Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir. V oddaji Arsov art atelje predstavljamo posnetke s solističnega koncerta na mednarodnem festivala sodobne glasbe Unicum iz oktobra 2025, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih skladateljev. Pomembne lastnosti festivala Unicum so programska odprtost in številne nove izvajalske možnosti. Festival Unicum odkriva in predstavlja nove, sveže ideje in skladateljske rešitve in se povezuje z drugimi umetnostmi. 21. oktobra lani je v atriju Mestnega muzeja Ljubljana nastopil uveljavljeni pianist Klemen Golner, ki je leta 1997 diplomiral iz klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Aciju Bertonclju. Po diplomi iz klavirja je opravil leto specializacije na glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti pri prof. Balazsu Kecskesu. Od sezone 2012/2013 je redni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, s katerim je že večkrat nastopil tudi kot solist. Pianist Klemen Golner je na solističnem koncertu izvedel dela štirih sodobnih slovenskih skladateljev: Dvanajst preludijev za klavir Petra Kopača, variacijsko skladbo v štirih stavkih Ivana Florjanca z latinskim naslovom: Philopatridus redivivus – Metamorphoses a quodam Christi exule digeste, Tri monotematske skladbe za klavir Ljuba Rančigaja in Tri dogodke za klavir Bora Turela.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir. V oddaji Arsov art atelje predstavljamo posnetke s solističnega koncerta na mednarodnem festivala sodobne glasbe Unicum iz oktobra 2025, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih skladateljev. Pomembne lastnosti festivala Unicum so programska odprtost in številne nove izvajalske možnosti. Festival Unicum odkriva in predstavlja nove, sveže ideje in skladateljske rešitve in se povezuje z drugimi umetnostmi. 21. oktobra lani je v atriju Mestnega muzeja Ljubljana nastopil uveljavljeni pianist Klemen Golner, ki je leta 1997 diplomiral iz klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Aciju Bertonclju. Po diplomi iz klavirja je opravil leto specializacije na glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti pri prof. Balazsu Kecskesu. Od sezone 2012/2013 je redni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, s katerim je že večkrat nastopil tudi kot solist. Pianist Klemen Golner je na solističnem koncertu izvedel dela štirih sodobnih slovenskih skladateljev: Dvanajst preludijev za klavir Petra Kopača, variacijsko skladbo v štirih stavkih Ivana Florjanca z latinskim naslovom: Philopatridus redivivus – Metamorphoses a quodam Christi exule digeste, Tri monotematske skladbe za klavir Ljuba Rančigaja in Tri dogodke za klavir Bora Turela.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V tretji oddaji bo gostja Nina Strnad, ki jo zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij uvrščamo v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V tretji oddaji bo gostja Nina Strnad, ki jo zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij uvrščamo v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Zgoščenka V vEtru spominov Tomaža Habeta je izšla konec leta 2018 pod pokroviteljstvom Društva slovenskih skladateljev in v sodelovanju z Radiem Slovenija. V celoti bomo poslušali tri dela z zgoščenke. To bodo Listi iz spominske knjige za solo oboo in komorni orkester, Quasi habanera za alt saksofon in orkester ter Koncert za fagot, godala in tolkala. Kot zapiše avtorica zloženke V vEtru spominov Veronika Brvar: »Na avtorski zgoščenki skladatelj Tomaž Habe predstavlja instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo predvsem izvrstni solisti, koncertanti na oboi, alt saksofonu, fagotu oziroma trobenti. Ob izbranih solistih, za katere so bila dela pravzaprav napisana, skladatelj nameni drobne pozornosti tudi solistom v orkestrski spremljavi.«
Zgoščenka V vEtru spominov Tomaža Habeta je izšla konec leta 2018 pod pokroviteljstvom Društva slovenskih skladateljev in v sodelovanju z Radiem Slovenija. V celoti bomo poslušali tri dela z zgoščenke. To bodo Listi iz spominske knjige za solo oboo in komorni orkester, Quasi habanera za alt saksofon in orkester ter Koncert za fagot, godala in tolkala. Kot zapiše avtorica zloženke V vEtru spominov Veronika Brvar: »Na avtorski zgoščenki skladatelj Tomaž Habe predstavlja instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo predvsem izvrstni solisti, koncertanti na oboi, alt saksofonu, fagotu oziroma trobenti. Ob izbranih solistih, za katere so bila dela pravzaprav napisana, skladatelj nameni drobne pozornosti tudi solistom v orkestrski spremljavi.«
V tokratni oddaji se bomo utirili v različne glasove v zvenu pesmi. Prisluhnili bomo italijanski pevki, vokalistki in kantavtorici Margareth Kammerer in njeni novi plošči, svežemu spoju pesmi in raziskujočih zvokov avstrijsko-grškega dua Nabelose ter italijansko-švicarskemu dvojcu Deborah Walker in Marianne Schuppe v iskanju zvenskih prostorov med glasom in violončelom.
