghese preselil v bolj znano Galerijo Borghese sredi istoimenskega parka, je zadnjih deset let doma fotografija. To pomlad: razstava Sneg Klavdija Slubana, slovensko-pariškega fotografa, znanega predvsem po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi s potovanj, zlasti po Balkanu in po državah ob Baltiku. Razstavlja izbor del iz zadnjih dveh desetletij. Kustos Mario Peliti poudarja, da je za Slubana pomembno iskanje zornega kota, ki pa je na koncu vedno on sam. Njegov "drugje" predstavlja pripetljaj ali pa priložnost, da vedno izpoveduje sebe. In v tem kaže iskati koherentnost njegove fotografije. Gre za izjemno delo, meni Peliti. Foto: izrez fotografije, Rusija, Transsibirska, 2007
Krompirjev studio lahko postane tudi koncertna dvorana. Gajo, Klemena in vse gledalce bodo tokrat z obiskom počastili profesionalni glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Davorina Morija. V studiu se jim bo pridružila tudi množica mladih glasbenikov Glasbene šole Franca Šturma in skupaj bodo spoznavali svet profesionalnih glasbenikov. Kakšen instrumentarij zajema popoln simfonični orkester, kaj pomeni biti dirigent ali član Simfoničnega orkestra RTV, kdo izbira skladbe, kje vse nastopajo …, so vprašanja, na katera bodo iskali odgovore. Glasbeni Krompir bodo začinili še z gibalnim izzivom, v katerem se bodo preizkusili v posebni veščini dirigiranja, svoje bo dodal tudi Slavko z zanimivimi podatki o instrumentih, za konec pa bosta v ritmu tanga na Krompirjevem odru zaplesala mlada plesalca Melanija in Teodor iz Plesnega kluba Feniks.
Krompirjev studio lahko postane tudi koncertna dvorana. Gajo, Klemena in vse gledalce bodo tokrat z obiskom počastili profesionalni glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Davorina Morija. V studiu se jim bo pridružila tudi množica mladih glasbenikov Glasbene šole Franca Šturma in skupaj bodo spoznavali svet profesionalnih glasbenikov. Kakšen instrumentarij zajema popoln simfonični orkester, kaj pomeni biti dirigent ali član Simfoničnega orkestra RTV, kdo izbira skladbe, kje vse nastopajo …, so vprašanja, na katera bodo iskali odgovore. Glasbeni Krompir bodo začinili še z gibalnim izzivom, v katerem se bodo preizkusili v posebni veščini dirigiranja, svoje bo dodal tudi Slavko z zanimivimi podatki o instrumentih, za konec pa bosta v ritmu tanga na Krompirjevem odru zaplesala mlada plesalca Melanija in Teodor iz Plesnega kluba Feniks.
Parthenope je privlačna, inteligentna, radovedna in skrivnostna mladenka, očarljiva in usodna za številne moške, ki jih sreča na svoji poti. V celovečercu z istoimenskim naslovom, predstavljenem na lanskem festivalu v Cannesu, ji scenarist in režiser Paolo Sorrentino sledi skozi nekaj desetletij, od poroda v morju leta 1950 prek raziskovanja prvih ljubezni in študijskih uspehov do slovesa od mladosti in življenja v spominih. Parthenope pa je bilo v grški mitologiji ime tudi sireni, ki se je vrgla v morje iz obupa, ker ji ni uspelo zapeljati Odiseja; tam, kjer je njeno truplo naplavilo na obalo, je zraslo istoimensko mesto, ki ga danes poznamo kot Neapelj. V celovečernem filmu, ki ga lahko razumemo tudi kot razkošno vizualno posvetilo svojemu rodnemu mestu, Sorrentino združuje antične motive in pripoved o 20. stoletju skozi potapljanje v psiho svoje protagonistke, nadarjene študentke antropologije. Film je prežet s citati, navzkrižnimi povezavami in referencami; pred nas postavi uganko, v kolikšni meri glavna junakinja dejansko pooseblja mesto in njegovo zgodovino ter njegovo šarmantno mešanico sakralnega in profanega. Parthenope, ki jo odigra karizmatična Celeste Dalla Porta v svoji prvi večji vlogi, je v avtorjevi zamisli hkrati mitološka sirena in Odisej, hkrati oseba in prispodoba. A ta vsebinska odprtost in nedorečenost je s stališča gledalca dvorezen meč. Paolo Sorrentino je že v preteklosti dokazal, da je verjetno najboljši Fellinijev učenec, najbolj neposredno v Neskončni lepoti iz leta 2013. Od prvega prizora filma Parthenope naprej je očitno, da ga ne zanima umetnost kot mimesis, kot golo posnemanje resničnosti. Je ustvarjalec podob, ki so čutne izkušnje, skozi katere hoče prehajati – ne vedno najbolj uspešno – med notranjim in zunanjim svetom. Manj uspešno zato, ker je v te bohotne podobe sam veliko bolj zaljubljen kot to pričakuje od nas, še posebej v kombinaciji skrajno upočasnjenega ritma in ne najbolj jasne pripovedi. Morda še bolj kot na Fellinija me je tako film spomnil na opus enega drugega šampiona počasnega kina, Thea Angelopoulosa, in na njegovo vseživljenjsko ukvarjanje s pogledi, pa tudi z vsem univerzalnim v najbolj lokalnem. Kakorkoli, Neapelj, kot smo mu tu priča, je Sorrentinova Itaka, v katero se vrača po zaviti poti, tudi skozi spomine in doživljanja svoje protagonistke; je izkušnja življenja, ki v časovni perspektivi neizbežno polzi med prsti, in prispodoba lepote, ki bledi. Kljub vsej pompoznosti, ki jo avtorsko pripisuje sami lepoti – ali pa je poanta nemara prav v tem … Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Parthenope je privlačna, inteligentna, radovedna in skrivnostna mladenka, očarljiva in usodna za številne moške, ki jih sreča na svoji poti. V celovečercu z istoimenskim naslovom, predstavljenem na lanskem festivalu v Cannesu, ji scenarist in