Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali odlomke iz sodobne praznične klasike – glasbo k prvemu iz serije filmov Sam doma. John Williams je s to partituro leta 1990 znova dokazal svoj izjemen talent in razumevanje čustvene pripovedi filma, ki zagotavlja množico čudovitih tem in novo božično pesem, ki jo strokovno prepleta s tradicionalnimi božičnimi pesmimi v čudovito tapiserijo. Z uporabo otroškega pevskega zbora je glasbi dodal primerni nedolžnost in toplino, s široko paleto uporabljenih instrumentov in orkestracijo pa je glasbo naredil naravnost čarobno, saj poglablja občutek, ki ga ljudje iščejo v prazničnem obdobju.
V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali odlomke iz sodobne praznične klasike – glasbo k prvemu iz serije filmov Sam doma. John Williams je s to partituro leta 1990 znova dokazal svoj izjemen talent in razumevanje čustvene pripovedi filma, ki zagotavlja množico čudovitih tem in novo božično pesem, ki jo strokovno prepleta s tradicionalnimi božičnimi pesmimi v čudovito tapiserijo. Z uporabo otroškega pevskega zbora je glasbi dodal primerni nedolžnost in toplino, s široko paleto uporabljenih instrumentov in orkestracijo pa je glasbo naredil naravnost čarobno, saj poglablja občutek, ki ga ljudje iščejo v prazničnem obdobju.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Iz skladateljevega opusa smo izbrali Koncert za violino in orkester, op. 41, ki bo zazvenel v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lovrenca Arniča.
Iz skladateljevega opusa smo izbrali Koncert za violino in orkester, op. 41, ki bo zazvenel v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lovrenca Arniča.
Za delo je značilna močna čustvenost in širok razpon razpoloženj in občutij.
Za delo je značilna močna čustvenost in širok razpon razpoloženj in občutij.
Prisluhnili bomo razbiranju zvena v tišini skozi novi deli dveh veteranov iz mednarodne združbe skladateljev_ic Wandelweiser, Antoineja Beugerja in Eve-Marije Houben, ki se vsak na svoj način vpenjata v tišino vseobsegajočega šuma.
Prisluhnili bomo razbiranju zvena v tišini skozi novi deli dveh veteranov iz mednarodne združbe skladateljev_ic Wandelweiser, Antoineja Beugerja in Eve-Marije Houben, ki se vsak na svoj način vpenjata v tišino vseobsegajočega šuma.
Poslušali bomo tri orkestrske novitete, predstavljene letos na Glasbenih dneh v Donaueschingenu na koncertu, ki je tematiziral otroške spomine in pomembne zgodnje zvočne izkušnje skladateljev. Francisco Alvarado se je v delu REW • PLAY • FFWD zgledoval v eksperimentih z analognimi kasetami, njihovem izrabljanju, popačenju, zankanju ali šumu, Sara Glojnarić je s skladbo DING, DONG, DARLING! ustvarila kolektivno praznovanje svoje queerovske identitete, v novem delu Chaye Czernowin pa glasovi skupine Novi vokalni solisti iz Stuttgarta z orkestrom postanejo oddajniki divjih občutkov, ki izžarevajo neobvladljiva čustva, izkušnje in spomine.
Poslušali bomo tri orkestrske novitete, predstavljene letos na Glasbenih dneh v Donaueschingenu na koncertu, ki je tematiziral otroške spomine in pomembne zgodnje zvočne izkušnje skladateljev. Francisco Alvarado se je v delu REW • PLAY • FFWD zgledoval v eksperimentih z analognimi kasetami, njihovem izrabljanju, popačenju, zankanju ali šumu, Sara Glojnarić je s skladbo DING, DONG, DARLING! ustvarila kolektivno praznovanje svoje queerovske identitete, v novem delu Chaye Czernowin pa glasovi skupine Novi vokalni solisti iz Stuttgarta z orkestrom postanejo oddajniki divjih občutkov, ki izžarevajo neobvladljiva čustva, izkušnje in spomine.
Ljubiti pomeni, da nikoli ničesar ne obžaluješ.
