Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
"Prodajaj ideje in se samo delaj, da delaš. Delajo naj cepci!" (Mitja) V Blisk prihaja po nalogu novega lastnika gospodična, ki opravlja inženiring kakovosti delovnega okolja. Predvideva se, da se bo končno nedvomno razkrila Martina nesposobnost in neustreznost, ampak zaključna ocena je presenetljivo odlična. Marta ima same plus točke, medtem ko je Mitja zasačen pri neprimernem delovanju. Vse pa poteka v atmosferi predpriprav na Lilino poroko - skrivnostna je poročna obleka, prava kreacija iz slame povzroči tako rekoč galerijsko navdušenje poznavalcev in zbiralcev sodobnih modnih artefaktov. Mitja pa ljubosumno snuje majhno maščevanje...
"Prodajaj ideje in se samo delaj, da delaš. Delajo naj cepci!" (Mitja) V Blisk prihaja po nalogu novega lastnika gospodična, ki opravlja inženiring kakovosti delovnega okolja. Predvideva se, da se bo končno nedvomno razkrila Martina nesposobnost in neustreznost, ampak zaključna ocena je presenetljivo odlična. Marta ima same plus točke, medtem ko je Mitja zasačen pri neprimernem delovanju. Vse pa poteka v atmosferi predpriprav na Lilino poroko - skrivnostna je poročna obleka, prava kreacija iz slame povzroči tako rekoč galerijsko navdušenje poznavalcev in zbiralcev sodobnih modnih artefaktov. Mitja pa ljubosumno snuje majhno maščevanje...
Na visok nivo hotela Rubin je Štefan tokrat ujel uspešno podjetnico Marjano, ki naj bi investirala v razcvet hotela - malce se sicer zaplete, ker se ji je Štefan predstavil kot direktor hotela. Vendar pa vsi, vključno z Natašo, v dobro hotela sprejmejo njegovo igro. Marjana je že ob prvem obisku hotela kot vsi menedžerji polna visokoletečih načrtov in eksotičnih idej. Natašo pa vodi previdnost in se preko Martina pozanima, ali je podjetnica Marjana v resnici kredibilen investitor. Da ima Nataša še kako prav, je Martinu takoj jasno, ko izve, da so Marjanini uspešni posli hudo sumljivi. Štefanovo igro na koncu razkrijejo in hotel se skupaj s prebivalci počasi vrne v svoj nivo poldruge zvezdice.
Na visok nivo hotela Rubin je Štefan tokrat ujel uspešno podjetnico Marjano, ki naj bi investirala v razcvet hotela - malce se sicer zaplete, ker se ji je Štefan predstavil kot direktor hotela. Vendar pa vsi, vključno z Natašo, v dobro hotela sprejmejo njegovo igro. Marjana je že ob prvem obisku hotela kot vsi menedžerji polna visokoletečih načrtov in eksotičnih idej. Natašo pa vodi previdnost in se preko Martina pozanima, ali je podjetnica Marjana v resnici kredibilen investitor. Da ima Nataša še kako prav, je Martinu takoj jasno, ko izve, da so Marjanini uspešni posli hudo sumljivi. Štefanovo igro na koncu razkrijejo in hotel se skupaj s prebivalci počasi vrne v svoj nivo poldruge zvezdice.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Predbožični čas bo v pogovoru z Jožetom Možino s svojo prezenco in duhovno karizmo polepšala s. Andreja Godnič. Redovnico, uršulinko in misijonarko so leta življenja med domačini v Andih ter v prestolnicah Peruja in Venezuele izbrusila v modrosti in prisrčnosti, njena pozitivna naravnanost do ljudi pa osvaja srca. Čeprav so njeno življenje zaznamovala tudi leta hudih preizkušenj, še vedno širi veselje in upanje. V intervjuju spoznamo njeno življenjsko pot, na kateri je živahna Kraševka, rokerica, ki je rada plesala, presenetljivo doživela Božji klic, se nekaj časa jezila in upirala, naposled pa le stopila na pot redovništva, kjer se čuti najbolj izpolnjeno. Posebej jo je oblikovalo misijonsko delo visoko v Andih, v mistični kulturi domačinov, ki temelji na tišini in intuiciji. Sledila je perujska prestolnica Lima, kjer se je srečala tako s svetom bogatih kot z begunci v barakarskih naseljih, ki so bili na poti razčlovečenja. S podobnimi zgodbami se je srečala tudi v Venezueli. Kot misijonarka v prestolnici Caracas je bila priča času, ko sta socialistična samodržca Chavez in Madura dokončno spodkopala demokracijo. Nekoč najbogatejša južnoameriška država je zdrsnila v kriminal, revščino, celo lakoto. Režim, ki se ohranja s hudo politično represijo proti drugače mislečim, podpirajo velike nedemokratične države. Sistem temelji na prevari, zlorabljena je evangelijska beseda enakosti in solidarnosti med ljudmi. Gostja poda svojo oceno socializma, ki se začne kot privlačna ideja ter konča v terorju in uničenju. Presenetljivo je, da s. Andreja pozna letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za mir Mario Corina Machado, ki je bila njihova varovanka in se je pogosto vračala v njihov center. V nadaljevanju s. Andrejo spoznamo tudi kot povsem običajno žensko, ki se brez zadržkov dotakne tem, kot so kriza srednjih let, menopavza in lepota dozorevanja. Pravi, da je to lepo obdobje, saj se poslanstvo ženske usmerja v pomoč soljudem. Poseben izziv za s. Andrejo je njena živahna narava v povezavi z obljubo pokorščine, ob čemer izraža hvaležnost sestram redovnicam, ki ji stojijo ob strani. Prizna, da je tudi ona kdaj razdrobljena; ob tem prebere pesem s tem naslovom, potem pa doda, da se ne more sestaviti sama, temveč le s pomočjo Boga. Ta se učloveči za božič, ki je zanjo praznik upanja. Podrobno razloži, kaj je bistvo božiča in kaj je embalaža, ki pogled na bistvo pogosto zasenči. Ob koncu izrazi svojevrstno hvalnico Sloveniji, ki je dežela lepote, in to ženskega spola. »Mi smo že tisoč let,« poudari z zaupanjem, da bomo Slovenci tudi ob sedanji krizi znali zajeti iz izvirov čiste vode in se spopasti s prihodnostjo. Voditelj: Jože Možina