režiser Paolo Sorrentino sledi skozi nekaj desetletij, od poroda v morju leta 1950 prek raziskovanja prvih ljubezni in študijskih uspehov do slovesa od mladosti in življenja v spominih. Parthenope pa je bilo v grški mitologiji ime tudi sireni, ki se je vrgla v morje iz obupa, ker ji ni uspelo zapeljati Odiseja; tam, kjer je njeno truplo naplavilo na obalo, je zraslo istoimensko mesto, ki ga danes poznamo kot Neapelj. V celovečernem filmu, ki ga lahko razumemo tudi kot razkošno vizualno posvetilo svojemu rodnemu mestu, Sorrentino združuje antične motive in pripoved o 20. stoletju skozi potapljanje v psiho svoje protagonistke, nadarjene študentke antropologije. Film je prežet s citati, navzkrižnimi povezavami in referencami; pred nas postavi uganko, v kolikšni meri glavna junakinja dejansko pooseblja mesto in njegovo zgodovino ter njegovo šarmantno mešanico sakralnega in profanega. Parthenope, ki jo odigra karizmatična Celeste Dalla Porta v svoji prvi večji vlogi, je v avtorjevi zamisli hkrati mitološka sirena in Odisej, hkrati oseba in prispodoba. A ta vsebinska odprtost in nedorečenost je s stališča gledalca dvorezen meč. Paolo Sorrentino je že v preteklosti dokazal, da je verjetno najboljši Fellinijev učenec, najbolj neposredno v Neskončni lepoti iz leta 2013. Od prvega prizora filma Parthenope naprej je očitno, da ga ne zanima umetnost kot mimesis, kot golo posnemanje resničnosti. Je ustvarjalec podob, ki so čutne izkušnje, skozi katere hoče prehajati – ne vedno najbolj uspešno – med notranjim in zunanjim svetom. Manj uspešno zato, ker je v te bohotne podobe sam veliko bolj zaljubljen kot to pričakuje od nas, še posebej v kombinaciji skrajno upočasnjenega ritma in ne najbolj jasne pripovedi. Morda še bolj kot na Fellinija me je tako film spomnil na opus enega drugega šampiona počasnega kina, Thea Angelopoulosa, in na njegovo vseživljenjsko ukvarjanje s pogledi, pa tudi z vsem univerzalnim v najbolj lokalnem. Kakorkoli, Neapelj, kot smo mu tu priča, je Sorrentinova Itaka, v katero se vrača po zaviti poti, tudi skozi spomine in doživljanja svoje protagonistke; je izkušnja življenja, ki v časovni perspektivi neizbežno polzi med prsti, in prispodoba lepote, ki bledi. Kljub vsej pompoznosti, ki jo avtorsko pripisuje sami lepoti – ali pa je poanta nemara prav v tem … Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Nemalokrat se zgodi, da se izgubimo v glasnem šumu neznosnega ritma vsakdanjih obveznosti in pokleknemo pod težo pričakovanj našega modernega sveta. Zdi se nam, da nimamo ventila, prek katerega bi lahko izrazili samega sebe, niti zavetja, kjer bi se lahko ustavili in v miru zadihali. A na srečo obstajajo takšna zavetja, saj smo se v tokratni Nedeljski reportaži zatekli v enega izmed teh redkih prostorov. Pridružili smo se igralski skupini v sklopu kolektiva Odprta scena, kjer so nam pokazali, na kakšen način si vzamejo čas zase, se družijo in ustvarjajo v svojem tempu.
Nemalokrat se zgodi, da se izgubimo v glasnem šumu neznosnega ritma vsakdanjih obveznosti in pokleknemo pod težo pričakovanj našega modernega sveta. Zdi se nam, da nimamo ventila, prek katerega bi lahko izrazili samega sebe, niti zavetja, kjer bi se lahko ustavili in v miru zadihali. A na srečo obstajajo takšna zavetja, saj smo se v tokratni Nedeljski reportaži zatekli v enega izmed teh redkih prostorov. Pridružili smo se igralski skupini v sklopu kolektiva Odprta scena, kjer so nam pokazali, na kakšen način si vzamejo čas zase, se družijo in ustvarjajo v svojem tempu.
Rimski cesar Tit Flavij Vespazijan, ki je vladal med letoma 69 in 79 po Kristusu, je v Rimu veljal za sposobnega vladarja. Kot vodja legije je namreč uspešno sodeloval pri zavzetju današnje Britanije, povezan pa je tudi z našim antičnim Ptujem (Petoviono), saj ga je kot ena izmed prvih za cesarja podprla tamkajšnja legija. Da je bil zares iznajdljiv, pa priča anekdota, ki jo je zapisal rimski biograf Svetonij. Poleg nekaterih drugih davkov je uvedel tudi davek na javna stranišča. Predvidoma so ga plačevali strojarji in mlinarji, ki so urin potrebovali pri svojem delu. Vespazijanov sin Tit, ki je bil precej bolj tenkočuten od svojega očeta, se je nad očetovo odločitvijo zgražal. Cesar Vespazijan pa mu je pod nos pomolil kovanec in ga vprašal, ali smrdi. Ko je Tit zanikal in dejal, da kovanec nima nobenega vonja, ga je Vespazijan opozoril: »Pa vendar je od urina!« Na podlagi te anekdote je nastala fraza, da »denar ne smrdi«, ki je v zgodovini pogosto služila kot izgovor za moralno sporne oziroma sumljive posle, pa tudi za neizčrpno kopičenje denarja na račun šibkejših. Vespazijanovo logiko najbolj absurdnih davkov, kot smo jim lahko priče tudi sami, pa uspešno izrabljajo državni zakonodajalci še danes. A kako neskončno kopičenje denarja pokvari človeško dušo, so poudarjali že stari Grki. Med sedmerico njihovih prvih filozofov so kar štrije spregovorili tudi o tem, da denar hočeš nočeš umaže našo dušo. Hilon iz Šparte je dejal: »Raje izberi izgubo kakor sramotni zaslužek; prvo te bo razžalostilo enkrat, drugo za vselej.« Pitak z Lezbosa je opozarjal: »Dobiček je nenasiten.« Periander iz Korinta, da je dobiček nekaj sramotnega. Biant iz Priene pa je poudarjal, naj nevrednega človeka nikar ne hvalimo samo zaradi (njegovega) bogastva.