V tokratni oddaji se bomo utirili v različne glasove v zvenu pesmi. Prisluhnili bomo italijanski pevki, vokalistki in kantavtorici Margareth Kammerer in njeni novi plošči, svežemu spoju pesmi in raziskujočih zvokov avstrijsko-grškega dua Nabelose ter italijansko-švicarskemu dvojcu Deborah Walker in Marianne Schuppe v iskanju zvenskih prostorov med glasom in violončelom.
V naslednjem tednu se bodo v Ljubljani in Lendavi odvili dogodki, koncerti in delavnice dveh dvodnevnih festivalov elektroakustične glasbe. Večletno tradicijo predstavljanja glasbe na osemkanalnem ozvočenju v Kinu Šiška nadaljuje ZVO.ČI.TI Akuzmonij Zavoda Cona. O teh prizadevanjih ter umetniških doživetjih bomo govorili z Branetom Zormanom. V Lendavi pa tamkajšnja glasbena šola, zavod ON Rizom s soorganizatorji pripravljajo prvi dogodek ELX Triptih, pred katerim bodo o stiku mladih glasbenikov z elektroakustično glasbo, drugačnih pedagoških pristopih in o predstavljanju teh zvrsti v različnih prostorih razmišljali pobudnik, skladatelj, saksofonist in pedagog Tilen Lebar, Eva Bažika Orban z Glasbene šole Lendava in producentka Nataša Serec.
V naslednjem tednu se bodo v Ljubljani in Lendavi odvili dogodki, koncerti in delavnice dveh dvodnevnih festivalov elektroakustične glasbe. Večletno tradicijo predstavljanja glasbe na osemkanalnem ozvočenju v Kinu Šiška nadaljuje ZVO.ČI.TI Akuzmonij Zavoda Cona. O teh prizadevanjih ter umetniških doživetjih bomo govorili z Branetom Zormanom. V Lendavi pa tamkajšnja glasbena šola, zavod ON Rizom s soorganizatorji pripravljajo prvi dogodek ELX Triptih, pred katerim bodo o stiku mladih glasbenikov z elektroakustično glasbo, drugačnih pedagoških pristopih in o predstavljanju teh zvrsti v različnih prostorih razmišljali pobudnik, skladatelj, saksofonist in pedagog Tilen Lebar, Eva Bažika Orban z Glasbene šole Lendava in producentka Nataša Serec.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Za predvajanje smo tokrat iz radijskega arhiva izbrali tri skladbe, ki so jih izvedli in posneli slovenski pihalni orkestri. Skladbo A Movement for Rosa je pred dobrim desetletjem izvedel Orkester Slovenske vojske, koncertno uverturo The Hounds of Spring Alfreda Reeda je pred kratkim posnel Pihalni orkester Vrhpolje, delo Philipa Sparka z naslovom Duh Andaluzije pa je leta 2019 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu izvedel tamkajšnji Pihalni orkester Krka.
Za predvajanje smo tokrat iz radijskega arhiva izbrali tri skladbe, ki so jih izvedli in posneli slovenski pihalni orkestri. Skladbo A Movement for Rosa je pred dobrim desetletjem izvedel Orkester Slovenske vojske, koncertno uverturo The Hounds of Spring Alfreda Reeda je pred kratkim posnel Pihalni orkester Vrhpolje, delo Philipa Sparka z naslovom Duh Andaluzije pa je leta 2019 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu izvedel tamkajšnji Pihalni orkester Krka.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.
Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.
Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.
Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
V tokratni oddaji se bomo poslovili od ene od vodilnih skladateljic eksperimentalne glasbe Eliane Radigue z njeno zgodnjo grafično kompozicijo za akustični ansambel v izvedbi mednarodnega ansambla pod vodstvom harfista Rhodrija Daviesa ter prisluhnili novi skladbi švicarskega skladatelja Jürga Feya v izvedbi eksperimentalna improvizacijskega ansambla ensemble]h[iatus.
V tokratni oddaji se bomo poslovili od ene od vodilnih skladateljic eksperimentalne glasbe Eliane Radigue z njeno zgodnjo grafično kompozicijo za akustični ansambel v izvedbi mednarodnega ansambla pod vodstvom harfista Rhodrija Daviesa ter prisluhnili novi skladbi švicarskega skladatelja Jürga Feya v izvedbi eksperimentalna improvizacijskega ansambla ensemble]h[iatus.
Ritmagogija je naslov nove plošče, ki je, v digitalni obliki, izšla decembra leta 2025 pri založbi Kamizdat. Ta je do zdaj izdala vse tri samostojne albume zvočne umetnice beepblip (Ide Hiršenfelder), ki komponira »potopitvene psihogeografske prostorske skladbe z elektroniko, kodo, analognimi sintetizatorji in terenskimi posnetki«. Tokrat je pred nami osem zvočno intenzivnih in raznolikih del, ki poslušalca v trenutku spodbudijo k formiranju vizualnih podob in osmišljanju slišanega z aktivnim sledenjem zvočnemu toku. V Arsovem art ateljeju bomo novo ploščo spoznali v pogovoru z umetnico ter predstavili tudi nekatera druga dela, ki jih je ustvarila v svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju – po koncu študija sonologije na Glasbenem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.
Ritmagogija je naslov nove plošče, ki je, v digitalni obliki, izšla decembra leta 2025 pri založbi Kamizdat. Ta je do zdaj izdala vse tri samostojne albume zvočne umetnice beepblip (Ide Hiršenfelder), ki komponira »potopitvene psihogeografske prostorske skladbe z elektroniko, kodo, analognimi sintetizatorji in terenskimi posnetki«. Tokrat je pred nami osem zvočno intenzivnih in raznolikih del, ki poslušalca v trenutku spodbudijo k formiranju vizualnih podob in osmišljanju slišanega z aktivnim sledenjem zvočnemu toku. V Arsovem art ateljeju bomo novo ploščo spoznali v pogovoru z umetnico ter predstavili tudi nekatera druga dela, ki jih je ustvarila v svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju – po koncu študija sonologije na Glasbenem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.
Predstavljamo nove interpretacije klavirskih del Helmuta Lachenmanna, edinstvenega skladatelja, raziskovalca novih instrumentalnih zvočnosti in nepredvidljivega umetnika. Novembra lani je ob Lachenmannovi 90-letnici pianist Jonas Olsson predstavil izdajo s skladateljevimi klavirskimi deli. Raznovrstna dela, ki so v šestih desetletjih dekonstruirala klavirsko zvočnost in igro, poustvarjalec oživi z izjemno energijo ter študijsko predanostjo
Predstavljamo nove interpretacije klavirskih del Helmuta Lachenmanna, edinstvenega skladatelja, raziskovalca novih instrumentalnih zvočnosti in nepredvidljivega umetnika. Novembra lani je ob Lachenmannovi 90-letnici pianist Jonas Olsson predstavil izdajo s skladateljevimi klavirskimi deli. Raznovrstna dela, ki so v šestih desetletjih dekonstruirala klavirsko zvočnost in igro, poustvarjalec oživi z izjemno energijo ter študijsko predanostjo
Mudimo se na severnem robu Galije, ki ga oddavna poznamo pod imenom Belgija. V prejšnji oddaji ste lahko slišali izvirna dela njihovih najbolj osrednjih glasbenih ustvarjalcev prejšnjega stoletja in že iz tega ste lahko začutili, kakšno spoštovanje tamkajšnji skladatelji gojijo do te godbe. Tokrat bomo nekako ibersko nastrojeni, saj bomo za začetek predvajali presunljivo skladbo Guernica Flamca Jana Haderamanna, v nadaljevanju pa še skladbo s španskim naslovom Reminiscencia Gitana Valonca Andréja Waigneina. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.
Mudimo se na severnem robu Galije, ki ga oddavna poznamo pod imenom Belgija. V prejšnji oddaji ste lahko slišali izvirna dela njihovih najbolj osrednjih glasbenih ustvarjalcev prejšnjega stoletja in že iz tega ste lahko začutili, kakšno spoštovanje tamkajšnji skladatelji gojijo do te godbe. Tokrat bomo nekako ibersko nastrojeni, saj bomo za začetek predvajali presunljivo skladbo Guernica Flamca Jana Haderamanna, v nadaljevanju pa še skladbo s španskim naslovom Reminiscencia Gitana Valonca Andréja Waigneina. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Štuhec je iz kompoziicje diplomiral leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega orkestralne, komorne, solistične in mladinske skladbe ter samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za skladbo Simfonieta.