Predbožični čas bo v pogovoru z Jožetom Možino s svojo prezenco in duhovno karizmo polepšala s. Andreja Godnič. Redovnico, uršulinko in misijonarko so leta življenja med domačini v Andih ter v prestolnicah Peruja in Venezuele izbrusila v modrosti in prisrčnosti, njena pozitivna naravnanost do ljudi pa osvaja srca. Čeprav so njeno življenje zaznamovala tudi leta hudih preizkušenj, še vedno širi veselje in upanje. V intervjuju spoznamo njeno življenjsko pot, na kateri je živahna Kraševka, rokerica, ki je rada plesala, presenetljivo doživela Božji klic, se nekaj časa jezila in upirala, naposled pa le stopila na pot redovništva, kjer se čuti najbolj izpolnjeno. Posebej jo je oblikovalo misijonsko delo visoko v Andih, v mistični kulturi domačinov, ki temelji na tišini in intuiciji. Sledila je perujska prestolnica Lima, kjer se je srečala tako s svetom bogatih kot z begunci v barakarskih naseljih, ki so bili na poti razčlovečenja. S podobnimi zgodbami se je srečala tudi v Venezueli. Kot misijonarka v prestolnici Caracas je bila priča času, ko sta socialistična samodržca Chavez in Madura dokončno spodkopala demokracijo. Nekoč najbogatejša južnoameriška država je zdrsnila v kriminal, revščino, celo lakoto. Režim, ki se ohranja s hudo politično represijo proti drugače mislečim, podpirajo velike nedemokratične države. Sistem temelji na prevari, zlorabljena je evangelijska beseda enakosti in solidarnosti med ljudmi. Gostja poda svojo oceno socializma, ki se začne kot privlačna ideja ter konča v terorju in uničenju. Presenetljivo je, da s. Andreja pozna letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za mir Mario Corina Machado, ki je bila njihova varovanka in se je pogosto vračala v njihov center. V nadaljevanju s. Andrejo spoznamo tudi kot povsem običajno žensko, ki se brez zadržkov dotakne tem, kot so kriza srednjih let, menopavza in lepota dozorevanja. Pravi, da je to lepo obdobje, saj se poslanstvo ženske usmerja v pomoč soljudem. Poseben izziv za s. Andrejo je njena živahna narava v povezavi z obljubo pokorščine, ob čemer izraža hvaležnost sestram redovnicam, ki ji stojijo ob strani. Prizna, da je tudi ona kdaj razdrobljena; ob tem prebere pesem s tem naslovom, potem pa doda, da se ne more sestaviti sama, temveč le s pomočjo Boga. Ta se učloveči za božič, ki je zanjo praznik upanja. Podrobno razloži, kaj je bistvo božiča in kaj je embalaža, ki pogled na bistvo pogosto zasenči. Ob koncu izrazi svojevrstno hvalnico Sloveniji, ki je dežela lepote, in to ženskega spola. »Mi smo že tisoč let,« poudari z zaupanjem, da bomo Slovenci tudi ob sedanji krizi znali zajeti iz izvirov čiste vode in se spopasti s prihodnostjo. Voditelj: Jože Možina
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Celjski nogometaši imajo 12 točk naskoka po prvi polovici prvenstva, kar pomeni, da je jesenski prvak še tretjič v zadnjih štirih letih daleč pred zasledovalci v prvi ligi. Gost je nekdanji trener kluba Simon Rožman. Donedavno je bil trener Osijeka, pravi, da bi bili Celjani tudi na Hrvaškem pri vrhu lestvice, Hrvati pa iz leta v leto ustvarjajo odlične igralce zaradi tamkajšnje kulture nogometa. Rožman pravi, da ni dileme, kateri šport je na Hrvaškem številka ena, zveza pa je tam ustvarila izjemen reprezentančni ustroj. Rožman tudi pove, da je Darko Milanič edini pravi kandidat za Kekovega naslednika na slovenskem selektorskem stolčku, zavrača pa idejo dvojne vloge, torej da bi bil nekdo hkrati trener kluba in selektor reprezentance. V tem primeru bi prišlo do konflikta interesov, meni Rožman. Rožman o nogometu debatira z Boštjanom Janežičem, Jožetom Pepevnikom in Markom Cirmanom, voditelj podkasta je Luka Petrič, v drugem polčasu pa ujemite pogovor Aljaža Golčerja z direktorjem angleškega drugoligaša Wrexhama Shaunom Harveyjem. Wrexham je trikrat zapored napovedoval, iz pete je prišel do druge lige. Katalizatorja vzpona sta nova lastnika, igralca Ryan Reynolds in Rob McElhenney, vzpon kluba pa je podrobno zabeležen v televizijski seriji Welcome to Wrexham.
Celjski nogometaši imajo 12 točk naskoka po prvi polovici prvenstva, kar pomeni, da je jesenski prvak še tretjič v zadnjih štirih letih daleč pred zasledovalci v prvi ligi. Gost je nekdanji trener kluba Simon Rožman. Donedavno je bil trener Osijeka, pravi, da bi bili Celjani tudi na Hrvaškem pri vrhu lestvice, Hrvati pa iz leta v leto ustvarjajo odlične igralce zaradi tamkajšnje kulture nogometa. Rožman pravi, da ni dileme, kateri šport je na Hrvaškem številka ena, zveza pa je tam ustvarila izjemen reprezentančni ustroj. Rožman tudi pove, da je Darko Milanič edini pravi kandidat za Kekovega naslednika na slovenskem selektorskem stolčku, zavrača pa idejo dvojne vloge, torej da bi bil nekdo hkrati trener kluba in selektor reprezentance. V tem primeru bi prišlo do konflikta interesov, meni Rožman. Rožman o nogometu debatira z Boštjanom Janežičem, Jožetom Pepevnikom in Markom Cirmanom, voditelj podkasta je Luka Petrič, v drugem polčasu pa ujemite pogovor Aljaža Golčerja z direktorjem angleškega drugoligaša Wrexhama Shaunom Harveyjem. Wrexham je trikrat zapored napovedoval, iz pete je prišel do druge lige. Katalizatorja vzpona sta nova lastnika, igralca Ryan Reynolds in Rob McElhenney, vzpon kluba pa je podrobno zabeležen v televizijski seriji Welcome to Wrexham.