Rimski cesar Tit Flavij Vespazijan, ki je vladal med letoma 69 in 79 po Kristusu, je v Rimu veljal za sposobnega vladarja. Kot vodja legije je namreč uspešno sodeloval pri zavzetju današnje Britanije, povezan pa je tudi z našim antičnim Ptujem (Petoviono), saj ga je kot ena izmed prvih za cesarja podprla tamkajšnja legija. Da je bil zares iznajdljiv, pa priča anekdota, ki jo je zapisal rimski biograf Svetonij. Poleg nekaterih drugih davkov je uvedel tudi davek na javna stranišča. Predvidoma so ga plačevali strojarji in mlinarji, ki so urin potrebovali pri svojem delu. Vespazijanov sin Tit, ki je bil precej bolj tenkočuten od svojega očeta, se je nad očetovo odločitvijo zgražal. Cesar Vespazijan pa mu je pod nos pomolil kovanec in ga vprašal, ali smrdi. Ko je Tit zanikal in dejal, da kovanec nima nobenega vonja, ga je Vespazijan opozoril: »Pa vendar je od urina!« Na podlagi te anekdote je nastala fraza, da »denar ne smrdi«, ki je v zgodovini pogosto služila kot izgovor za moralno sporne oziroma sumljive posle, pa tudi za neizčrpno kopičenje denarja na račun šibkejših. Vespazijanovo logiko najbolj absurdnih davkov, kot smo jim lahko priče tudi sami, pa uspešno izrabljajo državni zakonodajalci še danes. A kako neskončno kopičenje denarja pokvari človeško dušo, so poudarjali že stari Grki. Med sedmerico njihovih prvih filozofov so kar štrije spregovorili tudi o tem, da denar hočeš nočeš umaže našo dušo. Hilon iz Šparte je dejal: »Raje izberi izgubo kakor sramotni zaslužek; prvo te bo razžalostilo enkrat, drugo za vselej.« Pitak z Lezbosa je opozarjal: »Dobiček je nenasiten.« Periander iz Korinta, da je dobiček nekaj sramotnega. Biant iz Priene pa je poudarjal, naj nevrednega človeka nikar ne hvalimo samo zaradi (njegovega) bogastva.
V oddajo radioLive! prihajajo Jet Black Diamonds! Radijski koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, obiščite naš Studio Hendrix! Jet Black Diamonds združujejo surovo energijo klasičnega rocka ter mu dodajajo pridih sodobnega zvoka. Znani so po svoji močni odrski prisotnosti, energičnih nastopih in kakovostnem avtorskem glasbenem ustvarjanju. Njihova glasba je polna močnih kitarskih rifov, udarnega ritma in privlačnih melodij, kar ustvarja edinstveno izkušnjo za poslušalce. Z leti so si pridobili zvesto bazo oboževalcev in si utrdili mesto na slovenski glasbeni sceni, kjer so prepoznavni po svojem unikatnem zvoku in strasti do glasbe. Sredi aprila 2024 so izdali album Sladki problemi, ki ga bodo predstavili tudi v največjem studiu Radia Koper. V oddaji radioLive! bo zasedbo Jet Black Diamonds gostil Blaž Maljevac!
V oddajo radioLive! prihajajo Jet Black Diamonds! Radijski koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, obiščite naš Studio Hendrix! Jet Black Diamonds združujejo surovo energijo klasičnega rocka ter mu dodajajo pridih sodobnega zvoka. Znani so po svoji močni odrski prisotnosti, energičnih nastopih in kakovostnem avtorskem glasbenem ustvarjanju. Njihova glasba je polna močnih kitarskih rifov, udarnega ritma in privlačnih melodij, kar ustvarja edinstveno izkušnjo za poslušalce. Z leti so si pridobili zvesto bazo oboževalcev in si utrdili mesto na slovenski glasbeni sceni, kjer so prepoznavni po svojem unikatnem zvoku in strasti do glasbe. Sredi aprila 2024 so izdali album Sladki problemi, ki ga bodo predstavili tudi v največjem studiu Radia Koper. V oddaji radioLive! bo zasedbo Jet Black Diamonds gostil Blaž Maljevac!
KDO BO NAJBOLJŠI? V zadnji oddaji prve sezone se bo pomerilo šest najboljših vsakega dvoboja. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbo ljudske pesmi, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Maja Pavlin, Aida Kurtović in Žiga Rezar, pa ne bo imela lahkega dela. Napeto bo od začetka do konca, vas zanima, kdo bo zmagal?
KDO BO NAJBOLJŠI? V zadnji oddaji prve sezone se bo pomerilo šest najboljših vsakega dvoboja. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbo ljudske pesmi, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Maja Pavlin, Aida Kurtović in Žiga Rezar, pa ne bo imela lahkega dela. Napeto bo od začetka do konca, vas zanima, kdo bo zmagal?