Štuhec je iz kompoziicje diplomiral leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega orkestralne, komorne, solistične in mladinske skladbe ter samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za skladbo Simfonieta.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Poslušamo pesmi na meji med eksperimentom in pop formo, vračamo se k pesmim Irene Z. Tomažin s plošče Another Crying Game ter si zavrtimo izbor z novih plošč skladateljic ter vokalistk Emily Wittbrodt, Karoline Wallace in kvinteta Elder Ones Amirthe Kidambi.
Poslušamo pesmi na meji med eksperimentom in pop formo, vračamo se k pesmim Irene Z. Tomažin s plošče Another Crying Game ter si zavrtimo izbor z novih plošč skladateljic ter vokalistk Emily Wittbrodt, Karoline Wallace in kvinteta Elder Ones Amirthe Kidambi.
Odpravljamo se na severni rob staroveške Galije, ki se je že v časih Vercingetoriksa imenoval Belgija. Ta je brez dvoma dežela z izjemnim izročilom godbeništva in je še danes dežela, kjer poleg običajnih godb na pihala cvetijo tudi fanfarski orkestri. Tokrat boste slišali dve izvirni skladbi izpod peresa belgijskih vodilnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja – Malo suito, op. 20 iz leta 1935 Valonca Jeana Absila, leta 1963 zložen Capriccio Flamca Marcela Poota in skladbo Il Signor Brossini Dirka Brosséja. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Odpravljamo se na severni rob staroveške Galije, ki se je že v časih Vercingetoriksa imenoval Belgija. Ta je brez dvoma dežela z izjemnim izročilom godbeništva in je še danes dežela, kjer poleg običajnih godb na pihala cvetijo tudi fanfarski orkestri. Tokrat boste slišali dve izvirni skladbi izpod peresa belgijskih vodilnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja – Malo suito, op. 20 iz leta 1935 Valonca Jeana Absila, leta 1963 zložen Capriccio Flamca Marcela Poota in skladbo Il Signor Brossini Dirka Brosséja. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Čuki, Jan Plestenjak, Joker Out in Dejan Vunjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Čuki, Jan Plestenjak, Joker Out in Dejan Vunjak.
Že smo dobro zakorakali v novo leto 2026, še vedno pa odzvanja praznična glasba oziroma glasba s prazničnih, novoletnih koncertov številnih domačih glasbenih zasedb, tako tistih poklicnih kot ljubiteljskih. Eden odmevnejših tovrstnih dogodkov je bil brez dvoma božično-novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program z naslovom 125 let na platnu in odru. Izbor posnetkov s koncerta boste lahko slišali v tokratni in prihodnji oddaji, najprej glasbo Johna Williamsa, Ennia Morriconeja, Richarda Addinsela, Marijana Vodopivca in Marjana Kozine ter Boruta Lesjaka.
Že smo dobro zakorakali v novo leto 2026, še vedno pa odzvanja praznična glasba oziroma glasba s prazničnih, novoletnih koncertov številnih domačih glasbenih zasedb, tako tistih poklicnih kot ljubiteljskih. Eden odmevnejših tovrstnih dogodkov je bil brez dvoma božično-novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program z naslovom 125 let na platnu in odru. Izbor posnetkov s koncerta boste lahko slišali v tokratni in prihodnji oddaji, najprej glasbo Johna Williamsa, Ennia Morriconeja, Richarda Addinsela, Marijana Vodopivca in Marjana Kozine ter Boruta Lesjaka.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti na finalnem večeru Festivala slovenskega šansona, ki je potekal v Domu kulture Velenje. Za štiri nagrade se je potegovalo 10 izvajalcev, podelili smo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer sta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. OPOMBA: Prvi program Radia Slovenija je zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzel sprva podeljeno nagrado za najboljši šanson. Strokovna žirija je naknadno za najboljši šanson v celoti izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo izvaja Jure Ivanušič z zasedbo NORDunk.
Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti na finalnem večeru Festivala slovenskega šansona, ki je potekal v Domu kulture Velenje. Za štiri nagrade se je potegovalo 10 izvajalcev, podelili smo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer sta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. OPOMBA: Prvi program Radia Slovenija je zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzel sprva podeljeno nagrado za najboljši šanson. Strokovna žirija je naknadno za najboljši šanson v celoti izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo izvaja Jure Ivanušič z zasedbo NORDunk.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Uživali boste lahko ob spremljanju popularne glasbe v izvedbi vokalne zasedbe Jazzva, pevke Eve Černe, trobilnega ansambla TrobiNOVA, pevke Ane Bezjak ter Simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste lahko ob spremljanju popularne glasbe v izvedbi vokalne zasedbe Jazzva, pevke Eve Černe, trobilnega ansambla TrobiNOVA, pevke Ane Bezjak ter Simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.