Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Novo sezono Osvežilne fronte ustvarjalci začenjajo zelo motivirano, zato so oddajo namenili kar motivaciji. Razmišljali so, kaj pomeni imeti dovolj motivacije, ali je prav, da se sproti nagradiš za mini uspehe, zakaj je pomembno verjeti vase in kako lahko tudi mladi uspešno predstavijo svojo podjetniško idejo.
Novo sezono Osvežilne fronte ustvarjalci začenjajo zelo motivirano, zato so oddajo namenili kar motivaciji. Razmišljali so, kaj pomeni imeti dovolj motivacije, ali je prav, da se sproti nagradiš za mini uspehe, zakaj je pomembno verjeti vase in kako lahko tudi mladi uspešno predstavijo svojo podjetniško idejo.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Zakaj fašizem ni nikoli odšel? Na to vprašanje v svoji najnovejši knjigi esejev odgovarja eden najprepoznavnejših slovenskih intelektualcev, Marcel Štefančič jr. V njej poglobljeno in večplastno predstavi fašizem kot popolno orodje kapitalizma, kot učinkovit mehanizem za blaženje njegovih kriz. Danes ima fašizem nove obraze: Donalda Trumpa, populistična gibanja, neoliberalno politiko, retoriko jeze, sovraštva in delitve. Ključni medij tako rekoč viralnega širjenja fašističnih idej sta splet in umetna inteligenca. A pasivnost, opozarja avtor, ne bo dovolj, da bi vnovični pohod fašizma ustavili. Edina pot je organizirano, jasno in odločno antifašistično gibanje. Kaj pa Slovenija? Za zdaj, pravi Štefančič, še ostajamo "otok" – obkrožen z državami, kjer oblast prevzema ali že ima skrajna desnica. Knjigo 'Fašizem. Zakaj ni nikoli odšel – eseji o zlatih časih Trumpa, Mussolinija in Hitlerja' je Štefančič predstavil na večeru knjigarne Libris v Kopru.
Zakaj fašizem ni nikoli odšel? Na to vprašanje v svoji najnovejši knjigi esejev odgovarja eden najprepoznavnejših slovenskih intelektualcev, Marcel Štefančič jr. V njej poglobljeno in večplastno predstavi fašizem kot popolno orodje kapitalizma, kot učinkovit mehanizem za blaženje njegovih kriz. Danes ima fašizem nove obraze: Donalda Trumpa, populistična gibanja, neoliberalno politiko, retoriko jeze, sovraštva in delitve. Ključni medij tako rekoč viralnega širjenja fašističnih idej sta splet in umetna inteligenca. A pasivnost, opozarja avtor, ne bo dovolj, da bi vnovični pohod fašizma ustavili. Edina pot je organizirano, jasno in odločno antifašistično gibanje. Kaj pa Slovenija? Za zdaj, pravi Štefančič, še ostajamo "otok" – obkrožen z državami, kjer oblast prevzema ali že ima skrajna desnica. Knjigo 'Fašizem. Zakaj ni nikoli odšel – eseji o zlatih časih Trumpa, Mussolinija in Hitlerja' je Štefančič predstavil na večeru knjigarne Libris v Kopru.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Oddaja prinaša posnetek edinstvenega koncerta okteta rogov, ki je potekal ob odprtju virtualne zvočne instalacije Simfonični gozd, 7. maja letos, v Amfiteatru Rafutskega parka v Novi Gorici. Projekt, ki združuje naravo, digitalno okolje in svet umetnostne glasbe, je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO!2025. Avtor projekta je Markus Rindt, umetniški vodja Dresdenskih simfonikov. "Ideja se je razvijala šest let," pravi umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric, ki je že takrat k sodelovanju povabila tudi Leva Fišerja, razvijalca umetniške aplikacije. Glede na to, da so rogovi igrali znotraj parka, torej v območju narave, je bila spodbuda za prebivalce parka, ptice in druge živali, najverjetneje tudi rastline, tolikšna, da so lepo sodelovali pri koncertu, kar se sliši na posnetku. Izvajalci: Dresdner Sinfoniker, kvartet rogov Kvartet rogov FourCor Dirigent: Simon Dvoršak Spored: Jules Cantin: Velika maša Svetega Huberta / La Grande Messe de Saint Hubert Kerry Turner: Slovo od Rdečega gradu / Farewell to Red Castle Jacob Evarts: Nostalgija / Nostalgia Hector Berlioz: Rimski karneval / Carneval romain Zasedba glasbenikov po abecednem redu: Michael Gühne, Harald Heim, Jaehyung Kim, Petar Kšenek, Andreas Nickel, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Jože Rošer