Ne le s harmoniko - mladina je ustvarjalna tudi s kitaro, bobni, saksofonom, računalnikom ... v različnih urbanih glasbeni zvrsteh; Spoznali bomo 6 finalistov mladinske glasbene oddaje V SVOJEM RITMU, ki nam je v glasbenih dvobojih na TV SLO1 predstavljala žanrsko raznolike najstniške zasedbe. Prva serija oddaj je ponudila vpogled v najstniško ustvarjalnost znotraj šestih izbranih glasbenih slogov: pop, rock, jaz, rap, punk in metal. Najboljše v posamezni žanrski kategoriji so V svojem ritmu ocenili in izbrali uveljavljeni slovenski glasbeniki; pri popu je odločala Alya, pri rocku Big Foot Mama, jazziste sta ocenjevala Primož Grašič in Tomaž Gajšt, finalnega raperja je izbral Zlatko, punkerje Elvis Jackson, metalce pa Noctiferia. Mladina ni imela lahkega dela - poleg svoje avtorske skladbe so kritične vzornike morali prepričati tudi z žanrsko priredbo izbrane ljudske viže. V tokratnem Aritmičnem koncertu se nam bodo s svojo avtorsko skladbo in priredbo ljudske predstavili finalisti oddaje V svojem ritmu: MILKSHAKE (pop), JON VOGRIČ VOGI (rap), THE BROKEN INPUT (rock), JAZZBERRY QUINTET (jazz), WASTED TIME (punk), MOSHEAD (metal).
Ne le s harmoniko - mladina je ustvarjalna tudi s kitaro, bobni, saksofonom, računalnikom ... v različnih urbanih glasbeni zvrsteh; Spoznali bomo 6 finalistov mladinske glasbene oddaje V SVOJEM RITMU, ki nam je v glasbenih dvobojih na TV SLO1 predstavljala žanrsko raznolike najstniške zasedbe. Prva serija oddaj je ponudila vpogled v najstniško ustvarjalnost znotraj šestih izbranih glasbenih slogov: pop, rock, jaz, rap, punk in metal. Najboljše v posamezni žanrski kategoriji so V svojem ritmu ocenili in izbrali uveljavljeni slovenski glasbeniki; pri popu je odločala Alya, pri rocku Big Foot Mama, jazziste sta ocenjevala Primož Grašič in Tomaž Gajšt, finalnega raperja je izbral Zlatko, punkerje Elvis Jackson, metalce pa Noctiferia. Mladina ni imela lahkega dela - poleg svoje avtorske skladbe so kritične vzornike morali prepričati tudi z žanrsko priredbo izbrane ljudske viže. V tokratnem Aritmičnem koncertu se nam bodo s svojo avtorsko skladbo in priredbo ljudske predstavili finalisti oddaje V svojem ritmu: MILKSHAKE (pop), JON VOGRIČ VOGI (rap), THE BROKEN INPUT (rock), JAZZBERRY QUINTET (jazz), WASTED TIME (punk), MOSHEAD (metal).
HIP HOP Raperja Martin Fijavž MAR-TIN in Jon Vogrič-VOGI sta vsak po svoje prepričana, da so sanje dosegljive, le živeti jih je treba. Kako pa uresničujeta svoje sanje, povezane z glasbo, si lahko ogledate v peti oddaji V svojem ritmu. Kdo bo boljši, bo ocenil in presodil raper Zlatko!
HIP HOP Raperja Martin Fijavž MAR-TIN in Jon Vogrič-VOGI sta vsak po svoje prepričana, da so sanje dosegljive, le živeti jih je treba. Kako pa uresničujeta svoje sanje, povezane z glasbo, si lahko ogledate v peti oddaji V svojem ritmu. Kdo bo boljši, bo ocenil in presodil raper Zlatko!
JAZZ Vas zanima, kako zveni slovenska ljudska glasba v jazz izvedbi? V četrti oddaji V svojem ritmu bodo svoje glasbene moči merili mladi glasbeniki iz skupin Jazzberry Quintet in Freeflight. Njihovo glasbeno znanje in izvirnost bosta ocenjevala priznana glasbenika Primož Grašič in Tomaž Gajšt.
JAZZ Vas zanima, kako zveni slovenska ljudska glasba v jazz izvedbi? V četrti oddaji V svojem ritmu bodo svoje glasbene moči merili mladi glasbeniki iz skupin Jazzberry Quintet in Freeflight. Njihovo glasbeno znanje in izvirnost bosta ocenjevala priznana glasbenika Primož Grašič in Tomaž Gajšt.
V SVOJEM RITMU: POP Veliko danes znanih pop glasbenikov je začelo svojo kariero v različnih televizijskih šovih, morda svojo uspešno glasbeno kariero začenjajo v televizijski oddaji V svojem ritmu tudi čani pop skupin Milkshake in Alice. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost je ocenjevala izkušena Alya.
V SVOJEM RITMU: POP Veliko danes znanih pop glasbenikov je začelo svojo kariero v različnih televizijskih šovih, morda svojo uspešno glasbeno kariero začenjajo v televizijski oddaji V svojem ritmu tudi čani pop skupin Milkshake in Alice. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost je ocenjevala izkušena Alya.
V prvi oddaji V svojem ritmu bomo rokersko razpoloženi. V pravem glasbenem dvoboju se bodo pomerili člani skupin The Broken Input in Lumberjack. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost pa bodo presojali člani skupine Big Foot Mama.
V prvi oddaji V svojem ritmu bomo rokersko razpoloženi. V pravem glasbenem dvoboju se bodo pomerili člani skupin The Broken Input in Lumberjack. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost pa bodo presojali člani skupine Big Foot Mama.