Ljubiti pomeni, da nikoli ničesar ne obžaluješ.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljevi prvi kitarski skladbi Brujeria divina ter Danza peligrosa, orkestrsko skladbo Confluence, samospev Naša srca so trudna življenja na besedilo Srečka Kosovela ter novejši skladbi Sequent in Petulance, ki sta nastali po naročilu Društva slovenskih skladateljev.
Poslušamo skladateljevi prvi kitarski skladbi Brujeria divina ter Danza peligrosa, orkestrsko skladbo Confluence, samospev Naša srca so trudna življenja na besedilo Srečka Kosovela ter novejši skladbi Sequent in Petulance, ki sta nastali po naročilu Društva slovenskih skladateljev.
Rahmaninov je delo posvetil violončelistu Anatoliju Brandukovu, ki ga je premierno izvedel s skladateljem v Moskvi 2. decembra 1901.
Rahmaninov je delo posvetil violončelistu Anatoliju Brandukovu, ki ga je premierno izvedel s skladateljem v Moskvi 2. decembra 1901.
Poslušamo dve plošči in na njiju večji zasedbi, ki na različna načina skladata svoje bordune – zadnjo ploščo kanadskega benda Godspeed You! Black Emperor in izdajo mednarodnega kolektiva E/I tolkalca, improvizatorja, skladatelja Szymona Gąsioreka.
Poslušamo dve plošči in na njiju večji zasedbi, ki na različna načina skladata svoje bordune – zadnjo ploščo kanadskega benda Godspeed You! Black Emperor in izdajo mednarodnega kolektiva E/I tolkalca, improvizatorja, skladatelja Szymona Gąsioreka.
Novembra se je odvil peti Forum nove glasbe, ki ga je programsko zasnoval skladatelj Fabio Nieder. Ob posnetku drugega koncerta festivala se bomo pogovarjali z letošnjim kuratorjem ter z avtorjema novih skladb, skladateljema Stefanom Pierinijem in Matejem Boninom.
Novembra se je odvil peti Forum nove glasbe, ki ga je programsko zasnoval skladatelj Fabio Nieder. Ob posnetku drugega koncerta festivala se bomo pogovarjali z letošnjim kuratorjem ter z avtorjema novih skladb, skladateljema Stefanom Pierinijem in Matejem Boninom.
Poslušamo glasbo Beata Furrerja, ki je prejšnji teden praznoval svojo sedemdesetletnico, dve skladateljevi instrumentalni skladbi: Violinski koncert iz leta 2020, kot ga je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia izvedla violinistka Noa Wildschut in delo Gaspra iz leta 1988 na posnetku Ansambla Contrechamps in Michaela Wendeberga.
Poslušamo glasbo Beata Furrerja, ki je prejšnji teden praznoval svojo sedemdesetletnico, dve skladateljevi instrumentalni skladbi: Violinski koncert iz leta 2020, kot ga je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia izvedla violinistka Noa Wildschut in delo Gaspra iz leta 1988 na posnetku Ansambla Contrechamps in Michaela Wendeberga.
Simfonični orkester RTV Slovenija se pod vodstvom gostujočega dirigenta vsako leto predstavi v televizijskem studiu s priljubljenimi odlomki iz klasične glasbe. Posnetek iz leta 2023 je nastal pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečiča. Spremljali boste koncertno izvedbo znanega baletnega odlomka Pas de deux iz božične zgodbe o Hrestaču. Spremljali boste uvodno pesem iz znamenite suite Peer Gynt norveškega skladatelja Edvarda Griega, ki z zvočnimi barvami orkestra slika jutranje razpoloženje ob vzhajajočem soncu, prebujanju narave in dneva. Nastala je po motivih dramske pesnitve Henrika Ibsena.