Oddaja prinaša posnetek edinstvenega koncerta okteta rogov, ki je potekal ob odprtju virtualne zvočne instalacije Simfonični gozd, 7. maja letos, v Amfiteatru Rafutskega parka v Novi Gorici. Projekt, ki združuje naravo, digitalno okolje in svet umetnostne glasbe, je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO!2025. Avtor projekta je Markus Rindt, umetniški vodja Dresdenskih simfonikov. "Ideja se je razvijala šest let," pravi umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric, ki je že takrat k sodelovanju povabila tudi Leva Fišerja, razvijalca umetniške aplikacije. Glede na to, da so rogovi igrali znotraj parka, torej v območju narave, je bila spodbuda za prebivalce parka, ptice in druge živali, najverjetneje tudi rastline, tolikšna, da so lepo sodelovali pri koncertu, kar se sliši na posnetku. Izvajalci: Dresdner Sinfoniker, kvartet rogov Kvartet rogov FourCor Dirigent: Simon Dvoršak Spored: Jules Cantin: Velika maša Svetega Huberta / La Grande Messe de Saint Hubert Kerry Turner: Slovo od Rdečega gradu / Farewell to Red Castle Jacob Evarts: Nostalgija / Nostalgia Hector Berlioz: Rimski karneval / Carneval romain Zasedba glasbenikov po abecednem redu: Michael Gühne, Harald Heim, Jaehyung Kim, Petar Kšenek, Andreas Nickel, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Jože Rošer
Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je opisati izkušnjo družine, v katero zareže Alzheimerjeva bolezen. Vendar pa so se ob tem odpirale številne zgodbe njenega življenja in tako je pred časom izšla knjiga z naslovom Tri dediščine in astrodvojčka. V Radljah ob Dravi je Ivano Hauser obiskala Lucija Fatur. Gospa Ivana je pogovor začela z odlomkom iz knjige.
Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je opisati izkušnjo družine, v katero zareže Alzheimerjeva bolezen. Vendar pa so se ob tem odpirale številne zgodbe njenega življenja in tako je pred časom izšla knjiga z naslovom Tri dediščine in astrodvojčka. V Radljah ob Dravi je Ivano Hauser obiskala Lucija Fatur. Gospa Ivana je pogovor začela z odlomkom iz knjige.
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.
Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.
Letos mineva 75 let od podpisa Schumanove deklaracije, s katero je bila utemeljena ideja združene Evrope, in 80 let od konca Druge svetovne vojne. Za Evropo regij, za Evropo brez meja so bila potrebna desetletja gospodarskega razvoja in dviga standardov človekovih pravic in političnih svoboščin. Kaj moramo storiti, da bo ta zaželena podoba Evrope ohranjena? O tem smo se pogovarjali s profesorico prava EU z Univerze v Mariboru, z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj.
Letos mineva 75 let od podpisa Schumanove deklaracije, s katero je bila utemeljena ideja združene Evrope, in 80 let od konca Druge svetovne vojne. Za Evropo regij, za Evropo brez meja so bila potrebna desetletja gospodarskega razvoja in dviga standardov človekovih pravic in političnih svoboščin. Kaj moramo storiti, da bo ta zaželena podoba Evrope ohranjena? O tem smo se pogovarjali s profesorico prava EU z Univerze v Mariboru, z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj.
Ob današnjem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, se vrstijo opozorila, da mir in svoboda nista samoumevna. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je ob tem spomnila zlasti na vojni v Ukrajini in Gazi. Premier Robert Golob pa je v poslanici med drugim opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine. Drugi poudarki oddaje: Dan po pogrebu papeža Frančiška na njegovem grobu na tisoče ljudi. V Vancouvru v napadu z avtomobilom ubitih 9 ljudi. Policija izključila možnost terorizma. Ob Solinarskem prazniku v Piranu tudi odprtje prenovljenega zvonika ob cerkvi svetega Jurija.