V zadnji oddaji tretje sezone oddaj V svojem ritmu se bo pomerilo sedem najboljših v glasbenih zvrsteh in zasedbah a cappella, swinga, countrya, latino glasbe, bluesa, folk glasbe in hard rocka. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbami ljudskih in narodnih pesmi, na finalni prireditvi v Kinu Šiška pa bo najboljšega med vsemi izbrala komisija v zasedbi Maša Pavokovič, Janez Križaj in Žiga Rezar. Zmagovalca čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
V zadnji oddaji tretje sezone oddaj V svojem ritmu se bo pomerilo sedem najboljših v glasbenih zvrsteh in zasedbah a cappella, swinga, countrya, latino glasbe, bluesa, folk glasbe in hard rocka. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbami ljudskih in narodnih pesmi, na finalni prireditvi v Kinu Šiška pa bo najboljšega med vsemi izbrala komisija v zasedbi Maša Pavokovič, Janez Križaj in Žiga Rezar. Zmagovalca čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
V zadnji oddaji četrte sezone mladinske glasbeno-dokumentarne serije V svojem ritmu se bo v velikem finalu pomerilo pet najboljših bendov. Mladi glasbeniki bodo na finalni prireditvi v Channel Zero nastopili s priredbami ljudskih in narodnih ter revolucionarnih pesmi, najboljšega med vsemi pa bo izbrala žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin - Gušti. Zmagovalca tudi letos čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
V zadnji oddaji četrte sezone mladinske glasbeno-dokumentarne serije V svojem ritmu se bo v velikem finalu pomerilo pet najboljših bendov. Mladi glasbeniki bodo na finalni prireditvi v Channel Zero nastopili s priredbami ljudskih in narodnih ter revolucionarnih pesmi, najboljšega med vsemi pa bo izbrala žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin - Gušti. Zmagovalca tudi letos čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
Mlad celjski bend TOOTH IN THE SKY se počasi prebija in vse bolj sooblikuje štajersko glasbeno sceno. Člani se žanrsko opredeljujejo kot rock bend in bi se radi uveljavili z lastnim slogom. Člani glasnega primorskega benda CONA 40 so navdušeni nad igranjem v klubskem vzdušju, kjer lahko s svojimi avtorskimi komadi navdušijo občinstvo. Kako se bo žirija odločila tokrat?
Mlad celjski bend TOOTH IN THE SKY se počasi prebija in vse bolj sooblikuje štajersko glasbeno sceno. Člani se žanrsko opredeljujejo kot rock bend in bi se radi uveljavili z lastnim slogom. Člani glasnega primorskega benda CONA 40 so navdušeni nad igranjem v klubskem vzdušju, kjer lahko s svojimi avtorskimi komadi navdušijo občinstvo. Kako se bo žirija odločila tokrat?
Za skupino THE MINT velja, da glasno, drzno in ambiciozno osvajajo slovensko glasbeno sceno, tudi kot predskupina uveljavljenim bendom in z lastnimi videospoti. Instrumentalno in vokalno uigran bend LAPSUS pa odlikujeta smisel za humor in jasna vizija. Kateri od bendov, bo tokrat prepričal žirijo?
Za skupino THE MINT velja, da glasno, drzno in ambiciozno osvajajo slovensko glasbeno sceno, tudi kot predskupina uveljavljenim bendom in z lastnimi videospoti. Instrumentalno in vokalno uigran bend LAPSUS pa odlikujeta smisel za humor in jasna vizija. Kateri od bendov, bo tokrat prepričal žirijo?
Mladostnika Hilde in Hans, ki živita v Berlinu, v zgodnjih 40. letih uživata sončna poletja s prijatelji. Oba pa sta tudi aktivna v odporniškem gibanju, povezanem s Sovjetsko zvezo, ki se bori proti nacističnemu režimu in vojni. Njihove akcije ju povežejo, zaljubita se in pričakujeta otroka, ko pride skupini na sled gestapo. Visoko noseča Hilde se znajde v zaporu ... Po resnični zgodbi posnet nemški celovečerec Z ljubeznijo, Hilde je režiral izkušen avtor Andreas Dresen, film pa je bil premierno prikazan v glavnem tekmovalnem programu lanskega Berlinala. Pripoved spretno kombinira več časovnih ravni; realistični prikaz »sivega« zaporniškega obdobja Hilde, ki v celici tudi rodi otroka, teče linearno, znotraj tega toka pa se znajdejo »barviti« retrospektivni odlomki, ki skačejo v bližnjo preteklost. Ti pasusi naslikajo nežen in negotov razvoj ljubezenske zveze med Hilde in Hansom, pa tudi notranjo dinamiko odporniške skupine, ki jo sestavljajo značajsko zelo različni pripadniki. Vzporedno z njuno zgodbo se pred nami spretno izriše freska nekega natančno določenega časa in prostora. Glavno igralsko težo filma suvereno nosi Liv Lisa Fries, znana iz serije Babylon Berlin, v vlogi Hilde, pri kateri razberemo cel spekter čustev v strahotnih psiholoških situacijah; odličen je tudi njen filmski partner, nekoliko neroden in zadržan Johannes Hegemann. Gotovo je ena od odlik dela portret njune silovite čustvene in telesno čutne zveze, ki sega prek kalvarije, ki sta ji oba izpostavljena. S tem v zvezi bi veljalo izpostaviti še eno markantno posebnost, ki kaže na scenaristično in režijsko globoko premišljeno odločitev: v filmu tako rekoč ne vidimo nasilja. Tudi zasliševalci in pazniki v obdobju, ko Hilde v zaporu rodi otroka in se sooča s kazenskim procesom zaradi izdaje, skušajo biti razumevajoči, človeški. Skušajo celo po svojih močeh pomagati ... In to je tisto grozljivo. Nacistični režim – ali pa katerikoli drug totalitarni režim – ni bil karikirana parada pošasti, ampak so ga sestavljali in omogočali najbolj navadni ljudje, s takimi in drugačnimi prepričanji, ki so tudi na vrhuncu vojne živeli svoja vsakdanja življenja, samo opravljali svoje službe in tudi v tem času so se ljudje zaljubljali in rojevali ... Menim, da je to močno podcenjena plat filma in da je njegovo skrito mojstrstvo prav v načinu, kako drsi pripoved v mirnem, počasnem ritmu kronike neke ljubezenske zgodbe proti tragediji, ki jo je možno slutiti že vnaprej. Celovečerec Z ljubeznijo, Hilde tako s svojo navidezno preprostostjo predstavlja resnično pretresljiv, brezčasen humanistični opomin.