Simfonični orkester RTV Slovenija se pod vodstvom gostujočega dirigenta vsako leto predstavi v televizijskem studiu s priljubljenimi odlomki iz klasične glasbe. Posnetek iz leta 2023 je nastal pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečiča. Spremljali boste koncertno izvedbo znanega baletnega odlomka Pas de deux iz božične zgodbe o Hrestaču. Spremljali boste uvodno pesem iz znamenite suite Peer Gynt norveškega skladatelja Edvarda Griega, ki z zvočnimi barvami orkestra slika jutranje razpoloženje ob vzhajajočem soncu, prebujanju narave in dneva. Nastala je po motivih dramske pesnitve Henrika Ibsena.
Prišli smo do osme in hkrati sklepne oddaje niza, v katerem predstavljamo izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Tudi v Galiciji uprizarjajo bikoborbe in teh ni brez godbe, ki strastno igra pasodoble, zato boste za konec ter še vedno pod vodstvom Marcela van Breeja poslušali tele zimzelene španske melodije: Grobovo Toro Rojo, Rotundo Joseja Represasa, Talensevo Tercio de Quites, Nervo Manuela Rojasa, El Andaluz Francisca Abalosa, Ole Toronto Ferrerja Ferrana, slovito Marquinovo España Cani in za konec še Sierrov Celito.
Prišli smo do osme in hkrati sklepne oddaje niza, v katerem predstavljamo izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Tudi v Galiciji uprizarjajo bikoborbe in teh ni brez godbe, ki strastno igra pasodoble, zato boste za konec ter še vedno pod vodstvom Marcela van Breeja poslušali tele zimzelene španske melodije: Grobovo Toro Rojo, Rotundo Joseja Represasa, Talensevo Tercio de Quites, Nervo Manuela Rojasa, El Andaluz Francisca Abalosa, Ole Toronto Ferrerja Ferrana, slovito Marquinovo España Cani in za konec še Sierrov Celito.
Tokrat se bomo pustolovsko potopili v glasbo ameriškega filma Hugo iz leta 2011, ki ga je režiral in produciral Martin Scorsese po scenariju Johna Logana. Film je nastal po navdihu zgodovinskega romana The Invention of Hugo Cabret – Izum Huga Cabreta - Briana Selznicka in prikazuje zgodbo dvanajstletnega dečka. Hugo je sirota, ki v tridesetih letih prejšnjega stoletja živi na železniški postaji Gare Montparnasse v Parizu. To je prvi Scorsesejev film, posnet v 3D-tehniki, in to je tudi razlog, tako je trdil režiser, da se v njem čustva igralcev bolje izrazijo. Za zgodbo, ki se ukvarja z magičnimi in otroškimi elementi, si je Scorsese tako zaželel posebnega skladatelja Howarda Shora. Ta danes priznani kanadski skladatelj, dirigent in orkestrator je napisal glasbo za več kot 80 filmov, med katerimi slovi predvsem glasba za filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit. Poleg treh oskarjev je Shore prejel tudi tri zlate globuse, štiri gremije, tri nagrade Genie in devet kanadskih filmskih nagrad.
Tokrat se bomo pustolovsko potopili v glasbo ameriškega filma Hugo iz leta 2011, ki ga je režiral in produciral Martin Scorsese po scenariju Johna Logana. Film je nastal po navdihu zgodovinskega romana The Invention of Hugo Cabret – Izum Huga Cabreta - Briana Selznicka in prikazuje zgodbo dvanajstletnega dečka. Hugo je sirota, ki v tridesetih letih prejšnjega stoletja živi na železniški postaji Gare Montparnasse v Parizu. To je prvi Scorsesejev film, posnet v 3D-tehniki, in to je tudi razlog, tako je trdil režiser, da se v njem čustva igralcev bolje izrazijo. Za zgodbo, ki se ukvarja z magičnimi in otroškimi elementi, si je Scorsese tako zaželel posebnega skladatelja Howarda Shora. Ta danes priznani kanadski skladatelj, dirigent in orkestrator je napisal glasbo za več kot 80 filmov, med katerimi slovi predvsem glasba za filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit. Poleg treh oskarjev je Shore prejel tudi tri zlate globuse, štiri gremije, tri nagrade Genie in devet kanadskih filmskih nagrad.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Mate (Matija) Marčina je svojo glasbeno pot začel kot učenec klavirja, obiskoval je Jazz oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Leta 2008 je bil sprejet na Oddelek za kompozicijo na Akademiji za Glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral summa cum laude v razredu prof. Janija Goloba. Med študijem in po diplomi je redno sodeloval z mnogimi domačimi priznanimi glasbeniki in orkestri kot skladatelj, aranžer, solist in korepetitor. Leta 2014 se je na pobudo prof. Richarda Sussmana vpisal na podiplomski študij jazza na prestižni šoli Manhattan School of Music v New Yorku, kjer je leta 2016 magistriral. Po opravljenem študiju je strokovno sodeloval pri posodabljanju učbenika Jazz Composition and Arranging in the Digital Age (avtorja R.Sussman in M. Abene), zaposlil pa se je tudi kot učitelj klavirja na glasbeni šoli Grace Music School, kjer deluje kot umetniški vodja. Poslušamo Koncert za klavir in orkester ter Malo latino suito.