Ob današnjem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, se vrstijo opozorila, da mir in svoboda nista samoumevna. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je ob tem spomnila zlasti na vojni v Ukrajini in Gazi. Premier Robert Golob pa je v poslanici med drugim opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine. Drugi poudarki oddaje: Dan po pogrebu papeža Frančiška na njegovem grobu na tisoče ljudi. V Vancouvru v napadu z avtomobilom ubitih 9 ljudi. Policija izključila možnost terorizma. Ob Solinarskem prazniku v Piranu tudi odprtje prenovljenega zvonika ob cerkvi svetega Jurija.
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Oblikovalska agencija Gigodesign je kljub krizi, ki je najbolj prizadela prav oglaševalsko industrijo, izšla iz nje z vsemi zaposlenimi, dobiček pa jim iz leta v leto raste. Naročniki so povečini slovenska izvozna podjetja, agencija jih navdušuje s celostnim dizjanom. Kje je ključ do uspeha ekipe oblikovalcev, strategov in strokovnjakov s področja komunikacij, spleta in vodenja projektov, bosta povedala solastnika podjetja.
Oblikovalska agencija Gigodesign je kljub krizi, ki je najbolj prizadela prav oglaševalsko industrijo, izšla iz nje z vsemi zaposlenimi, dobiček pa jim iz leta v leto raste. Naročniki so povečini slovenska izvozna podjetja, agencija jih navdušuje s celostnim dizjanom. Kje je ključ do uspeha ekipe oblikovalcev, strategov in strokovnjakov s področja komunikacij, spleta in vodenja projektov, bosta povedala solastnika podjetja.
Primer dobrega sodelovanja v odročnih krajih Triglavskega narodnega parka je ekološka turistična kmetija Pri Lovrč. Vasica Čadrg šteje vsega 26 vaščanov, vsi pa sodelujejo pri pridelavi značilnega sira Tolminec, ki prihaja iz vaške sirarne ter značilne albuminske skute. Dejavnost na kmetiji dopolnjujejo z domačim hruškovim žganjem, sezonsko zelenjavo in orehi. Številni gosti pa lahko uživajo v ekološko pridelani hrani, neokrnjeni naravi, predvsem pa domačnosti kmetije.
Primer dobrega sodelovanja v odročnih krajih Triglavskega narodnega parka je ekološka turistična kmetija Pri Lovrč. Vasica Čadrg šteje vsega 26 vaščanov, vsi pa sodelujejo pri pridelavi značilnega sira Tolminec, ki prihaja iz vaške sirarne ter značilne albuminske skute. Dejavnost na kmetiji dopolnjujejo z domačim hruškovim žganjem, sezonsko zelenjavo in orehi. Številni gosti pa lahko uživajo v ekološko pridelani hrani, neokrnjeni naravi, predvsem pa domačnosti kmetije.
Mlada podjetnika leta Anja in Alen Marić pod blagovno znamko Woodway združujeta najboljše slovenske in svetovne proizvajalce lesenih modnih dodatkov. Decembra 2013 sta vzpostavila spletno trgovino, aprila lani pa odprla prvi butik z unikatnimi eko lesenimi izdelki v Radovljici. Danes imata že verigo petih trgovin, poleg Slovenije tudi na Hrvaškem in Danskem. V kratkem načrtujeta odprtje franšiz v Londonu in Singapurju. Njuna vizija je odpreti trgovino v vseh večjih evropskih mestih.
Mlada podjetnika leta Anja in Alen Marić pod blagovno znamko Woodway združujeta najboljše slovenske in svetovne proizvajalce lesenih modnih dodatkov. Decembra 2013 sta vzpostavila spletno trgovino, aprila lani pa odprla prvi butik z unikatnimi eko lesenimi izdelki v Radovljici. Danes imata že verigo petih trgovin, poleg Slovenije tudi na Hrvaškem in Danskem. V kratkem načrtujeta odprtje franšiz v Londonu in Singapurju. Njuna vizija je odpreti trgovino v vseh večjih evropskih mestih.
Podjetje Maremico že 21 let proizvaja in prodaja vodne postelje in je na slovenskem trgu vodilno na svojem področju. Izvaža v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško in tudi druge države. 15 zaposlenih letno ustvari skoraj milijon in pol prihodkov, lastnik podjetja Emil Marinšek pa del dobička stalno vlaga v inovacije. Svojo podjetniško žilico uresničuje tudi na drugih področjih - njegov Subglider postaja prava uspešnica, gre za desko, ki je z vrvjo pripeta na čoln, z njo pa lahko plujemo tudi pod vodo.