Mladostnika Hilde in Hans, ki živita v Berlinu, v zgodnjih 40. letih uživata sončna poletja s prijatelji. Oba pa sta tudi aktivna v odporniškem gibanju, povezanem s Sovjetsko zvezo, ki se bori proti nacističnemu režimu in vojni. Njihove akcije ju povežejo, zaljubita se in pričakujeta otroka, ko pride skupini na sled gestapo. Visoko noseča Hilde se znajde v zaporu ... Po resnični zgodbi posnet nemški celovečerec Z ljubeznijo, Hilde je režiral izkušen avtor Andreas Dresen, film pa je bil premierno prikazan v glavnem tekmovalnem programu lanskega Berlinala. Pripoved spretno kombinira več časovnih ravni; realistični prikaz »sivega« zaporniškega obdobja Hilde, ki v celici tudi rodi otroka, teče linearno, znotraj tega toka pa se znajdejo »barviti« retrospektivni odlomki, ki skačejo v bližnjo preteklost. Ti pasusi naslikajo nežen in negotov razvoj ljubezenske zveze med Hilde in Hansom, pa tudi notranjo dinamiko odporniške skupine, ki jo sestavljajo značajsko zelo različni pripadniki. Vzporedno z njuno zgodbo se pred nami spretno izriše freska nekega natančno določenega časa in prostora. Glavno igralsko težo filma suvereno nosi Liv Lisa Fries, znana iz serije Babylon Berlin, v vlogi Hilde, pri kateri razberemo cel spekter čustev v strahotnih psiholoških situacijah; odličen je tudi njen filmski partner, nekoliko neroden in zadržan Johannes Hegemann. Gotovo je ena od odlik dela portret njune silovite čustvene in telesno čutne zveze, ki sega prek kalvarije, ki sta ji oba izpostavljena. S tem v zvezi bi veljalo izpostaviti še eno markantno posebnost, ki kaže na scenaristično in režijsko globoko premišljeno odločitev: v filmu tako rekoč ne vidimo nasilja. Tudi zasliševalci in pazniki v obdobju, ko Hilde v zaporu rodi otroka in se sooča s kazenskim procesom zaradi izdaje, skušajo biti razumevajoči, človeški. Skušajo celo po svojih močeh pomagati ... In to je tisto grozljivo. Nacistični režim – ali pa katerikoli drug totalitarni režim – ni bil karikirana parada pošasti, ampak so ga sestavljali in omogočali najbolj navadni ljudje, s takimi in drugačnimi prepričanji, ki so tudi na vrhuncu vojne živeli svoja vsakdanja življenja, samo opravljali svoje službe in tudi v tem času so se ljudje zaljubljali in rojevali ... Menim, da je to močno podcenjena plat filma in da je njegovo skrito mojstrstvo prav v načinu, kako drsi pripoved v mirnem, počasnem ritmu kronike neke ljubezenske zgodbe proti tragediji, ki jo je možno slutiti že vnaprej. Celovečerec Z ljubeznijo, Hilde tako s svojo navidezno preprostostjo predstavlja resnično pretresljiv, brezčasen humanistični opomin.
V tokratni oddaji se pomerita dva dolenjska benda. Novomeški podmladek tradicionalnih dolenjskih punkerskih bendov JAJA BOJZ z glasnimi rifi in angažiranimi besedili sporoča svoj kritični odnos do sveta. BAJTA 23 pa kot angažirani punkerji prisegajo na novodobno punk ideologijo. Žirija tudi tokrat ne bo imela lahkega dela.
V tokratni oddaji se pomerita dva dolenjska benda. Novomeški podmladek tradicionalnih dolenjskih punkerskih bendov JAJA BOJZ z glasnimi rifi in angažiranimi besedili sporoča svoj kritični odnos do sveta. BAJTA 23 pa kot angažirani punkerji prisegajo na novodobno punk ideologijo. Žirija tudi tokrat ne bo imela lahkega dela.
Avtorski komadi, značilen moški vokal in alternativni grunge funk so značilnosti skupine NEKI X, člani skupine FAT PIGEON (po novem CHINA TRAFFIC) pa ustvarjajo pesmi za dušo, se prepuščajo trenutkom navdiha in prepletajo težko, a hkrati melodično glasbo. Kdo bo prepričal žirijo? V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti.
Avtorski komadi, značilen moški vokal in alternativni grunge funk so značilnosti skupine NEKI X, člani skupine FAT PIGEON (po novem CHINA TRAFFIC) pa ustvarjajo pesmi za dušo, se prepuščajo trenutkom navdiha in prepletajo težko, a hkrati melodično glasbo. Kdo bo prepričal žirijo? V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti.
V prvi oddaji nove sezone V svojem ritmu, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Špil ligo, se bosta pomerila benda IN THE ATTIC in GARLIK. Prvega sestavljajo dijaki Britanske mednarodne šole v Ljubljani, ki prisegajo na dober konceptualni alternativni rock, drugega pa dijaki Gimnazije Bežigrad, ki igrajo predvsem avtorsko glasbo. Za oba benda sta značilna izstopajoča ženska vokala. Kateri bend bo prepričal žirijo, ki jo sestavljajo Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin - Gušti.
V prvi oddaji nove sezone V svojem ritmu, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Špil ligo, se bosta pomerila benda IN THE ATTIC in GARLIK. Prvega sestavljajo dijaki Britanske mednarodne šole v Ljubljani, ki prisegajo na dober konceptualni alternativni rock, drugega pa dijaki Gimnazije Bežigrad, ki igrajo predvsem avtorsko glasbo. Za oba benda sta značilna izstopajoča ženska vokala. Kateri bend bo prepričal žirijo, ki jo sestavljajo Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin - Gušti.