Mate (Matija) Marčina je svojo glasbeno pot začel kot učenec klavirja, obiskoval je Jazz oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Leta 2008 je bil sprejet na Oddelek za kompozicijo na Akademiji za Glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral summa cum laude v razredu prof. Janija Goloba. Med študijem in po diplomi je redno sodeloval z mnogimi domačimi priznanimi glasbeniki in orkestri kot skladatelj, aranžer, solist in korepetitor. Leta 2014 se je na pobudo prof. Richarda Sussmana vpisal na podiplomski študij jazza na prestižni šoli Manhattan School of Music v New Yorku, kjer je leta 2016 magistriral. Po opravljenem študiju je strokovno sodeloval pri posodabljanju učbenika Jazz Composition and Arranging in the Digital Age (avtorja R.Sussman in M. Abene), zaposlil pa se je tudi kot učitelj klavirja na glasbeni šoli Grace Music School, kjer deluje kot umetniški vodja. Poslušamo Koncert za klavir in orkester ter Malo latino suito.
Prisluhnili bomo eni zadnjih plošč legendarne britanske improvizacijske formacije AMM, sodobno klasičnemu elektroakustičnemu švicarskemu triu pianistke Judith Wegmann, tolkalca Jensa Rulanda in elektrofonika Roberta Torchea ter prvi plošči izkušenega mednarodnega tria improvizatorjev pihalca Ursa Leimgruberja, pianista Jacquesa Demierrja in elektrofonika Thomasa Lehna.
Prisluhnili bomo eni zadnjih plošč legendarne britanske improvizacijske formacije AMM, sodobno klasičnemu elektroakustičnemu švicarskemu triu pianistke Judith Wegmann, tolkalca Jensa Rulanda in elektrofonika Roberta Torchea ter prvi plošči izkušenega mednarodnega tria improvizatorjev pihalca Ursa Leimgruberja, pianista Jacquesa Demierrja in elektrofonika Thomasa Lehna.
Projekt Doorways izhaja iz avtoričine nuje po umiku iz mesta, iz njegove hitrosti, erozije pozornosti, ki jo ta hitrost povzroča, hkrati pa skladba prinaša premislek o naravi in njeni zvočnosti, ki se spreminja z naseljevanjem ali odtujevanjem. Plošča Maje Osojnik je izšla v sodelovanju skladateljičine Mamka Records in založbe col legno, na njej pa slišimo deli v izvedbi ansambla Black Page Orchestra in violončelistke Maiken Beer.
Projekt Doorways izhaja iz avtoričine nuje po umiku iz mesta, iz njegove hitrosti, erozije pozornosti, ki jo ta hitrost povzroča, hkrati pa skladba prinaša premislek o naravi in njeni zvočnosti, ki se spreminja z naseljevanjem ali odtujevanjem. Plošča Maje Osojnik je izšla v sodelovanju skladateljičine Mamka Records in založbe col legno, na njej pa slišimo deli v izvedbi ansambla Black Page Orchestra in violončelistke Maiken Beer.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljata mladi baletni plesalki ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc in Marinke Ribič sta se v variacijah iz baleta Labodje jezero predstavili Iza Fašun in Ilma Dedić. Režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljata mladi baletni plesalki ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc in Marinke Ribič sta se v variacijah iz baleta Labodje jezero predstavili Iza Fašun in Ilma Dedić. Režiser Aljaž Bastič.