Podjetje Maremico že 21 let proizvaja in prodaja vodne postelje in je na slovenskem trgu vodilno na svojem področju. Izvaža v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško in tudi druge države. 15 zaposlenih letno ustvari skoraj milijon in pol prihodkov, lastnik podjetja Emil Marinšek pa del dobička stalno vlaga v inovacije. Svojo podjetniško žilico uresničuje tudi na drugih področjih - njegov Subglider postaja prava uspešnica, gre za desko, ki je z vrvjo pripeta na čoln, z njo pa lahko plujemo tudi pod vodo.
Družina Plesnik se s hotelirstvom ukvarja že 80 let. Sredi Logarske doline danes stoji hotel Plesnik, ki ga državne službe uporabljajo tudi za protokolarne namene. Ker je gospodarska kriza zmanjšala njihov prihodek kar za polovico, so se v turizmu lotili novih prijemov – usmerili so se na tuje trge. Zdaj je gostov vsako leto več, 10 zaposlenih pa jih pritegne predvsem z domačnostjo in lokalno povezanostjo.
Družina Plesnik se s hotelirstvom ukvarja že 80 let. Sredi Logarske doline danes stoji hotel Plesnik, ki ga državne službe uporabljajo tudi za protokolarne namene. Ker je gospodarska kriza zmanjšala njihov prihodek kar za polovico, so se v turizmu lotili novih prijemov – usmerili so se na tuje trge. Zdaj je gostov vsako leto več, 10 zaposlenih pa jih pritegne predvsem z domačnostjo in lokalno povezanostjo.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Prazniki so za nami, a lahko ste brez skrbi, saj je pred nami nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Kdo bo nastopil obrnjen na glavo, kje imamo na avtocesti novo napravo in zakaj je pitje fekalij zdravo? V posebni reportaži predstavljamo novo poslovno idejo o konzerviranem zraku slovenskih mest, v Shitu tedna pa se zibamo ob zvokih vatikanskega konklava. Naš jezikovni mnogobojec se tokrat ukvarja z lačnimi estradniki, v telenoveli Palomar pa spremljamo zakulisno dogajanje na volitvah predsednika stranke SDS. Naša gostja bo novinarka in glasbena urednica z Vala 202 Klara Zupančič, v rubriki Glas ljudstva pa vam Janko R. izda nekaj skrivnosti o snemanju zvoka. Na Mali terasi bodo z nami v živo čisto pravi Koala Voice, ki bodo nastopili skupaj z ministrom Luko Mescem in z njim zapeli "Ker tu je vse tako drago".
Prazniki so za nami, a lahko ste brez skrbi, saj je pred nami nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Kdo bo nastopil obrnjen na glavo, kje imamo na avtocesti novo napravo in zakaj je pitje fekalij zdravo? V posebni reportaži predstavljamo novo poslovno idejo o konzerviranem zraku slovenskih mest, v Shitu tedna pa se zibamo ob zvokih vatikanskega konklava. Naš jezikovni mnogobojec se tokrat ukvarja z lačnimi estradniki, v telenoveli Palomar pa spremljamo zakulisno dogajanje na volitvah predsednika stranke SDS. Naša gostja bo novinarka in glasbena urednica z Vala 202 Klara Zupančič, v rubriki Glas ljudstva pa vam Janko R. izda nekaj skrivnosti o snemanju zvoka. Na Mali terasi bodo z nami v živo čisto pravi Koala Voice, ki bodo nastopili skupaj z ministrom Luko Mescem in z njim zapeli "Ker tu je vse tako drago".