Buržuazija je rock band iz Ljubljane. So mladi, drugačni in provokativni. Ustvarjajo avtorsko glasbo, ob tem pa igrajo coverje, da zapolnijo koncertni repertoar. Kamorkoli pridejo, pustijo srce na odru. Člani so stari od 16 do 19 let (nekateri že malo več), vsi so dijaki srednjih šol v Ljubljani (in zdaj že tudi na faksu). Zmagovalci Droogstock-a 2017 Zasedba: Martin Špendl- vokal, bas Rok Molnar- kitara Žan Žak Martinjak- kitara Anže Mramor - bobni Benjamin – spremljevalec benda, voznik, repar … Attic Mist je petčlanska hard rock zasedba iz Kranja, ki jo sestavljajo štirje fantje in eno dekle. Čeprav so na sceni šele leto in pol (zdaj v tej zasedbi že dve), so v tem času nanizali vrsto koncertov širom Slovenije, kot tudi v tujini. Svoj stil opisujejo kot hard rock s prizvokom bluesa in funka. Zasedba: Timotej Jerman - vokal Matija Veber - kitara Matevž Kovačič - kitara Amadei Šaršanski - bas Zala Janežič - bobni Ocenjevala je stalna žirija v zasedbi: Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti.
Buržuazija je rock band iz Ljubljane. So mladi, drugačni in provokativni. Ustvarjajo avtorsko glasbo, ob tem pa igrajo coverje, da zapolnijo koncertni repertoar. Kamorkoli pridejo, pustijo srce na odru. Člani so stari od 16 do 19 let (nekateri že malo več), vsi so dijaki srednjih šol v Ljubljani (in zdaj že tudi na faksu). Zmagovalci Droogstock-a 2017 Zasedba: Martin Špendl- vokal, bas Rok Molnar- kitara Žan Žak Martinjak- kitara Anže Mramor - bobni Benjamin – spremljevalec benda, voznik, repar … Attic Mist je petčlanska hard rock zasedba iz Kranja, ki jo sestavljajo štirje fantje in eno dekle. Čeprav so na sceni šele leto in pol (zdaj v tej zasedbi že dve), so v tem času nanizali vrsto koncertov širom Slovenije, kot tudi v tujini. Svoj stil opisujejo kot hard rock s prizvokom bluesa in funka. Zasedba: Timotej Jerman - vokal Matija Veber - kitara Matevž Kovačič - kitara Amadei Šaršanski - bas Zala Janežič - bobni Ocenjevala je stalna žirija v zasedbi: Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu. FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu. FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
One Plan so družinski hard rock bend s koroškega hribovja, ki pove kar misli in zna to povedati zelo na glas. Hard rock skupina Rock Heroes stremi k lastnemu izrazu in razvija svoj glasbeni žanr. Kako uspešno se bodo lotili glasbenega izziva, bodo ocenili člani skupine Šank rock.
One Plan so družinski hard rock bend s koroškega hribovja, ki pove kar misli in zna to povedati zelo na glas. Hard rock skupina Rock Heroes stremi k lastnemu izrazu in razvija svoj glasbeni žanr. Kako uspešno se bodo lotili glasbenega izziva, bodo ocenili člani skupine Šank rock.
Za skupino Trije muškištirje je muziciranje na ulici svojevrsten izziv, v katerem mladi profesionalni glasbeniki neizmerno uživajo, čeprav so že konkretno zakoračili na pot profesionalnega glasbenega ustvarjanja. Kitarista Svena in violinistko Betko je povezala prav glasba, ustvarjanje samosvojega glasbenega para pa lahko spremljate tudi na ljubljanskih ulicah. V tokratni oddaji, namenjeni folk glasbi, bo ustvarjalnost mladih glasbenikov ocenjeval Vlado Kreslin.
Za skupino Trije muškištirje je muziciranje na ulici svojevrsten izziv, v katerem mladi profesionalni glasbeniki neizmerno uživajo, čeprav so že konkretno zakoračili na pot profesionalnega glasbenega ustvarjanja. Kitarista Svena in violinistko Betko je povezala prav glasba, ustvarjanje samosvojega glasbenega para pa lahko spremljate tudi na ljubljanskih ulicah. V tokratni oddaji, namenjeni folk glasbi, bo ustvarjalnost mladih glasbenikov ocenjeval Vlado Kreslin.
Nevermind, mlada fantovska zasedba s Primorske, že več kot dve leti osvaja različne odre na Obali in drugod po Sloveniji. Samuel Blues oziroma Samo Pivač pa z raskavim glasom in mojstrskim preigravanjem kitarskih riffov občinstvo navdušuje sam. Kdo bo tokrat bolje opravil z glasbenim izzivom v ritmih bluesa? Ocenjevali in odločili bodo Prismojeni profesorji bluesa.
Nevermind, mlada fantovska zasedba s Primorske, že več kot dve leti osvaja različne odre na Obali in drugod po Sloveniji. Samuel Blues oziroma Samo Pivač pa z raskavim glasom in mojstrskim preigravanjem kitarskih riffov občinstvo navdušuje sam. Kdo bo tokrat bolje opravil z glasbenim izzivom v ritmih bluesa? Ocenjevali in odločili bodo Prismojeni profesorji bluesa.
Na umetniški smeri 1. gimnazije v Celju kar vre od ustvarjalnih glasbenih talentov, med njimi je tudi devetčlanska sekcija s solo pevko Izo, ki se z navdušenjem loti tudi latino glasbe. Lama's Friends so temperamentna primorska skupina, ki ob preigravanju latino ritmov prisega tudi na klasičen latino ritem v življenju. Kdo bo bolj navdušil člana žirije Pabla Vitalija in Nicolasa Niveyroja?
Na umetniški smeri 1. gimnazije v Celju kar vre od ustvarjalnih glasbenih talentov, med njimi je tudi devetčlanska sekcija s solo pevko Izo, ki se z navdušenjem loti tudi latino glasbe. Lama's Friends so temperamentna primorska skupina, ki ob preigravanju latino ritmov prisega tudi na klasičen latino ritem v življenju. Kdo bo bolj navdušil člana žirije Pabla Vitalija in Nicolasa Niveyroja?