Prehajamo v sklepno četrtno predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. V izvedbi Mestne godbe iz A Coruñe pod vodstvom Marcela van Breeja predvajamo izbor sedmih krajših skladb španskega značaja: Amparito Roca Jaimeja Texidorja, Camino de Rosas Joseja Franca, Lopejevo Gallito, Aguero Joseja Franca, Fiesto en Sevilla Ricarda Dorada, El Arte de Cuchares Pastorja Celda, za konec pa še El Gato Montes Manuela Penelle.
Prehajamo v sklepno četrtno predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. V izvedbi Mestne godbe iz A Coruñe pod vodstvom Marcela van Breeja predvajamo izbor sedmih krajših skladb španskega značaja: Amparito Roca Jaimeja Texidorja, Camino de Rosas Joseja Franca, Lopejevo Gallito, Aguero Joseja Franca, Fiesto en Sevilla Ricarda Dorada, El Arte de Cuchares Pastorja Celda, za konec pa še El Gato Montes Manuela Penelle.
Aaron Copland je leta 1948 napisal glasbo za hollywoodski film po istoimenski noveli Johna Steinbecka. Zgodba opisuje, kako desetletni deček Jody na ranču v Kaliforniji sprejema in spremlja življenje okrog sebe.
Aaron Copland je leta 1948 napisal glasbo za hollywoodski film po istoimenski noveli Johna Steinbecka. Zgodba opisuje, kako desetletni deček Jody na ranču v Kaliforniji sprejema in spremlja življenje okrog sebe.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelju je bil od nekdaj najbližje orkester, njegovo zgodnje delo, Serenada za godala iz leta 1952 pa velja, kot je rad poudarjal tudi sam, za temelj njegove glasbene ustvarjalnosti. V oddaji bomo poleg Serenade slišali še dve Škerlovi deli, in sicer Concertino za klavir in godala št. 1 iz leta 1949 in Koncert za orkester iz leta 1957.
Skladatelju je bil od nekdaj najbližje orkester, njegovo zgodnje delo, Serenada za godala iz leta 1952 pa velja, kot je rad poudarjal tudi sam, za temelj njegove glasbene ustvarjalnosti. V oddaji bomo poleg Serenade slišali še dve Škerlovi deli, in sicer Concertino za klavir in godala št. 1 iz leta 1949 in Koncert za orkester iz leta 1957.
Prisluhnili bomo nasičenim dromljanjem z nove plošče ameriške zasedbe Haptic, intrigantnim harmonskim dromljanjem, v katerih odmeva zven pozabljene tradicije v glasbi in glasbilu belgijskega ustvarjalca Lukasa De Clercka ter razširjenemu harmonskemu zvenu Jules Reidy z trobilnim triom Zinc & Copper.
Prisluhnili bomo nasičenim dromljanjem z nove plošče ameriške zasedbe Haptic, intrigantnim harmonskim dromljanjem, v katerih odmeva zven pozabljene tradicije v glasbi in glasbilu belgijskega ustvarjalca Lukasa De Clercka ter razširjenemu harmonskemu zvenu Jules Reidy z trobilnim triom Zinc & Copper.
Nadaljujemo niz oddaj, v katerih predstavljamo posnetke s koncerta Rambazamba, ki je bil 15. septembra v dvorani Ondine Otte Klasinc v Mariboru, v sklopu Festivala Maribor. Koncertni večer Rambazamba so v Mariboru pod imenom Trio Wieder, Gansch & Paul zaznamovali trije izvrstni trobilci: trobentač Thomas Gansch, pozavnist Leonhard Paul in tubist Albert Wieder. Glasbeniki izhajajo iz slovite »glasbenogledališke« zasedbe Mnozill Brass in so v zadnjih letih redni gostje slovenskih koncertnih odrov. V prvih dveh oddajah smo predstavili posnetke skladb, ki so jih izvajali zgolj člani omenjenega trobilnega tria, prejšnji ponedeljek pa smo predvajali izbor skladb, ki so jih skupaj z Ganschem, Paulom in Wiederjem izvedli člani Trobilnega ansambla SiBrass. Tudi tokrat predstavljamo izbor skladb, ki so jih skupaj izvedli Trio Wieder, Gansch & Paul ter Trobilni ansambel SiBrass.
Nadaljujemo niz oddaj, v katerih predstavljamo posnetke s koncerta Rambazamba, ki je bil 15. septembra v dvorani Ondine Otte Klasinc v Mariboru, v sklopu Festivala Maribor. Koncertni večer Rambazamba so v Mariboru pod imenom Trio Wieder, Gansch & Paul zaznamovali trije izvrstni trobilci: trobentač Thomas Gansch, pozavnist Leonhard Paul in tubist Albert Wieder. Glasbeniki izhajajo iz slovite »glasbenogledališke« zasedbe Mnozill Brass in so v zadnjih letih redni gostje slovenskih koncertnih odrov. V prvih dveh oddajah smo predstavili posnetke skladb, ki so jih izvajali zgolj člani omenjenega trobilnega tria, prejšnji ponedeljek pa smo predvajali izbor skladb, ki so jih skupaj z Ganschem, Paulom in Wiederjem izvedli člani Trobilnega ansambla SiBrass. Tudi tokrat predstavljamo izbor skladb, ki so jih skupaj izvedli Trio Wieder, Gansch & Paul ter Trobilni ansambel SiBrass.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladbe Neslišana zgodba, Hiša iz papirja, Oda gozdu, Črna luč ter Koncertni album št. 1.
Poslušamo skladbe Neslišana zgodba, Hiša iz papirja, Oda gozdu, Črna luč ter Koncertni album št. 1.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Z iztekanjem leta se zaključuje tudi projekt B-Air, raziskovalno-umetniški projekt Radia Slovenija in skupine mednarodnih partnerjev, ki je preiskoval vrsto tem, med njimi zlasti zaznavo zvoka v najzgodnejših obdobjih človekovega razvoja, potenciale, meje in širjenje mej pri ustvarjanju glasbe in zvočne umetnosti za dojenčke in malčke, a hkrati tudi pomen glasbe in zvočnosti v krogotoku človekovega življenja, zlasti življenja odmaknjenih, prezrtih, ranljivih družbenih skupin. V Arsovih art ateljejih smo že podrobno sledili ustvarjanju štirih novih simfoničnih del za dojenčke in malčke, tokrat pa bomo prečesali produkcijo, nastalo za festival Global Specificity ter dela, naročena s strani partnerskih organizacij projektne mreže. Predstavili bomo duo Merzouga, ki ga sestavljata Eva Poepplein in Janko Hanushevsky. Tomaža Raucha in njegovo delo Uazibam svet in projekt Aernoudta Jacobsa What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, pri katerem so sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec. Poslušali bomo tudi deli, nastali po naročilu 3. programa Srbskega Radia, Emerging – the Consciousness Milenije Ristić in Baby Blues LP dua ter kompozicijo Simfonija obleganja skladatelja Harisa Sahačića, naročilo Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. *** Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Z iztekanjem leta se zaključuje tudi projekt B-Air, raziskovalno-umetniški projekt Radia Slovenija in skupine mednarodnih partnerjev, ki je preiskoval vrsto tem, med njimi zlasti zaznavo zvoka v najzgodnejših obdobjih človekovega razvoja, potenciale, meje in širjenje mej pri ustvarjanju glasbe in zvočne umetnosti za dojenčke in malčke, a hkrati tudi pomen glasbe in zvočnosti v krogotoku človekovega življenja, zlasti življenja odmaknjenih, prezrtih, ranljivih družbenih skupin. V Arsovih art ateljejih smo že podrobno sledili ustvarjanju štirih novih simfoničnih del za dojenčke in malčke, tokrat pa bomo prečesali produkcijo, nastalo za festival Global Specificity ter dela, naročena s strani partnerskih organizacij projektne mreže. Predstavili bomo duo Merzouga, ki ga sestavljata Eva Poepplein in Janko Hanushevsky. Tomaža Raucha in njegovo delo Uazibam svet in projekt Aernoudta Jacobsa What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, pri katerem so sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec. Poslušali bomo tudi deli, nastali po naročilu 3. programa Srbskega Radia, Emerging – the