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Uspešen poslovnež in ekscentrični tehnološki izumitelj srednjih let Karsh Relikh po smrti svoje lepe žene Becce, ki je umrla zaradi raka, česar Karsh ne more preboleti, razvije revolucionarno tehnologijo. Mrtvaški prt, nekakšen 3D digitalni skener, svojcem omogoča spremljanje razgradnje človeškega telesa po pokopu. Za ta posebna pokopališča se začne zanimati več mest in investitorjev po svetu, vendar pa neko noč neznanci oskrunijo več grobov, tudi tistega, v katerem je pokopana Becca. Karsh se odloči priti zadevi do dna, a na tej poti vedno bolj drsi v vrtinec preganjavice. 81-letni David Cronenberg pravi, da je celovečerec Mrtvaški prt, premierno predstavljen lani v Cannesu, njegov najbolj oseben in intimen doslej. V filmu je, kot v večini njegovih del, nekaj hipnotičnega, gleda se ga s cmokom v grlu in nejevero, kot mešanico morbidnosti in romantike. Kot futuristično reinterpretacijo Edgarja Allana Poeja ali Frankensteina Mary Shelley, ki bi ga brali od konca proti začetku. Mrtvaški prt je Cronenbergova meditacija o smrti in telesnosti, o bližini in obsedenosti, o voajerizmu in mislih, ki jih običajno odrivamo stran. Za Cronenberga je bila umetnost vedno tudi poligon za preizkušanje meja – tudi meja biologije, družbe in vsega, čemur pravimo »človeško«. Film se skuša odzivati na naš čas s svojo digitalno paranojo, mrežnimi povezavami, v katere bi lahko bila združena ta pokopališča, mednarodnim vohunjenjem, Rusi in Kitajci, biomedicinsko manipulacijo in globalnim nadzorom. Mimogrede, večina vrhunske tehnologije, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, je bila razvita v vojaške namene, vključno s svetovnim spletom. Vse to brbota nekje v ozadju Karsheve zasebne zgodbe. Ja, Mrtvaškemu prtu lahko očitamo, da je ob vsej svoji drznosti tudi nekakšen Cronenbergov »the best of«. Zdi se, da je iz vsakega svojega dela pobral po nekaj idej. Res veliko je dialogov in ne najboljše igre; kljub temu, da v osrednjih vlogah nastopajo Vincent Cassel, Diane Kruger in Guy Pearce, so vsi malce leseni, karikirani. Rigor mortis kot koncept? Če smo že omenili Poeja, mi pride ob tem pristopu na misel še B-filmski kralj Roger Corman ... Kakorkoli, celovečercev, ki bi idejno dražili gledalce, je danes bolj malo; Mrtvaški prt je tako antipod oskarjevske slavljenke Anore. Gre tudi za metafilm o sobivanju živih in mrtvih ter sobivanju notranjega in zunanjega sveta, kar je ena od rdečih niti Cronenbergovega opusa. Ta razume film tudi kot stroj za oživljanje duhov, in dejansko je v Mrtvaškem prtu nekaj elegičnega. Zdi se, kot da bi zadnji kader leta med oblake naznanil tudi avtorjevo dokončno slovo od filmskega ustvarjanja. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
Uspešen poslovnež in ekscentrični tehnološki izumitelj srednjih let Karsh Relikh po smrti svoje lepe žene Becce, ki je umrla zaradi raka, česar Karsh ne more preboleti, razvije revolucionarno tehnologijo. Mrtvaški prt, nekakšen 3D digitalni skener, svojcem omogoča spremljanje razgradnje človeškega telesa po pokopu. Za ta posebna pokopališča se začne zanimati več mest in investitorjev po svetu, vendar pa neko noč neznanci oskrunijo več grobov, tudi tistega, v katerem je pokopana Becca. Karsh se odloči priti zadevi do dna, a na tej poti vedno bolj drsi v vrtinec preganjavice. 81-letni David Cronenberg pravi, da je celovečerec Mrtvaški prt, premierno predstavljen lani v Cannesu, njegov najbolj oseben in intimen doslej. V filmu je, kot v večini njegovih del, nekaj hipnotičnega, gleda se ga s cmokom v grlu in nejevero, kot mešanico morbidnosti in romantike. Kot futuristično reinterpretacijo Edgarja Allana Poeja ali Frankensteina Mary Shelley, ki bi ga brali od konca proti začetku. Mrtvaški prt je Cronenbergova meditacija o smrti in telesnosti, o bližini in obsedenosti, o voajerizmu in mislih, ki jih običajno odrivamo stran. Za Cronenberga je bila umetnost vedno tudi poligon za preizkušanje meja – tudi meja biologije, družbe in vsega, čemur pravimo »človeško«. Film se skuša odzivati na naš čas s svojo digitalno paranojo, mrežnimi povezavami, v katere bi lahko bila združena ta pokopališča, mednarodnim vohunjenjem, Rusi in Kitajci, biomedicinsko manipulacijo in globalnim nadzorom. Mimogrede, večina vrhunske tehnologije, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, je bila razvita v vojaške namene, vključno s svetovnim spletom. Vse to brbota nekje v ozadju Karsheve zasebne zgodbe. Ja, Mrtvaškemu prtu lahko očitamo, da je ob vsej svoji drznosti tudi nekakšen Cronenbergov »the best of«. Zdi se, da je iz vsakega svojega dela pobral po nekaj idej. Res veliko je dialogov in ne najboljše igre; kljub temu, da v osrednjih vlogah nastopajo Vincent Cassel, Diane Kruger in Guy Pearce, so vsi malce leseni, karikirani. Rigor mortis kot koncept? Če smo že omenili Poeja, mi pride ob tem pristopu na misel še B-filmski kralj Roger Corman ... Kakorkoli, celovečercev, ki bi idejno dražili gledalce, je danes bolj malo; Mrtvaški prt je tako antipod oskarjevske slavljenke Anore. Gre tudi za metafilm o sobivanju živih in mrtvih ter sobivanju notranjega in zunanjega sveta, kar je ena od rdečih niti Cronenbergovega opusa. Ta razume film tudi kot stroj za oživljanje duhov, in dejansko je v Mrtvaškem prtu nekaj elegičnega. Zdi se, kot da bi zadnji kader leta med oblake naznanil tudi avtorjevo dokončno slovo od filmskega ustvarjanja. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu. Foto: Wikipedia
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu. Foto: Wikipedia
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Nekdanja vzgojiteljica Alenka Jež je pred 30 leti uresničila svojo veliko željo in s peko kruha in slaščic na domačiji v Lokavcu odprla prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini. Vsa ta leta je Pekarna Ježek, ki ima danes 11 zaposlenih in 15 odstotno rast prometa, obdržala butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih slaščicah iz naravnih sestavin iz okolice. Prodaja v manjših trgovskih verigah, zadrugah, dveh lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogoča vsakodnevni stik s kupci po vsej Primorski, izdelke pa izvažajo tudi v italijanski pokrajini Trst in Benečijo. Lanska podjetnica leta Alenka Jež vseskozi skrbi tudi za vzgojo novih pekarskih in slaščičarskih mojstrov.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Nekdanja vzgojiteljica Alenka Jež je pred 30 leti uresničila svojo veliko željo in s peko kruha in slaščic na domačiji v Lokavcu odprla prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini. Vsa ta leta je Pekarna Ježek, ki ima danes 11 zaposlenih in 15 odstotno rast prometa, obdržala butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih slaščicah iz naravnih sestavin iz okolice. Prodaja v manjših trgovskih verigah, zadrugah, dveh lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogoča vsakodnevni stik s kupci po vsej Primorski, izdelke pa izvažajo tudi v italijanski pokrajini Trst in Benečijo. Lanska podjetnica leta Alenka Jež vseskozi skrbi tudi za vzgojo novih pekarskih in slaščičarskih mojstrov.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Ekipa strokovnjakov za doživljajski marketing v podjetju Ekstrem se ukvarja z organizacijo velikih športnih dogodkov; ustvarja zgodbe, ki jih obiskovalci tudi izkusijo in ne zgolj spremljajo ali opazujejo. Njihove uspešnice so z različnih športnih področij od odbojke in košarke na vodi, teka na vrh letalnice, plezanja na balvanih do kolesarjenja, hokeja in ne nazadnje ulične košarke, ki je predvsem po njihovi zaslugi danes priznan olimpijski šport. Kot pravijo v ekipi, ki je lani ustvarila blizu milijon evrov prihodkov, je Slovenija odlična platforma za tovrstne adrenalinske in družabno-rekreativne dogodke; povpraševanje že prihaja tudi iz tujine, nazadnje iz Savdske Arabije.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Ekipa strokovnjakov za doživljajski marketing v podjetju Ekstrem se ukvarja z organizacijo velikih športnih dogodkov; ustvarja zgodbe, ki jih obiskovalci tudi izkusijo in ne zgolj spremljajo ali opazujejo. Njihove uspešnice so z različnih športnih področij od odbojke in košarke na vodi, teka na vrh letalnice, plezanja na balvanih do kolesarjenja, hokeja in ne nazadnje ulične košarke, ki je predvsem po njihovi zaslugi danes priznan olimpijski šport. Kot pravijo v ekipi, ki je lani ustvarila blizu milijon evrov prihodkov, je Slovenija odlična platforma za tovrstne adrenalinske in družabno-rekreativne dogodke; povpraševanje že prihaja tudi iz tujine, nazadnje iz Savdske Arabije.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Mizarstvo Hrovat s 17 zaposlenimi ima več kot 50-letno tradicijo; leta 1964 ga je ustanovil Franc Hrovat, podjetje pa je v tistem času izdelovalo leseno vrtno pohištvo. Njegovo delo uspešno družno nadaljujeta druga in tretja generacija, ki gre v korak s smernicami sodobne arhitekture. V podjetju, ki je danes specializirano za leseno zunanjo opremo, na prvo mesto ne postavljajo materialnih dobrin in s tem povezane tehnologije; prednost dajejo družbeni odgovornosti in predvsem naložbam v znanje. Najbolj ponosni so na vrtne hišice Cubie, ki so plod njihovega razvoja, prodajo pa širijo tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo.