Skupina Pointless Rebels je sestavljena iz izkušenih glasbenikov, ki so želeli zapolniti vrzel na slovenski country sceni, v zasedbi Mihajlovega Tria pa so glasbeniki samouki, ki med drugim prisegajo na pripovednost avtorskih besedil. Kdo se bo bolj inovativno lotil glasbenega izziva, bo v tokratni oddaji o country glasbi ocenil Milan Pečovnik Pidži.
Skupina Pointless Rebels je sestavljena iz izkušenih glasbenikov, ki so želeli zapolniti vrzel na slovenski country sceni, v zasedbi Mihajlovega Tria pa so glasbeniki samouki, ki med drugim prisegajo na pripovednost avtorskih besedil. Kdo se bo bolj inovativno lotil glasbenega izziva, bo v tokratni oddaji o country glasbi ocenil Milan Pečovnik Pidži.
Poln zvok, vedre melodije, poigravanje z instrumenti …, vse to je swing, ki kar vabi na plesišče. Nalezljivi bodo tudi ritmi glasbenega dvoboja mladih glasbenih skupin Pickpocket Swingers in Mopedi, ki bosta s svojim glasbenim znanjem in inovativnostjo poskusili prepričati Roberta Pikla iz skupine Manouche.
Poln zvok, vedre melodije, poigravanje z instrumenti …, vse to je swing, ki kar vabi na plesišče. Nalezljivi bodo tudi ritmi glasbenega dvoboja mladih glasbenih skupin Pickpocket Swingers in Mopedi, ki bosta s svojim glasbenim znanjem in inovativnostjo poskusili prepričati Roberta Pikla iz skupine Manouche.
Glasbeno ustvarjanje v zasedbah a cappella postaja zelo priljubljeno tudi med mladimi. Izvajanje vokalnega solista ali skupine brez instrumentalne spremljave, razgibani aranžmaji, vokalni beatbox … so značilnosti, ki odlikujejo tudi skupini Popsi in Ain't Harmony, ki bosta prvi pomerili svoje glasbene moči v novi sezoni mladinskih oddaj V svojem ritmu. Kdo bo prepričal člane žirije, glasbenike skupin Perpetuum Jazzile in Bee Geesus?
Glasbeno ustvarjanje v zasedbah a cappella postaja zelo priljubljeno tudi med mladimi. Izvajanje vokalnega solista ali skupine brez instrumentalne spremljave, razgibani aranžmaji, vokalni beatbox … so značilnosti, ki odlikujejo tudi skupini Popsi in Ain't Harmony, ki bosta prvi pomerili svoje glasbene moči v novi sezoni mladinskih oddaj V svojem ritmu. Kdo bo prepričal člane žirije, glasbenike skupin Perpetuum Jazzile in Bee Geesus?
V zadnji oddaji druge sezone se bo pomerilo sedem najboljših vsakega žanrskega dvoboja ( kantavtorstvo, indie rock, elektronska glasba, narodno-zabavna glasba, funk, pop rock in reggae). V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbami ljudskih pesmi in opernih arij, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Nataša Nahtigal, Tomi Meglič in Žiga Rezar, pa bo imela težko delo. Napeto bo vse do konca, zmagovalca pa čaka privlačna nagrada - snemanje videospota!
V zadnji oddaji druge sezone se bo pomerilo sedem najboljših vsakega žanrskega dvoboja ( kantavtorstvo, indie rock, elektronska glasba, narodno-zabavna glasba, funk, pop rock in reggae). V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbami ljudskih pesmi in opernih arij, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Nataša Nahtigal, Tomi Meglič in Žiga Rezar, pa bo imela težko delo. Napeto bo vse do konca, zmagovalca pa čaka privlačna nagrada - snemanje videospota!
V prvi oddaji nove sezone oddaj V svojem ritmu se bosta predstavila, preizkusila in pomerila mlada kantavtorja. Jakob Kobal iz Idrije je kantavtorstvo odkril, ko mu je mama kupila akustično kitaro, letos pa se je že uvrstil na glasbeno lestvico EBBC, ki predstavlja najobetavnejše evropske mlade glasbenike. Aljaž Hrastar z liričnimi avtorskimi pesmimi pogosto nastopi na Daktarijevem odprtem mikrofonu, s kolegi in sestrama pa igra tudi v skupini Eni od sedmih milijard. Njuno glasbo sta ocenila Jani Kovačič in Adi Smolar.
V prvi oddaji nove sezone oddaj V svojem ritmu se bosta predstavila, preizkusila in pomerila mlada kantavtorja. Jakob Kobal iz Idrije je kantavtorstvo odkril, ko mu je mama kupila akustično kitaro, letos pa se je že uvrstil na glasbeno lestvico EBBC, ki predstavlja najobetavnejše evropske mlade glasbenike. Aljaž Hrastar z liričnimi avtorskimi pesmimi pogosto nastopi na Daktarijevem odprtem mikrofonu, s kolegi in sestrama pa igra tudi v skupini Eni od sedmih milijard. Njuno glasbo sta ocenila Jani Kovačič in Adi Smolar.
Dvojina v ritmu bossa nove: BosaZnova sta Vanja in Matjaž Romih, ustvarjalni par, ki je svoje zgodbe iz zasebnega okolja pred kratkim prenesel na velike odre, kot sta Popevka in Melodije morja in sonca. Na svojem prvem albumu »Terapija za pare« nam skozi trinajst pesmi v duetu pripovedujeta o povsem vsakdanjih plateh življenja v dvoje.
Dvojina v ritmu bossa nove: BosaZnova sta Vanja in Matjaž Romih, ustvarjalni par, ki je svoje zgodbe iz zasebnega okolja pred kratkim prenesel na velike odre, kot sta Popevka in Melodije morja in sonca. Na svojem prvem albumu »Terapija za pare« nam skozi trinajst pesmi v duetu pripovedujeta o povsem vsakdanjih plateh življenja v dvoje.
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik