Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Oddaja Mladi mladim je tokrat dišala po prihodnosti, svežih idejah in poklicih, ki so – verjeli ali ne – prava »vroča roba«! Z nami je bila Urška Slapšak, vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki nam je razkrila, kako mlade spodbujajo k pogumnim kariernim odločitvam, ter dijaka Mojca Kraus z Biotehniške šole Maribor in Domen Dolenc s Tehniškega šolskega centra Maribor, ki sta nam predstavila šolanje za poklice prihodnosti. Kaj sploh dela mehatronik? Je naravovarstvo res samo sprehajanje po gozdu? In kateri poklic bo čez nekaj let najbolj iskan?
Oddaja Mladi mladim je tokrat dišala po prihodnosti, svežih idejah in poklicih, ki so – verjeli ali ne – prava »vroča roba«! Z nami je bila Urška Slapšak, vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki nam je razkrila, kako mlade spodbujajo k pogumnim kariernim odločitvam, ter dijaka Mojca Kraus z Biotehniške šole Maribor in Domen Dolenc s Tehniškega šolskega centra Maribor, ki sta nam predstavila šolanje za poklice prihodnosti. Kaj sploh dela mehatronik? Je naravovarstvo res samo sprehajanje po gozdu? In kateri poklic bo čez nekaj let najbolj iskan?
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Pogosto ne vemo, kam bi z preostankom kuhane govedine iz juhe. Najprej se bomo lotili babičinega recepta, ki ga povzdignemo v pravo specialiteto, nato pa bomo iz ostankov govedine pripravili še nasitno in krepko mesno pito. Zdaj nam bo nedeljska župica še bolj teknila!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Pogosto ne vemo, kam bi z preostankom kuhane govedine iz juhe. Najprej se bomo lotili babičinega recepta, ki ga povzdignemo v pravo specialiteto, nato pa bomo iz ostankov govedine pripravili še nasitno in krepko mesno pito. Zdaj nam bo nedeljska župica še bolj teknila!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na visok nivo hotela Rubin je Štefan tokrat ujel uspešno podjetnico Marjano, ki naj bi investirala v razcvet hotela - malce se sicer zaplete, ker se ji je Štefan predstavil kot direktor hotela. Vendar pa vsi, vključno z Natašo, v dobro hotela sprejmejo njegovo igro. Marjana je že ob prvem obisku hotela kot vsi menedžerji polna visokoletečih načrtov in eksotičnih idej. Natašo pa vodi previdnost in se preko Martina pozanima, ali je podjetnica Marjana v resnici kredibilen investitor. Da ima Nataša še kako prav, je Martinu takoj jasno, ko izve, da so Marjanini uspešni posli hudo sumljivi. Štefanovo igro na koncu razkrijejo in hotel se skupaj s prebivalci počasi vrne v svoj nivo poldruge zvezdice.
Na visok nivo hotela Rubin je Štefan tokrat ujel uspešno podjetnico Marjano, ki naj bi investirala v razcvet hotela - malce se sicer zaplete, ker se ji je Štefan predstavil kot direktor hotela. Vendar pa vsi, vključno z Natašo, v dobro hotela sprejmejo njegovo igro. Marjana je že ob prvem obisku hotela kot vsi menedžerji polna visokoletečih načrtov in eksotičnih idej. Natašo pa vodi previdnost in se preko Martina pozanima, ali je podjetnica Marjana v resnici kredibilen investitor. Da ima Nataša še kako prav, je Martinu takoj jasno, ko izve, da so Marjanini uspešni posli hudo sumljivi. Štefanovo igro na koncu razkrijejo in hotel se skupaj s prebivalci počasi vrne v svoj nivo poldruge zvezdice.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
"Prodajaj ideje in se samo delaj, da delaš. Delajo naj cepci!" (Mitja) V Blisk prihaja po nalogu novega lastnika gospodična, ki opravlja inženiring kakovosti delovnega okolja. Predvideva se, da se bo končno nedvomno razkrila Martina nesposobnost in neustreznost, ampak zaključna ocena je presenetljivo odlična. Marta ima same plus točke, medtem ko je Mitja zasačen pri neprimernem delovanju. Vse pa poteka v atmosferi predpriprav na Lilino poroko - skrivnostna je poročna obleka, prava kreacija iz slame povzroči tako rekoč galerijsko navdušenje poznavalcev in zbiralcev sodobnih modnih artefaktov. Mitja pa ljubosumno snuje majhno maščevanje...
"Prodajaj ideje in se samo delaj, da delaš. Delajo naj cepci!" (Mitja) V Blisk prihaja po nalogu novega lastnika gospodična, ki opravlja inženiring kakovosti delovnega okolja. Predvideva se, da se bo končno nedvomno razkrila Martina nesposobnost in neustreznost, ampak zaključna ocena je presenetljivo odlična. Marta ima same plus točke, medtem ko je Mitja zasačen pri neprimernem delovanju. Vse pa poteka v atmosferi predpriprav na Lilino poroko - skrivnostna je poročna obleka, prava kreacija iz slame povzroči tako rekoč galerijsko navdušenje poznavalcev in zbiralcev sodobnih modnih artefaktov. Mitja pa ljubosumno snuje majhno maščevanje...
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Nekdanja vzgojiteljica Alenka Jež je pred 30 leti uresničila svojo veliko željo in s peko kruha in slaščic na domačiji v Lokavcu odprla prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini. Vsa ta leta je Pekarna Ježek, ki ima danes 11 zaposlenih in 15 odstotno rast prometa, obdržala butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih slaščicah iz naravnih sestavin iz okolice. Prodaja v manjših trgovskih verigah, zadrugah, dveh lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogoča vsakodnevni stik s kupci po vsej Primorski, izdelke pa izvažajo tudi v italijanski pokrajini Trst in Benečijo. Lanska podjetnica leta Alenka Jež vseskozi skrbi tudi za vzgojo novih pekarskih in slaščičarskih mojstrov.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Nekdanja vzgojiteljica Alenka Jež je pred 30 leti uresničila svojo veliko željo in s peko kruha in slaščic na domačiji v Lokavcu odprla prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini. Vsa ta leta je Pekarna Ježek, ki ima danes 11 zaposlenih in 15 odstotno rast prometa, obdržala butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih slaščicah iz naravnih sestavin iz okolice. Prodaja v manjših trgovskih verigah, zadrugah, dveh lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogoča vsakodnevni stik s kupci po vsej Primorski, izdelke pa izvažajo tudi v italijanski pokrajini Trst in Benečijo. Lanska podjetnica leta Alenka Jež vseskozi skrbi tudi za vzgojo novih pekarskih in slaščičarskih mojstrov.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Ekipa strokovnjakov za doživljajski marketing v podjetju Ekstrem se ukvarja z organizacijo velikih športnih dogodkov; ustvarja zgodbe, ki jih obiskovalci tudi izkusijo in ne zgolj spremljajo ali opazujejo. Njihove uspešnice so z različnih športnih področij od odbojke in košarke na vodi, teka na vrh letalnice, plezanja na balvanih do kolesarjenja, hokeja in ne nazadnje ulične košarke, ki je predvsem po njihovi zaslugi danes priznan olimpijski šport. Kot pravijo v ekipi, ki je lani ustvarila blizu milijon evrov prihodkov, je Slovenija odlična platforma za tovrstne adrenalinske in družabno-rekreativne dogodke; povpraševanje že prihaja tudi iz tujine, nazadnje iz Savdske Arabije.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Ekipa strokovnjakov za doživljajski marketing v podjetju Ekstrem se ukvarja z organizacijo velikih športnih dogodkov; ustvarja zgodbe, ki jih obiskovalci tudi izkusijo in ne zgolj spremljajo ali opazujejo. Njihove uspešnice so z različnih športnih področij od odbojke in košarke na vodi, teka na vrh letalnice, plezanja na balvanih do kolesarjenja, hokeja in ne nazadnje ulične košarke, ki je predvsem po njihovi zaslugi danes priznan olimpijski šport. Kot pravijo v ekipi, ki je lani ustvarila blizu milijon evrov prihodkov, je Slovenija odlična platforma za tovrstne adrenalinske in družabno-rekreativne dogodke; povpraševanje že prihaja tudi iz tujine, nazadnje iz Savdske Arabije.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu. Foto: Wikipedia
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu. Foto: Wikipedia
Mizarstvo Hrovat s 17 zaposlenimi ima več kot 50-letno tradicijo; leta 1964 ga je ustanovil Franc Hrovat, podjetje pa je v tistem času izdelovalo leseno vrtno pohištvo. Njegovo delo uspešno družno nadaljujeta druga in tretja generacija, ki gre v korak s smernicami sodobne arhitekture. V podjetju, ki je danes specializirano za leseno zunanjo opremo, na prvo mesto ne postavljajo materialnih dobrin in s tem povezane tehnologije; prednost dajejo družbeni odgovornosti in predvsem naložbam v znanje. Najbolj ponosni so na vrtne hišice Cubie, ki so plod njihovega razvoja, prodajo pa širijo tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo.
Mizarstvo Hrovat s 17 zaposlenimi ima več kot 50-letno tradicijo; leta 1964 ga je ustanovil Franc Hrovat, podjetje pa je v tistem času izdelovalo leseno vrtno pohištvo. Njegovo delo uspešno družno nadaljujeta druga in tretja generacija, ki gre v korak s smernicami sodobne arhitekture. V podjetju, ki je danes specializirano za leseno zunanjo opremo, na prvo mesto ne postavljajo materialnih dobrin in s tem povezane tehnologije; prednost dajejo družbeni odgovornosti in predvsem naložbam v znanje. Najbolj ponosni so na vrtne hišice Cubie, ki so plod njihovega razvoja, prodajo pa širijo tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo.
Podjetje Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter, družinsko tradicijo nadaljuje njun sin Igor. Z delavnostjo, modernizacijo in inovativnostjo so postali konkurenčno podjetje v panogi s 23 zaposlenimi, 6 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in skoraj 3,5 milijona evrov prometa. Svoje izdelke tudi izvažajo, predvsem v Avstrijo, priložnost za še večji izvoz pa vidijo v novem izdelku – EKO nagrobni sveči, ki po 3 mesecih industrijske predelave postane organski kompost, CO2 in voda.
Podjetje Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter, družinsko tradicijo nadaljuje njun sin Igor. Z delavnostjo, modernizacijo in inovativnostjo so postali konkurenčno podjetje v panogi s 23 zaposlenimi, 6 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in skoraj 3,5 milijona evrov prometa. Svoje izdelke tudi izvažajo, predvsem v Avstrijo, priložnost za še večji izvoz pa vidijo v novem izdelku – EKO nagrobni sveči, ki po 3 mesecih industrijske predelave postane organski kompost, CO2 in voda.
Frizerstvo Piskar je družinsko podjetje s 60 letno tradicijo. Klaudija Piskar, direktorica in lastnica, je podjetje nasledila po očetu, ki so ga vedno zanimale novosti v zvezi z zdravjem las in lasišča; kot eden prvih frizerjev v Sloveniji je pred 18 leti v svoj salon vpeljal novo storitev Literam. Klaudija Piskar, po izobrazbi farmacevtka, ki nadaljuje očetovo tradicijo in prisega na znanje ter ves čas vlaga v izobraževanje, je v storitvi novega načina negovanja las prepoznala svojo poslovno priložnost in od švicarskega inovatorja Eddya Van Dycka odkupila inovativno tehnologijo, ki jo zdaj stalno izboljšuje in uspešno širi tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Frizerstvo Piskar je družinsko podjetje s 60 letno tradicijo. Klaudija Piskar, direktorica in lastnica, je podjetje nasledila po očetu, ki so ga vedno zanimale novosti v zvezi z zdravjem las in lasišča; kot eden prvih frizerjev v Sloveniji je pred 18 leti v svoj salon vpeljal novo storitev Literam. Klaudija Piskar, po izobrazbi farmacevtka, ki nadaljuje očetovo tradicijo in prisega na znanje ter ves čas vlaga v izobraževanje, je v storitvi novega načina negovanja las prepoznala svojo poslovno priložnost in od švicarskega inovatorja Eddya Van Dycka odkupila inovativno tehnologijo, ki jo zdaj stalno izboljšuje in uspešno širi tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Apetiti so bili veliki, a že treningi moške preizkušnje na srednji skakalnici so nakazali, da Slovenci sinoči, v nasprotju z večino tekem v svetovnem pokalu, niso sodili v najožji krog favoritov. Domen Prevc je bil edini med 20, na šestem mestu, glavni trener Robert Hrgota je zatrdil, da je bil njegov drugi skok edini dober od šestih slovenskih. Luka Dolar je član radijske ekipe na prizorišču olimpijskih iger, v pogovorni olimpijski oddaji Vala 202 Dolimita pa razlaga, da je Anže Lanišek pregorel v preveliki želji, verjame pa, da se v Predazzu ne bo ponovila njegova olimpijska zgodba iz Pekinga. Tja je odšel kot prvi slovenski adut, a na koncu ostal brez mesta v slovenski četverici, ki je na ekipni tekmi osvojila srebro. Hrgota je Laniška, čeprav je bil za Timijem Zajcem na posamični tekmi, postavil v ekipo za današnjo mešano preizkušnjo. Pravi, da mu zaupa. Slovenci so bili še pred kakšnim tednom v vlogi izrazitega favorita na mešani ekipni tekmi. Na podlagi dozdajšnjih rezultatov pa to ne velja več. Če seštejemo rezultate najboljših dveh iz vsake države na obeh dozdajšnjih tekmah, so največ točk zbrali Norvežani, in sicer 1041. Sledijo Japonci 1027, Slovenci so na tretjem mestu s 1022 točkami, oziroma 1020, če štejemo rezultat Anžeta Laniška. Četrti so Nemci s 1017 točkami, peti pa Avstrijci s 1003 točkami. Slišite lahko tudi, da je veteran Gregor Deschwanden dosegel uspeh kariere ob pomoči slovenske stroke. Bronasti Švicar, za katerega Luka Dolar pravi, da je eden najbolj priljubljenih skakalcev v karavani, tekmuje pod vodstvom Bineta Norčiča. Glavni trener švicarske reprezentance je za Val 202 povedal, da je na predvečer tekme poslal svojega serviserja na sedemurno pot v Oberhof, od koder je prinesel mehkejše smuči, s katerimi je Deschwanden stopil na olimpijske stopničke. Dolar tudi razlaga, da so težnja v skokih tekme na večjih skakalnicah. V Courchevelu, kjer bodo skakalci tekmovali na prihodnjih olimpijskih igrah, bodo prenovili skakalni center, obstaja pa možnost, da bi tam zgradili 160-metrsko skakalnico, na kateri bi potem tekmovali leta 2030 na olimpijskih igrah. "Tendenca gre v to smer, tudi ideja direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja je, da bo več tekem na teh večjih napravah," pravi Dolar. Podrobneje tudi o današnji biatlonski preizkušnji. Precej odprtih vprašanj je glede forme Jakova Faka, ki letos še ni tekmoval, potem ko je pred tedni odšel na operacijo kolena. Jutri pa se začenja moški hokejski turnir. Luka Dolar je med hokejisti na olimpijskih igrah, na katere se vračajo igralci lige NHL, spomnil na Connorja McDavida, kapetana Edmontona. Dolar pravi, da je neverjetno, da je na tej, najvišji ravni pol koraka pred vsemi, razlika pa je še večja, ko to vidiš v živo, ne le po televiziji. Tomaž Langerholz pa je opozoril na igralca, ki ga številni vidijo kot McDavidovega naslednika. To je član moštva San Jose Sharks Macklin Celebrini, četrti po točkah v ligi NHL in eden najmlajših igralcev lige, prav z njim pa želi v napadu igrati najizkušenejši v kanadski vrsti, kapetan Sidney Crosby. Dolar in Langerholz se v oddaji Dolimita pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Apetiti so bili veliki, a že treningi moške preizkušnje na srednji skakalnici so nakazali, da Slovenci sinoči, v nasprotju z večino tekem v svetovnem pokalu, niso sodili v najožji krog favoritov. Domen Prevc je bil edini med 20, na šestem mestu, glavni trener Robert Hrgota je zatrdil, da je bil njegov drugi skok edini dober od šestih slovenskih. Luka Dolar je član radijske ekipe na prizorišču olimpijskih iger, v pogovorni olimpijski oddaji Vala 202 Dolimita pa razlaga, da je Anže Lanišek pregorel v preveliki želji, verjame pa, da se v Predazzu ne bo ponovila njegova olimpijska zgodba iz Pekinga. Tja je odšel kot prvi slovenski adut, a na koncu ostal brez mesta v slovenski četverici, ki je na ekipni tekmi osvojila srebro. Hrgota je Laniška, čeprav je bil za Timijem Zajcem na posamični tekmi, postavil v ekipo za današnjo mešano preizkušnjo. Pravi, da mu zaupa. Slovenci so bili še pred kakšnim tednom v vlogi izrazitega favorita na mešani ekipni tekmi. Na podlagi dozdajšnjih rezultatov pa to ne velja več. Če seštejemo rezultate najboljših dveh iz vsake države na obeh dozdajšnjih tekmah, so največ točk zbrali Norvežani, in sicer 1041. Sledijo Japonci 1027, Slovenci so na tretjem mestu s 1022 točkami, oziroma 1020, če štejemo rezultat Anžeta Laniška. Četrti so Nemci s 1017 točkami, peti pa Avstrijci s 1003 točkami. Slišite lahko tudi, da je veteran Gregor Deschwanden dosegel uspeh kariere ob pomoči slovenske stroke. Bronasti Švicar, za katerega Luka Dolar pravi, da je eden najbolj priljubljenih skakalcev v karavani, tekmuje pod vodstvom Bineta Norčiča. Glavni trener švicarske reprezentance je za Val 202 povedal, da je na predvečer tekme poslal svojega serviserja na sedemurno pot v Oberhof, od koder je prinesel mehkejše smuči, s katerimi je Deschwanden stopil na olimpijske stopničke. Dolar tudi razlaga, da so težnja v skokih tekme na večjih skakalnicah. V Courchevelu, kjer bodo skakalci tekmovali na prihodnjih olimpijskih igrah, bodo prenovili skakalni center, obstaja pa možnost, da bi tam zgradili 160-metrsko skakalnico, na kateri bi potem tekmovali leta 2030 na olimpijskih igrah. "Tendenca gre v to smer, tudi ideja direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja je, da bo več tekem na teh večjih napravah," pravi Dolar. Podrobneje tudi o današnji biatlonski preizkušnji. Precej odprtih vprašanj je glede forme Jakova Faka, ki letos še ni tekmoval, potem ko je pred tedni odšel na operacijo kolena. Jutri pa se začenja moški hokejski turnir. Luka Dolar je med hokejisti na olimpijskih igrah, na katere se vračajo igralci lige NHL, spomnil na Connorja McDavida, kapetana Edmontona. Dolar pravi, da je neverjetno, da je na tej, najvišji ravni pol koraka pred vsemi, razlika pa je še večja, ko to vidiš v živo, ne le po televiziji. Tomaž Langerholz pa je opozoril na igralca, ki ga številni vidijo kot McDavidovega naslednika. To je član moštva San Jose Sharks Macklin Celebrini, četrti po točkah v ligi NHL in eden najmlajših igralcev lige, prav z njim pa želi v napadu igrati najizkušenejši v kanadski vrsti, kapetan Sidney Crosby. Dolar in Langerholz se v oddaji Dolimita pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Odprta kuhna, ki sta jo leta 2013 zakuhala Alma in Lior Kochavy, je danes skoraj nepogrešljiv petkov kulinarični in družabni dogodek v prestolnici, privlačnost dogodka pa so prepoznali tudi v Celju, Kopru, Novi Gorici, na Ptuju in letos prvič tudi v Novem mestu. V sedmih letih je v kuhinji na prostem slovenske in mednarodne dobrote predstavilo več kot 200 različnih ponudnikov. Ekipa 2 redno zaposlenih in 30-ih zunanjih sodelavcev že več let organizira tudi Pivo & Burger Fest, največji tovrstni festival v širši regiji, v začetku junija pa so prvič organizirali Brino, ljubljanski festival džina. V podjetju, ki je med drugim prejemnik mednarodne nagrade Jakob za odličnost in inovativnost v turizmu, so ponosni na sodelovanje s Slovensko filantropijo, ki vso neporabljeno hrano po koncu vsakega dogodka zbere in preda družinam v stiski.
Odprta kuhna, ki sta jo leta 2013 zakuhala Alma in Lior Kochavy, je danes skoraj nepogrešljiv petkov kulinarični in družabni dogodek v prestolnici, privlačnost dogodka pa so prepoznali tudi v Celju, Kopru, Novi Gorici, na Ptuju in letos prvič tudi v Novem mestu. V sedmih letih je v kuhinji na prostem slovenske in mednarodne dobrote predstavilo več kot 200 različnih ponudnikov. Ekipa 2 redno zaposlenih in 30-ih zunanjih sodelavcev že več let organizira tudi Pivo & Burger Fest, največji tovrstni festival v širši regiji, v začetku junija pa so prvič organizirali Brino, ljubljanski festival džina. V podjetju, ki je med drugim prejemnik mednarodne nagrade Jakob za odličnost in inovativnost v turizmu, so ponosni na sodelovanje s Slovensko filantropijo, ki vso neporabljeno hrano po koncu vsakega dogodka zbere in preda družinam v stiski.
Hooray Studios je podjetje s približno 150 sodelavci, ki se ukvarja s kreativnim razvojem in prodajo personaliziranih knjig za otroke in starše. Ustanovljeno leta 2013 je od začetnih 0 evrov dobička v prvih 4 letih do letos zraslo na 2 milijona dobička. Do leta 2022 se želijo razširiti na vsa večja angleško in špansko govoreča območja in tam postati market leader na področju personaliziranih otroških knjig. Njihovih je 8 tiskarn na ključnih trgih, za vse delovne procese imajo oddelke znotraj podjetja. Da je to res podjetje, kjer se želijo imeti fino, kot pravijo, kaže tudi zelo fleksibilen delovni čas, po principu: prideš ko prideš, greš, ko greš. Vsak ima poleg dopusta še 10 dni dela na daljavo, v pisarni je vzdušje sproščeno, posluša se glasba, igra ročni nogomet, hodi se v copatih, ravnokar gradijo še svojo telovadnico. Njihov nasvet je: Ne delajte podjetja zato, da ga boste prodali!
Hooray Studios je podjetje s približno 150 sodelavci, ki se ukvarja s kreativnim razvojem in prodajo personaliziranih knjig za otroke in starše. Ustanovljeno leta 2013 je od začetnih 0 evrov dobička v prvih 4 letih do letos zraslo na 2 milijona dobička. Do leta 2022 se želijo razširiti na vsa večja angleško in špansko govoreča območja in tam postati market leader na področju personaliziranih otroških knjig. Njihovih je 8 tiskarn na ključnih trgih, za vse delovne procese imajo oddelke znotraj podjetja. Da je to res podjetje, kjer se želijo imeti fino, kot pravijo, kaže tudi zelo fleksibilen delovni čas, po principu: prideš ko prideš, greš, ko greš. Vsak ima poleg dopusta še 10 dni dela na daljavo, v pisarni je vzdušje sproščeno, posluša se glasba, igra ročni nogomet, hodi se v copatih, ravnokar gradijo še svojo telovadnico. Njihov nasvet je: Ne delajte podjetja zato, da ga boste prodali!
Kako je svojo poslovno priložnost na trgu z emisijskimi kuponi pravi čas zaznal Boštjan Bandelj, ustanovitelj in lastnik podjetja Belektron? Samo lani je njegova družba ustvarila 735 milijonov evrov prihodkov z le petimi zaposlenimi! EU je namreč zaradi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v industriji in letalstvu uvedla Evropsko trgovalno shemo z emisijami in družba Belektron s sedežem v Ljubljani je tako začela s trgovanjem z emisijskimi kuponi. V le nekaj letih se je razvila v enega največjih trgovcev na veleprodajnem segmentu trga in je po prometu postala največje neodvisno globalno trgovsko podjetje na tem področju - njihove lanske trgovane količine so se približale milijardi ton emisijskih kuponov.
Kako je svojo poslovno priložnost na trgu z emisijskimi kuponi pravi čas zaznal Boštjan Bandelj, ustanovitelj in lastnik podjetja Belektron? Samo lani je njegova družba ustvarila 735 milijonov evrov prihodkov z le petimi zaposlenimi! EU je namreč zaradi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v industriji in letalstvu uvedla Evropsko trgovalno shemo z emisijami in družba Belektron s sedežem v Ljubljani je tako začela s trgovanjem z emisijskimi kuponi. V le nekaj letih se je razvila v enega največjih trgovcev na veleprodajnem segmentu trga in je po prometu postala največje neodvisno globalno trgovsko podjetje na tem področju - njihove lanske trgovane količine so se približale milijardi ton emisijskih kuponov.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
Podjetnica leta Ksenija Povše in njen partner Tomaž Sorčan sta pred 20 leti poslovno priložnost našla v prodaji motornih sani, ponudbo pa kmalu obogatila z vodnimi skuterji, tri- in štirikolesniki ter drugimi adrenalinskimi vozili in plovili. Njuno podjetje Ski&Sea, ki so mu zaradi prodaje prestižnih izdelkov v času krize mnogi napovedovali propad, zadnja leta dosega strmo rast. Letos načrtujejo 12,7 milijona evrov prihodkov, milijon več kot lani. 80 odstotkov prometa podjetje s 23 zaposlenimi ustvari v državah nekdanje Jugoslavije, največ na Hrvaškem in v Srbiji, kjer imajo tudi lastna prodajna salona.
Podjetnica leta Ksenija Povše in njen partner Tomaž Sorčan sta pred 20 leti poslovno priložnost našla v prodaji motornih sani, ponudbo pa kmalu obogatila z vodnimi skuterji, tri- in štirikolesniki ter drugimi adrenalinskimi vozili in plovili. Njuno podjetje Ski&Sea, ki so mu zaradi prodaje prestižnih izdelkov v času krize mnogi napovedovali propad, zadnja leta dosega strmo rast. Letos načrtujejo 12,7 milijona evrov prihodkov, milijon več kot lani. 80 odstotkov prometa podjetje s 23 zaposlenimi ustvari v državah nekdanje Jugoslavije, največ na Hrvaškem in v Srbiji, kjer imajo tudi lastna prodajna salona.