Mizarstvo Hrovat s 17 zaposlenimi ima več kot 50-letno tradicijo; leta 1964 ga je ustanovil Franc Hrovat, podjetje pa je v tistem času izdelovalo leseno vrtno pohištvo. Njegovo delo uspešno družno nadaljujeta druga in tretja generacija, ki gre v korak s smernicami sodobne arhitekture. V podjetju, ki je danes specializirano za leseno zunanjo opremo, na prvo mesto ne postavljajo materialnih dobrin in s tem povezane tehnologije; prednost dajejo družbeni odgovornosti in predvsem naložbam v znanje. Najbolj ponosni so na vrtne hišice Cubie, ki so plod njihovega razvoja, prodajo pa širijo tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo.
Podjetje Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter, družinsko tradicijo nadaljuje njun sin Igor. Z delavnostjo, modernizacijo in inovativnostjo so postali konkurenčno podjetje v panogi s 23 zaposlenimi, 6 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in skoraj 3,5 milijona evrov prometa. Svoje izdelke tudi izvažajo, predvsem v Avstrijo, priložnost za še večji izvoz pa vidijo v novem izdelku – EKO nagrobni sveči, ki po 3 mesecih industrijske predelave postane organski kompost, CO2 in voda.
Podjetje Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter, družinsko tradicijo nadaljuje njun sin Igor. Z delavnostjo, modernizacijo in inovativnostjo so postali konkurenčno podjetje v panogi s 23 zaposlenimi, 6 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in skoraj 3,5 milijona evrov prometa. Svoje izdelke tudi izvažajo, predvsem v Avstrijo, priložnost za še večji izvoz pa vidijo v novem izdelku – EKO nagrobni sveči, ki po 3 mesecih industrijske predelave postane organski kompost, CO2 in voda.
Frizerstvo Piskar je družinsko podjetje s 60 letno tradicijo. Klaudija Piskar, direktorica in lastnica, je podjetje nasledila po očetu, ki so ga vedno zanimale novosti v zvezi z zdravjem las in lasišča; kot eden prvih frizerjev v Sloveniji je pred 18 leti v svoj salon vpeljal novo storitev Literam. Klaudija Piskar, po izobrazbi farmacevtka, ki nadaljuje očetovo tradicijo in prisega na znanje ter ves čas vlaga v izobraževanje, je v storitvi novega načina negovanja las prepoznala svojo poslovno priložnost in od švicarskega inovatorja Eddya Van Dycka odkupila inovativno tehnologijo, ki jo zdaj stalno izboljšuje in uspešno širi tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Frizerstvo Piskar je družinsko podjetje s 60 letno tradicijo. Klaudija Piskar, direktorica in lastnica, je podjetje nasledila po očetu, ki so ga vedno zanimale novosti v zvezi z zdravjem las in lasišča; kot eden prvih frizerjev v Sloveniji je pred 18 leti v svoj salon vpeljal novo storitev Literam. Klaudija Piskar, po izobrazbi farmacevtka, ki nadaljuje očetovo tradicijo in prisega na znanje ter ves čas vlaga v izobraževanje, je v storitvi novega načina negovanja las prepoznala svojo poslovno priložnost in od švicarskega inovatorja Eddya Van Dycka odkupila inovativno tehnologijo, ki jo zdaj stalno izboljšuje in uspešno širi tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Odprta kuhna, ki sta jo leta 2013 zakuhala Alma in Lior Kochavy, je danes skoraj nepogrešljiv petkov kulinarični in družabni dogodek v prestolnici, privlačnost dogodka pa so prepoznali tudi v Celju, Kopru, Novi Gorici, na Ptuju in letos prvič tudi v Novem mestu. V sedmih letih je v kuhinji na prostem slovenske in mednarodne dobrote predstavilo več kot 200 različnih ponudnikov. Ekipa 2 redno zaposlenih in 30-ih zunanjih sodelavcev že več let organizira tudi Pivo & Burger Fest, največji tovrstni festival v širši regiji, v začetku junija pa so prvič organizirali Brino, ljubljanski festival džina. V podjetju, ki je med drugim prejemnik mednarodne nagrade Jakob za odličnost in inovativnost v turizmu, so ponosni na sodelovanje s Slovensko filantropijo, ki vso neporabljeno hrano po koncu vsakega dogodka zbere in preda družinam v stiski.