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Vlada po tragičnem dogodku v Novem mestu hiti s pripravo tako imenovanega Šutarjevega zakona. Odzivi na ukrepe za izboljšanje varnosti so različni. Pravniki svarijo pred pretirano represijo, predvsem z dodatnimi pooblastili policiji. Nekoliko lažje bo omejiti socialne pravice, pravi Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete. Drugi poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Trumpa in Šija: kmalu naj bi podpisali trgovinski sporazum. Na nizozemskih parlametarnih volitvah tesna in presenetljiva zmaga liberalne stranke D66. Pomanjkanje farmacevtov vse bolj žgoče. S širitvijo njihovih pristojnosti tudi ideja o cepljenju v lekarnah
Vlada po tragičnem dogodku v Novem mestu hiti s pripravo tako imenovanega Šutarjevega zakona. Odzivi na ukrepe za izboljšanje varnosti so različni. Pravniki svarijo pred pretirano represijo, predvsem z dodatnimi pooblastili policiji. Nekoliko lažje bo omejiti socialne pravice, pravi Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete. Drugi poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Trumpa in Šija: kmalu naj bi podpisali trgovinski sporazum. Na nizozemskih parlametarnih volitvah tesna in presenetljiva zmaga liberalne stranke D66. Pomanjkanje farmacevtov vse bolj žgoče. S širitvijo njihovih pristojnosti tudi ideja o cepljenju v lekarnah
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Boro med svojim najljubšim opravilom – spanjem, ugotovi, da ima nadnaravne sposobnosti. Zgodba iz njegovih sanj se mu odvije v čevapđinici, pred njegovimi budnimi očmi in Boro tako doživi pravi deja vu. Pa lahko to svojo nadnaravno sposobnost tudi kontrolira? Nekateri mislijo, da ne, spet drugi pa so prepričani, da lahko. Kdo ima od tega lahko največje koristi in kdo se bo spet najbolj opekel?
Boro med svojim najljubšim opravilom – spanjem, ugotovi, da ima nadnaravne sposobnosti. Zgodba iz njegovih sanj se mu odvije v čevapđinici, pred njegovimi budnimi očmi in Boro tako doživi pravi deja vu. Pa lahko to svojo nadnaravno sposobnost tudi kontrolira? Nekateri mislijo, da ne, spet drugi pa so prepričani, da lahko. Kdo ima od tega lahko največje koristi in kdo se bo spet najbolj opekel?
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Ne glede na muhasto vreme bomo danes v kuhinji malo povadili za prihajajočo sezono piknikov. Moj piknik hit so perutničke; takšne malo pekoče, ki jih moramo jesti z rokami. Smo le na pikniku! Pripravili bomo še nekaj prilog, omak in osvežilni napitek – ingverjevo pivo, ki pa ni čisto pravo pivo.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Ne glede na muhasto vreme bomo danes v kuhinji malo povadili za prihajajočo sezono piknikov. Moj piknik hit so perutničke; takšne malo pekoče, ki jih moramo jesti z rokami. Smo le na pikniku! Pripravili bomo še nekaj prilog, omak in osvežilni napitek – ingverjevo pivo, ki pa ni čisto pravo pivo.
Zadnje dni je veliko zgražanja poklicnih dušebrižnikov in še več dušebrižnic vzbudil bivši predsednik Borut Pahor. Dal se je fotografirati v pižami vrhunskih slovenskih pižamarjev in v komentarju napisal, da gre za najboljše pižame na svetu. In da, če je ne boste kupili, vam bo nekaj v življenju manjkalo. Ali nekaj podobnega, ker kam bi prišli, če bi razumni začeli natančno navajati besedila oglasov v želji, da bi zveneli verodostojno. Kot rečeno, smo Pahorja, pa ne prvič, smešili, se zgražali in počeli podobno, kar smo z njim počeli celotno njegovo dolgotrajno in vseobsegajočo politično kariero. On pa se je na vse požvižgal in se dal kar tri desetletja demokratično izvoliti na tron troedinega demokratičnega boga, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Zato rajtamo, da se tudi nad zgražanjem ob njegovi podobi v pižami ne vznemirja preveč. Še preden vroči in svilnati debati dodamo svoj komentar, se poglobimo v teorijo in prakso pižam. Ker smo ljudje postali amorfna mešanica vsega, se je treba za delitve zateči stran od levičarjev in desničarjev. Ker, kot vemo, je v vsakem desničarju nekaj levičarja in obratno. Pri pižamah so zadeve dosti bolj jasne. Ali jih nosiš, ali jih preziraš. Tisti, ki se oblečejo, da gredo spat, ne morejo razumeti razvlečenih majic, morebitne golote in ostalih nočnih bizarnosti. Tisti, ki pa jim je pižama nekaj tako tujega kot srednjeveška verižna srajca, menijo, da je svilena druga koža za časa nočnega počitka odmev nekih drugih, preteklih časov. Ko so bile spalnice še hladne. Tako ali drugače. Če sklepamo – nekoliko ambiciozno mogoče – bi lahko trdili, da so pižamarji bolj konservativni, tradicionalni in s tem k politični desnici obrnjeni posamezniki, nasprotno pa so opletajoči samo z majico ali celo goli, ki trosijo mikrodelce kože kar povsod okoli, bolj liberalni, svobodomiselni, se pravi bolj v levo usmerjeni sanjači. Tako je Pahorja bolj kot njegovo dolgoletno koketiranje za zmernega desničarja izdala reklamna akcija, v kateri z navdušenjem govori o svoji zavezanosti pižami. Potem naprej; iz političnih in žurnalističnih krogov je prišel očitek, da se za politika ne spodobi mazati si rok z umazanim svetom marketinga. Dajte no! Devetdeset odstotkov slovenskih politikov bi reklamiralo še kaj drugega kot pižame, le da bi jim bil kdo voljan takšen šiht ponuditi. Pa trgovci niso neumni in bolj zaupajo igralcem, pevcem in podobnim javnim osebam. Ker, kar pa je spet značilno; če bi recimo pižamo reklamirala ali Janša ali Golob, bi šla fabrika kmalu na kant. Ker pri marketingu je treba presegati politično sredino, če že ne kaj drugega. In če smo še bolj analitični; kaj pa je Pahor, skupaj s stotnijo Slovencev, ki se profesionalno ukvarja s politiko, delal kot predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik republike? »I, kaj? Reklamiral je ideje!« Včasih leve, včasih desne, vsekakor pa ideje, ko niso zrasle na njegovem zeljniku. Od arbitraže do pižame se zdi na dnevnopolitični ravni ogromen korak, na načelni pa sploh ne. Bivši predsednik je sicer nekaj mesecev nazaj malo pojamral, da država ne skrbi lepo za njega, zato mora na trg, da preživi. In gosti podkaste, predava ter reklamira pižame … Vse to za ljubi kruhek. A kot tak le nadaljuje početje, ki mu je bil zvest kot politik. Pahor samo je, in to je dovolj, da ga ljudje kupujejo. Je namreč čeden, tako v temni obleki, enako v pižami. Samo peščica slovenskih šestdesetletnikov zmore kaj takega. In s tem, ko služi, ker obstaja, se pridružuje novi industriji vplivnežev, ki počnejo prav to. Obstajajo in s tem služijo. Družboslovje, sploh tisto bolj angažirano, je nad novo pogruntavščino zgroženo, kajti po njihovem sta srp in kladivo še vedno nujna za to, da se opravlja neko delo; a če smo povsem realni, je vplivništvo najčistejša mogoča industrija. Profit s pomočjo ljudi, kot je Pahor, nastaja iz nič, ob tem pa ne nastajajo nobeni stranski proizvodi, ki bi bremenili naše okolje, ali pač še poglobili splošno blaznost, v kateri smo. Pred koncem pa še k podrobnosti, ki je Pahorjeve kritike razbesnela, njegove apologete pa spravila v zadrego. Na večini fotografij oglasne kampanje je solo, z zamišljenim pogledom atenskega misleca; le na eni fotografiji mu dela družbo golo, brezimno dekle brez obraza, modrih las, ki ga na pol objema. In dušebrižniki z začetka so se nad to fotografijo še posebej usajali, ker naj bi imela senzualni naboj, ki se nikakor ne spodobi za funkcijo predsednika, akoravno bivšega. Ampak po natančnem preučevanju fotografije lahko v naši redakciji pojasnimo zmoto, ki je vodila do tega vizualnega nesporazuma. Noben od začetkov, še manj koncev standardnega koitusa ne prinese situacije, v kateri sta se znašla predsednik in brezimna blondinka. Enostavno položaji telesa in ostale okoliščine ne podpirajo teze, da gre za napeljevanje k spolnosti. Ko natančno pogledamo okončine, položaj ženske, njeno krčevito oklepanje predsednikovega torza, smo povsem prepričani, da gre za klasičen položaj reševanja utopljenca. Pahor je znan kot navdušen plavalec in položaj rok, tako njega kot ženske, brez dvoma nakazuje na pravilno izvedeno reševanje iz vode. Kaj je hotel predsednik na razkošni postelji v razkošni pižami s tem sporočiti? Dovolite, da vam sporočilo predamo v obliki oglasa. »Svilanit! Elegantni tudi v izrednih razmerah!«
Zadnje dni je veliko zgražanja poklicnih dušebrižnikov in še več dušebrižnic vzbudil bivši predsednik Borut Pahor. Dal se je fotografirati v pižami vrhunskih slovenskih pižamarjev in v komentarju napisal, da gre za najboljše pižame na svetu. In da, če je ne boste kupili, vam bo nekaj v življenju manjkalo. Ali nekaj podobnega, ker kam bi prišli, če bi razumni začeli natančno navajati besedila oglasov v želji, da bi zveneli verodostojno. Kot rečeno, smo Pahorja, pa ne prvič, smešili, se zgražali in počeli podobno, kar smo z njim počeli celotno njegovo dolgotrajno in vseobsegajočo politično kariero. On pa se je na vse požvižgal in se dal kar tri desetletja demokratično izvoliti na tron troedinega demokratičnega boga, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Zato rajtamo, da se tudi nad zgražanjem ob njegovi podobi v pižami ne vznemirja preveč. Še preden vroči in svilnati debati dodamo svoj komentar, se poglobimo v teorijo in prakso pižam. Ker smo ljudje postali amorfna mešanica vsega, se je treba za delitve zateči stran od levičarjev in desničarjev. Ker, kot vemo, je v vsakem desničarju nekaj levičarja in obratno. Pri pižamah so zadeve dosti bolj jasne. Ali jih nosiš, ali jih preziraš. Tisti, ki se oblečejo, da gredo spat, ne morejo razumeti razvlečenih majic, morebitne golote in ostalih nočnih bizarnosti. Tisti, ki pa jim je pižama nekaj tako tujega kot srednjeveška verižna srajca, menijo, da je svilena druga koža za časa nočnega počitka odmev nekih drugih, preteklih časov. Ko so bile spalnice še hladne. Tako ali drugače. Če sklepamo – nekoliko ambiciozno mogoče – bi lahko trdili, da so pižamarji bolj konservativni, tradicionalni in s tem k politični desnici obrnjeni posamezniki, nasprotno pa so opletajoči samo z majico ali celo goli, ki trosijo mikrodelce kože kar povsod okoli, bolj liberalni, svobodomiselni, se pravi bolj v levo usmerjeni sanjači. Tako je Pahorja bolj kot njegovo dolgoletno koketiranje za zmernega desničarja izdala reklamna akcija, v kateri z navdušenjem govori o svoji zavezanosti pižami. Potem naprej; iz političnih in žurnalističnih krogov je prišel očitek, da se za politika ne spodobi mazati si rok z umazanim svetom marketinga. Dajte no! Devetdeset odstotkov slovenskih politikov bi reklamiralo še kaj drugega kot pižame, le da bi jim bil kdo voljan takšen šiht ponuditi. Pa trgovci niso neumni in bolj zaupajo igralcem, pevcem in podobnim javnim osebam. Ker, kar pa je spet značilno; če bi recimo pižamo reklamirala ali Janša ali Golob, bi šla fabrika kmalu na kant. Ker pri marketingu je treba presegati politično sredino, če že ne kaj drugega. In če smo še bolj analitični; kaj pa je Pahor, skupaj s stotnijo Slovencev, ki se profesionalno ukvarja s politiko, delal kot predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik republike? »I, kaj? Reklamiral je ideje!« Včasih leve, včasih desne, vsekakor pa ideje, ko niso zrasle na njegovem zeljniku. Od arbitraže do pižame se zdi na dnevnopolitični ravni ogromen korak, na načelni pa sploh ne. Bivši predsednik je sicer nekaj mesecev nazaj malo pojamral, da država ne skrbi lepo za njega, zato mora na trg, da preživi. In gosti podkaste, predava ter reklamira pižame … Vse to za ljubi kruhek. A kot tak le nadaljuje početje, ki mu je bil zvest kot politik. Pahor samo je, in to je dovolj, da ga ljudje kupujejo. Je namreč čeden, tako v temni obleki, enako v pižami. Samo peščica slovenskih šestdesetletnikov zmore kaj takega. In s tem, ko služi, ker obstaja, se pridružuje novi industriji vplivnežev, ki počnejo prav to. Obstajajo in s tem služijo. Družboslovje, sploh tisto bolj angažirano, je nad novo pogruntavščino zgroženo, kajti po njihovem sta srp in kladivo še vedno nujna za to, da se opravlja neko delo; a če smo povsem realni, je vplivništvo najčistejša mogoča industrija. Profit s pomočjo ljudi, kot je Pahor, nastaja iz nič, ob tem pa ne nastajajo nobeni stranski proizvodi, ki bi bremenili naše okolje, ali pač še poglobili splošno blaznost, v kateri smo. Pred koncem pa še k podrobnosti, ki je Pahorjeve kritike razbesnela, njegove apologete pa spravila v zadrego. Na večini fotografij oglasne kampanje je solo, z zamišljenim pogledom atenskega misleca; le na eni fotografiji mu dela družbo golo, brezimno dekle brez obraza, modrih las, ki ga na pol objema. In dušebrižniki z začetka so se nad to fotografijo še posebej usajali, ker naj bi imela senzualni naboj, ki se nikakor ne spodobi za funkcijo predsednika, akoravno bivšega. Ampak po natančnem preučevanju fotografije lahko v naši redakciji pojasnimo zmoto, ki je vodila do tega vizualnega nesporazuma. Noben od začetkov, še manj koncev standardnega koitusa ne prinese situacije, v kateri sta se znašla predsednik in brezimna blondinka. Enostavno položaji telesa in ostale okoliščine ne podpirajo teze, da gre za napeljevanje k spolnosti. Ko natančno pogledamo okončine, položaj ženske, njeno krčevito oklepanje predsednikovega torza, smo povsem prepričani, da gre za klasičen položaj reševanja utopljenca. Pahor je znan kot navdušen plavalec in položaj rok, tako njega kot ženske, brez dvoma nakazuje na pravilno izvedeno reševanje iz vode. Kaj je hotel predsednik na razkošni postelji v razkošni pižami s tem sporočiti? Dovolite, da vam sporočilo predamo v obliki oglasa. »Svilanit! Elegantni tudi v izrednih razmerah!«
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.
Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.
Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep!
Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep!
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Nekdanja vzgojiteljica Alenka Jež je pred 30 leti uresničila svojo veliko željo in s peko kruha in slaščic na domačiji v Lokavcu odprla prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini. Vsa ta leta je Pekarna Ježek, ki ima danes 11 zaposlenih in 15 odstotno rast prometa, obdržala butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih slaščicah iz naravnih sestavin iz okolice. Prodaja v manjših trgovskih verigah, zadrugah, dveh lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogoča vsakodnevni stik s kupci po vsej Primorski, izdelke pa izvažajo tudi v italijanski pokrajini Trst in Benečijo. Lanska podjetnica leta Alenka Jež vseskozi skrbi tudi za vzgojo novih pekarskih in slaščičarskih mojstrov.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Nekdanja vzgojiteljica Alenka Jež je pred 30 leti uresničila svojo veliko željo in s peko kruha in slaščic na domačiji v Lokavcu odprla prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini. Vsa ta leta je Pekarna Ježek, ki ima danes 11 zaposlenih in 15 odstotno rast prometa, obdržala butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih slaščicah iz naravnih sestavin iz okolice. Prodaja v manjših trgovskih verigah, zadrugah, dveh lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogoča vsakodnevni stik s kupci po vsej Primorski, izdelke pa izvažajo tudi v italijanski pokrajini Trst in Benečijo. Lanska podjetnica leta Alenka Jež vseskozi skrbi tudi za vzgojo novih pekarskih in slaščičarskih mojstrov.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Ekipa strokovnjakov za doživljajski marketing v podjetju Ekstrem se ukvarja z organizacijo velikih športnih dogodkov; ustvarja zgodbe, ki jih obiskovalci tudi izkusijo in ne zgolj spremljajo ali opazujejo. Njihove uspešnice so z različnih športnih področij od odbojke in košarke na vodi, teka na vrh letalnice, plezanja na balvanih do kolesarjenja, hokeja in ne nazadnje ulične košarke, ki je predvsem po njihovi zaslugi danes priznan olimpijski šport. Kot pravijo v ekipi, ki je lani ustvarila blizu milijon evrov prihodkov, je Slovenija odlična platforma za tovrstne adrenalinske in družabno-rekreativne dogodke; povpraševanje že prihaja tudi iz tujine, nazadnje iz Savdske Arabije.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Ekipa strokovnjakov za doživljajski marketing v podjetju Ekstrem se ukvarja z organizacijo velikih športnih dogodkov; ustvarja zgodbe, ki jih obiskovalci tudi izkusijo in ne zgolj spremljajo ali opazujejo. Njihove uspešnice so z različnih športnih področij od odbojke in košarke na vodi, teka na vrh letalnice, plezanja na balvanih do kolesarjenja, hokeja in ne nazadnje ulične košarke, ki je predvsem po njihovi zaslugi danes priznan olimpijski šport. Kot pravijo v ekipi, ki je lani ustvarila blizu milijon evrov prihodkov, je Slovenija odlična platforma za tovrstne adrenalinske in družabno-rekreativne dogodke; povpraševanje že prihaja tudi iz tujine, nazadnje iz Savdske Arabije.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu. Foto: Wikipedia
"Nima smisla, da bi danes še ustvarjali nove fotografije." je polemična misel Victorja Burgina, umetnika in teoretika fotografije. Poudarja, da je ključno predvsem, kako že obstoječe fotografije razumemo. Zavedati bi se morali vpetosti fotografije v širše družbene mehanizme in o tem razmišljati. Burgin poudarja tudi soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažirani fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor s teoretikom objavljamo v dveh delih – v prvem beseda teče predvsem o digitalnem obratu. Pravi namreč, da se danes, ko je vse digitalno, fotografija ne loči več od kakšnega drugega digitalnega objekta, kot je na primer zdravstvena kartoteka ali lik zmaja v igrici, v vseh primerih gre za zaporedje ničel in enk. Če smo nekoč lahko rekli, da različne vrste fotografije (astronomsko, medicinsko, družinsko …) združuje vsaj fotoaparat, danes tudi za digitalne simulacije ni več nujen. Zato je prepričan, da bi morali akademiki, kritiki in teoretiki fotografije dati nekoliko na stran te kategorije, kot sta fotografija in film. Samo tako bi lahko digitalni objekt bolje razumeli. Ob koncu prvega dela pogovora Burgin odgovori še, zakaj mu ni blizu politično angažirana umetnost, čeprav je nekoč bila del njegove prakse, o čemer več v drugem delu. Foto: Wikipedia
Piše Andraž Stevanovski, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Nika Prusnik Kardum se v zbirki Ob reki mmmm bliža tistemu, kar so v teoriji jezika iskali poststrukturalisti – odprtosti pomena in gibljivosti subjekta. V njeni liriki je ta dinamični subjekt izjavljanja močno prisoten. Julia Kristeva je v Revoluciji pesniškega jezika opredelila subjekt v procesu, na točki, ko se iz razpoke rojeva pomen, ki hkrati razpada in se vzpostavlja. S predjezikovnim – z impulzi, zvočnostjo, ritmi in afekti, ki se pojavijo pred artikuliranim govorom – pesnica seka tisto, kar je Lacan označil za simbolno, in odpira prostor, kjer pomen še ni vklenjen v besedo. To zaznavajo tudi avtorji spremnih besed: Miklavž Komelj piše, da se »zbirka glasi«, saj da »pravi nosilec teh verzov ni papir, ampak glas, njen magični glas, ki prihaja tako globoko iz telesa«. Milan Dekleva je spremno besedo naslovil Liturgija dihanja v divjini sveta, Boris A. Novak pa piše, da »je bilo [ob uglasbitvi pesmi] mogoče slišati vsak zven in pomen, besedo, zlog,« ter nadaljuje: »in vsi smo čutili, da posluša tudi Prva Duša, skriti Bog …« Zbirko Ob reki mmmm sestavlja sedemnajst pesmi. V njih je veliko medmetov in glasov – v pesmi Sinjebradec sta to denimo dve kitici A-jev. Zbirka se odpira skozi mistiko in ezoteriko, kar najlepše prikaže mantrično ponavljanje v pesmi Zora/Volkovi: »Volkovi, volkovi, / tečem z volkovi. / Volkovi, volkovi, sanjam z volkovi. / Volkovi, volkovi, / plešem z volkovi. / Volkovi, volkovi / igram se z volkovi. / Volkovi, volkovi, / novi rodovi. / Volkovi, volkovi./ čas je za – auuuuuuu.« Zbirka je močno povezana z Naravo: v njej se pojavljajo sintagme, kot so »pradavna moč«, »pradavno srce«, »z naravo smo vsi sestre in brati«, v pesmi Zimska pa se lirska subjektinja z Naravo popolnoma izenači: »Nimam veliko, imam pa vse. / Vsa polja so moja, reke in gozdovi, / puščave in morja, zasneženi vrhovi.« Čeprav je naravna govorica ena izmed najbolj avtentičnih potez zbirke, se mestoma ponavlja v podobnih vzorcih, kar rahlo oslabi učinek presenečenja. Vzpostavi tudi odnos z Bogom, vendar v čezteološkem smislu. V pesmi Biblijo berem pride do sklepa, s katerim povzame duhovno jedro zbirke: »Bog ni ideja, Bog je občutek, odnos.« To povezavo – med mistiko, vero in naravo – lahko razume le nekdo, ki je z naravo povezan in je hkrati Narava sama. Tega svojega položaja večnosti in naravne pravilnosti se lirska subjektinja zaveda; v pesmi Molitev k temi pravi: »grem, kadar bi morala ostati, in ostanem, kadar bi morala iti.« Kljub izenačenju z Naravo in odnosu, ko je z Bogom že kar na ti, v lirski subjektinji ni napuha, temveč ponižnost. V pesmi Molitev domov pravi: »Ponižna sem pred tvojo veličino, / ponižna sem pred nevidnim / micelijem, ki ga ustvarjaš.« A kako ne bi bila ponižna, če se je, kot piše v uvodni pesmi, z umiranjem že rokovala. S tem pooseblja zavest o minljivosti, ki jo sodobni kapitalistični svet pogosto izgublja. Le Narava lahko ne glede na vse ostaja prvinska, svoja. V pesmi Zora/Volkovi se tega zaveda in pravi: »Hoteli so me pridobiti, / spreminjati, vzgojiti. / Ne, ni šlo, ni šlo, ni šlo, ni šlo.« Nika Prusnik Kardum mojstrsko uporablja ponavljanje in ustvarja organsko polisemijo: enake besede v različnih kontekstih pri njej pridobivajo nove pomene, kar je v poeziji, nasičeni z istimi izrazi, redko. Na primer: »Bele breze nam rožljajo, / bele čaplje se smehljajo, / bele gore, beli breg, / bele planike, belo sonce.« Lirska subjektinja očitno občuti svojo predjezikovnost, ki je po Kristevi materinska. Tako v pesmi Sinjebradec poje iz maternice, ob tem pa mesto vstane od mrtvih. Ona ni le pevka pesmi, je subjekt, ki razpada in se vzpostavlja; ali, kot pravi v pesmi, ni pevka te pesmi – je pesem, ki jo pojo. V nekaterih pesmih se zdi, da lirska subjektinja nadaljuje miselni lok, ki ga je odprl Kosovel v pesmi Kons 5 – eksistenci v gnoju in esenci v zlatu – dodaja še tretje, Sveto, Duhovno v Bogu. Pesem Belo, rdeče, črno namreč konča takole: »brez gnoja ni zlata / brez gnoja ni Boga.« Lirska subjektinja je morda ob uvodnih besedah prve pesmi ena izmed žensk, katerih intuitivno, svobodno naravo duši sodobna kultura. A skozi zbirko sprejema lastno senco, sledi intuiciji, se ritualno povezuje z Naravo, ustvarja in zaupa življenjskemu ciklu in se tako ob koncu zbirke izkristalizira kot ženska, ki teče z volkovi. Zbirka Nika Prusnik Kardum Ob reki mmmm je izjemno subtilna, čuteča in prav ničejansko prikimava svoj sveti DA dobremu in zlemu: »To noč sem si obljubila, da bom vse ljubila – / kar je bilo, kar je in kar bo. / Nihče ni kriv za rane sveta, naj jaz bom ta, / kjer te rane se končajo.« Zbirka je zasnovana kot zvočna in telesna izkušnja, ki bralca ne nagovarja neposredno, temveč ga vabi k poslušanju in ponovnemu branju. Kljub temu pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti: včasih so verzi neenakomerno dolgi, kar z vidika berljivosti mestoma zmoti tok branja. Zaslužila bi tudi nekoliko boljšo lekturo, saj branje motijo manjše zatipkanine in slovnične pomanjkljivosti. Poenostavitev jezika je ponekod tvegana, npr. verz »Nimam veliko, imam pa vse,« je sprav močan, a v literarnem kontekstu lahko hitro zdrsne iz poetike v geslo. Zbirka se bere tekoče, a občasno ji rahlo zmanjka napetosti, kontrasta in suspenza. Poetika notranjega miru namreč ponekod preglasi konflikt, iz katerega bi lahko vzniknila močnejša napetost. Kljub temu pa zbirka prinaša svežino, saj se iz nje oglasi glas, ki je tako utelešen, da se vrača k naturni oralnosti. Uvaja naravo, ki ni več metafora notranjosti, ampak sogovornica. Pesem, podobno kot pri Zajcu ali Strniši, znova prevzema ritualno funkcijo, ki jo Nika Prusnik Kardum udejanja kot obred stika med Človekom, Duhovnostjo in Naravo. Zbirka Ob reki mmmm je tako močna, kot je ranljiva. Morda ni popolna, je pa ena izmed tistih, ki so žive.
Piše Andraž Stevanovski, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Nika Prusnik Kardum se v zbirki Ob reki mmmm bliža tistemu, kar so v teoriji jezika iskali poststrukturalisti – odprtosti pomena in gibljivosti subjekta. V njeni liriki je ta dinamični subjekt izjavljanja močno prisoten. Julia Kristeva je v Revoluciji pesniškega jezika opredelila subjekt v procesu, na točki, ko se iz razpoke rojeva pomen, ki hkrati razpada in se vzpostavlja. S predjezikovnim – z impulzi, zvočnostjo, ritmi in afekti, ki se pojavijo pred artikuliranim govorom – pesnica seka tisto, kar je Lacan označil za simbolno, in odpira prostor, kjer pomen še ni vklenjen v besedo. To zaznavajo tudi avtorji spremnih besed: Miklavž Komelj piše, da se »zbirka glasi«, saj da »pravi nosilec teh verzov ni papir, ampak glas, njen magični glas, ki prihaja tako globoko iz telesa«. Milan Dekleva je spremno besedo naslovil Liturgija dihanja v divjini sveta, Boris A. Novak pa piše, da »je bilo [ob uglasbitvi pesmi] mogoče slišati vsak zven in pomen, besedo, zlog,« ter nadaljuje: »in vsi smo čutili, da posluša tudi Prva Duša, skriti Bog …« Zbirko Ob reki mmmm sestavlja sedemnajst pesmi. V njih je veliko medmetov in glasov – v pesmi Sinjebradec sta to denimo dve kitici A-jev. Zbirka se odpira skozi mistiko in ezoteriko, kar najlepše prikaže mantrično ponavljanje v pesmi Zora/Volkovi: »Volkovi, volkovi, / tečem z volkovi. / Volkovi, volkovi, sanjam z volkovi. / Volkovi, volkovi, / plešem z volkovi. / Volkovi, volkovi / igram se z volkovi. / Volkovi, volkovi, / novi rodovi. / Volkovi, volkovi./ čas je za – auuuuuuu.« Zbirka je močno povezana z Naravo: v njej se pojavljajo sintagme, kot so »pradavna moč«, »pradavno srce«, »z naravo smo vsi sestre in brati«, v pesmi Zimska pa se lirska subjektinja z Naravo popolnoma izenači: »Nimam veliko, imam pa vse. / Vsa polja so moja, reke in gozdovi, / puščave in morja, zasneženi vrhovi.« Čeprav je naravna govorica ena izmed najbolj avtentičnih potez zbirke, se mestoma ponavlja v podobnih vzorcih, kar rahlo oslabi učinek presenečenja. Vzpostavi tudi odnos z Bogom, vendar v čezteološkem smislu. V pesmi Biblijo berem pride do sklepa, s katerim povzame duhovno jedro zbirke: »Bog ni ideja, Bog je občutek, odnos.« To povezavo – med mistiko, vero in naravo – lahko razume le nekdo, ki je z naravo povezan in je hkrati Narava sama. Tega svojega položaja večnosti in naravne pravilnosti se lirska subjektinja zaveda; v pesmi Molitev k temi pravi: »grem, kadar bi morala ostati, in ostanem, kadar bi morala iti.« Kljub izenačenju z Naravo in odnosu, ko je z Bogom že kar na ti, v lirski subjektinji ni napuha, temveč ponižnost. V pesmi Molitev domov pravi: »Ponižna sem pred tvojo veličino, / ponižna sem pred nevidnim / micelijem, ki ga ustvarjaš.« A kako ne bi bila ponižna, če se je, kot piše v uvodni pesmi, z umiranjem že rokovala. S tem pooseblja zavest o minljivosti, ki jo sodobni kapitalistični svet pogosto izgublja. Le Narava lahko ne glede na vse ostaja prvinska, svoja. V pesmi Zora/Volkovi se tega zaveda in pravi: »Hoteli so me pridobiti, / spreminjati, vzgojiti. / Ne, ni šlo, ni šlo, ni šlo, ni šlo.« Nika Prusnik Kardum mojstrsko uporablja ponavljanje in ustvarja organsko polisemijo: enake besede v različnih kontekstih pri njej pridobivajo nove pomene, kar je v poeziji, nasičeni z istimi izrazi, redko. Na primer: »Bele breze nam rožljajo, / bele čaplje se smehljajo, / bele gore, beli breg, / bele planike, belo sonce.« Lirska subjektinja očitno občuti svojo predjezikovnost, ki je po Kristevi materinska. Tako v pesmi Sinjebradec poje iz maternice, ob tem pa mesto vstane od mrtvih. Ona ni le pevka pesmi, je subjekt, ki razpada in se vzpostavlja; ali, kot pravi v pesmi, ni pevka te pesmi – je pesem, ki jo pojo. V nekaterih pesmih se zdi, da lirska subjektinja nadaljuje miselni lok, ki ga je odprl Kosovel v pesmi Kons 5 – eksistenci v gnoju in esenci v zlatu – dodaja še tretje, Sveto, Duhovno v Bogu. Pesem Belo, rdeče, črno namreč konča takole: »brez gnoja ni zlata / brez gnoja ni Boga.« Lirska subjektinja je morda ob uvodnih besedah prve pesmi ena izmed žensk, katerih intuitivno, svobodno naravo duši sodobna kultura. A skozi zbirko sprejema lastno senco, sledi intuiciji, se ritualno povezuje z Naravo, ustvarja in zaupa življenjskemu ciklu in se tako ob koncu zbirke izkristalizira kot ženska, ki teče z volkovi. Zbirka Nika Prusnik Kardum Ob reki mmmm je izjemno subtilna, čuteča in prav ničejansko prikimava svoj sveti DA dobremu in zlemu: »To noč sem si obljubila, da bom vse ljubila – / kar je bilo, kar je in kar bo. / Nihče ni kriv za rane sveta, naj jaz bom ta, / kjer te rane se končajo.« Zbirka je zasnovana kot zvočna in telesna izkušnja, ki bralca ne nagovarja neposredno, temveč ga vabi k poslušanju in ponovnemu branju. Kljub temu pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti: včasih so verzi neenakomerno dolgi, kar z vidika berljivosti mestoma zmoti tok branja. Zaslužila bi tudi nekoliko boljšo lekturo, saj branje motijo manjše zatipkanine in slovnične pomanjkljivosti. Poenostavitev jezika je ponekod tvegana, npr. verz »Nimam veliko, imam pa vse,« je sprav močan, a v literarnem kontekstu lahko hitro zdrsne iz poetike v geslo. Zbirka se bere tekoče, a občasno ji rahlo zmanjka napetosti, kontrasta in suspenza. Poetika notranjega miru namreč ponekod preglasi konflikt, iz katerega bi lahko vzniknila močnejša napetost. Kljub temu pa zbirka prinaša svežino, saj se iz nje oglasi glas, ki je tako utelešen, da se vrača k naturni oralnosti. Uvaja naravo, ki ni več metafora notranjosti, ampak sogovornica. Pesem, podobno kot pri Zajcu ali Strniši, znova prevzema ritualno funkcijo, ki jo Nika Prusnik Kardum udejanja kot obred stika med Človekom, Duhovnostjo in Naravo. Zbirka Ob reki mmmm je tako močna, kot je ranljiva. Morda ni popolna, je pa ena izmed tistih, ki so žive.
Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.
Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.
Mizarstvo Hrovat s 17 zaposlenimi ima več kot 50-letno tradicijo; leta 1964 ga je ustanovil Franc Hrovat, podjetje pa je v tistem času izdelovalo leseno vrtno pohištvo. Njegovo delo uspešno družno nadaljujeta druga in tretja generacija, ki gre v korak s smernicami sodobne arhitekture. V podjetju, ki je danes specializirano za leseno zunanjo opremo, na prvo mesto ne postavljajo materialnih dobrin in s tem povezane tehnologije; prednost dajejo družbeni odgovornosti in predvsem naložbam v znanje. Najbolj ponosni so na vrtne hišice Cubie, ki so plod njihovega razvoja, prodajo pa širijo tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo.
Mizarstvo Hrovat s 17 zaposlenimi ima več kot 50-letno tradicijo; leta 1964 ga je ustanovil Franc Hrovat, podjetje pa je v tistem času izdelovalo leseno vrtno pohištvo. Njegovo delo uspešno družno nadaljujeta druga in tretja generacija, ki gre v korak s smernicami sodobne arhitekture. V podjetju, ki je danes specializirano za leseno zunanjo opremo, na prvo mesto ne postavljajo materialnih dobrin in s tem povezane tehnologije; prednost dajejo družbeni odgovornosti in predvsem naložbam v znanje. Najbolj ponosni so na vrtne hišice Cubie, ki so plod njihovega razvoja, prodajo pa širijo tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo.
Podjetje Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter, družinsko tradicijo nadaljuje njun sin Igor. Z delavnostjo, modernizacijo in inovativnostjo so postali konkurenčno podjetje v panogi s 23 zaposlenimi, 6 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in skoraj 3,5 milijona evrov prometa. Svoje izdelke tudi izvažajo, predvsem v Avstrijo, priložnost za še večji izvoz pa vidijo v novem izdelku – EKO nagrobni sveči, ki po 3 mesecih industrijske predelave postane organski kompost, CO2 in voda.
Podjetje Sveča d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter, družinsko tradicijo nadaljuje njun sin Igor. Z delavnostjo, modernizacijo in inovativnostjo so postali konkurenčno podjetje v panogi s 23 zaposlenimi, 6 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in skoraj 3,5 milijona evrov prometa. Svoje izdelke tudi izvažajo, predvsem v Avstrijo, priložnost za še večji izvoz pa vidijo v novem izdelku – EKO nagrobni sveči, ki po 3 mesecih industrijske predelave postane organski kompost, CO2 in voda.