Odprta kuhna, ki sta jo leta 2013 zakuhala Alma in Lior Kochavy, je danes skoraj nepogrešljiv petkov kulinarični in družabni dogodek v prestolnici, privlačnost dogodka pa so prepoznali tudi v Celju, Kopru, Novi Gorici, na Ptuju in letos prvič tudi v Novem mestu. V sedmih letih je v kuhinji na prostem slovenske in mednarodne dobrote predstavilo več kot 200 različnih ponudnikov. Ekipa 2 redno zaposlenih in 30-ih zunanjih sodelavcev že več let organizira tudi Pivo & Burger Fest, največji tovrstni festival v širši regiji, v začetku junija pa so prvič organizirali Brino, ljubljanski festival džina. V podjetju, ki je med drugim prejemnik mednarodne nagrade Jakob za odličnost in inovativnost v turizmu, so ponosni na sodelovanje s Slovensko filantropijo, ki vso neporabljeno hrano po koncu vsakega dogodka zbere in preda družinam v stiski.
Hooray Studios je podjetje s približno 150 sodelavci, ki se ukvarja s kreativnim razvojem in prodajo personaliziranih knjig za otroke in starše. Ustanovljeno leta 2013 je od začetnih 0 evrov dobička v prvih 4 letih do letos zraslo na 2 milijona dobička. Do leta 2022 se želijo razširiti na vsa večja angleško in špansko govoreča območja in tam postati market leader na področju personaliziranih otroških knjig. Njihovih je 8 tiskarn na ključnih trgih, za vse delovne procese imajo oddelke znotraj podjetja. Da je to res podjetje, kjer se želijo imeti fino, kot pravijo, kaže tudi zelo fleksibilen delovni čas, po principu: prideš ko prideš, greš, ko greš. Vsak ima poleg dopusta še 10 dni dela na daljavo, v pisarni je vzdušje sproščeno, posluša se glasba, igra ročni nogomet, hodi se v copatih, ravnokar gradijo še svojo telovadnico. Njihov nasvet je: Ne delajte podjetja zato, da ga boste prodali!
Hooray Studios je podjetje s približno 150 sodelavci, ki se ukvarja s kreativnim razvojem in prodajo personaliziranih knjig za otroke in starše. Ustanovljeno leta 2013 je od začetnih 0 evrov dobička v prvih 4 letih do letos zraslo na 2 milijona dobička. Do leta 2022 se želijo razširiti na vsa večja angleško in špansko govoreča območja in tam postati market leader na področju personaliziranih otroških knjig. Njihovih je 8 tiskarn na ključnih trgih, za vse delovne procese imajo oddelke znotraj podjetja. Da je to res podjetje, kjer se želijo imeti fino, kot pravijo, kaže tudi zelo fleksibilen delovni čas, po principu: prideš ko prideš, greš, ko greš. Vsak ima poleg dopusta še 10 dni dela na daljavo, v pisarni je vzdušje sproščeno, posluša se glasba, igra ročni nogomet, hodi se v copatih, ravnokar gradijo še svojo telovadnico. Njihov nasvet je: Ne delajte podjetja zato, da ga boste prodali!