Consciousness Milenije Ristić in Baby Blues LP dua ter kompozicijo Simfonija obleganja skladatelja Harisa Sahačića, naročilo Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. *** Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Barbara Kobal / Barbara Kobal / Barbara Kobal: Na vrtu mojem Kaya Tokuhisa – vokal Rok Lopatič – klavir Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Barbara Kobal / Barbara Kobal / Barbara Kobal: Na vrtu mojem Kaya Tokuhisa – vokal Rok Lopatič – klavir Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Matevž Goršič / Mihael Lajlar / Matevž Goršič: Barve ulic Mihael Lajlar – vokal Matevž Goršič – klavir Aleksander Kuzmanovski – violončelo Andraž Frece – harmonika Jaka Krušič – kontrabas Martin Rošer – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Matevž Goršič / Mihael Lajlar / Matevž Goršič: Barve ulic Mihael Lajlar – vokal Matevž Goršič – klavir Aleksander Kuzmanovski – violončelo Andraž Frece – harmonika Jaka Krušič – kontrabas Martin Rošer – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Boštjan Baša / Feri Lainšček / Prašnati: Po žalosti hodim Boštjan Rous – vokal Andi Sobočan – cimbale Boštjan Baša – harmonika Luka Ščavničar – kontrabas Tomi Došen – tolkala Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Boštjan Baša / Feri Lainšček / Prašnati: Po žalosti hodim Boštjan Rous – vokal Andi Sobočan – cimbale Boštjan Baša – harmonika Luka Ščavničar – kontrabas Tomi Došen – tolkala Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Jean Markič / Rok Vilčnik / Jean Markič: Izpodriv Anja Strajnar – vokal Jean Markič – klavir, spremljevalni vokal Aleš Strajnar – kitara, spremljevalni vokal Marko Smiljanič – kitara, spremljevalni vokal Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni, spremljevalni vokal Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Jean Markič / Rok Vilčnik / Jean Markič: Izpodriv Anja Strajnar – vokal Jean Markič – klavir, spremljevalni vokal Aleš Strajnar – kitara, spremljevalni vokal Marko Smiljanič – kitara, spremljevalni vokal Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni, spremljevalni vokal Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku Ana Maria Mitić – vokal, klavir Klemen Kotar – bas Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku Ana Maria Mitić – vokal, klavir Klemen Kotar – bas Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Klemen Smolej / Klemen Smolej / Klemen Smolej: Mi fejkamo Miha Rebernik – vokal Klemen Smolej – kitara Ilj Pušnik – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Klemen Smolej / Klemen Smolej / Klemen Smolej: Mi fejkamo Miha Rebernik – vokal Klemen Smolej – kitara Ilj Pušnik – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Urška Supej, Žan Hauptman / Urška Supej / Urška Supej, Žan Hauptman: Preštevati narcise Anja Hrastovšek – vokal Jasna Žitnik – spremljevalni vokal Urška Supej - kitara Matija Marion – saksofon Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Urška Supej, Žan Hauptman / Urška Supej / Urška Supej, Žan Hauptman: Preštevati narcise Anja Hrastovšek – vokal Jasna Žitnik – spremljevalni vokal Urška Supej - kitara Matija Marion – saksofon Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Udobno se namestite in si privoščite sedem skladb in zgodbe, ki so spisale te skladbe. Tretja epizoda podkasta Vlado opisuje skladbe, ki jih je Vlado Kreslin izbral iz več kot pet desetletij debele pesmarice. Vmes pa še zgodba o tem, kako je šel "po svoje". Ker je res dobra.
Udobno se namestite in si privoščite sedem skladb in zgodbe, ki so spisale te skladbe. Tretja epizoda podkasta Vlado opisuje skladbe, ki jih je Vlado Kreslin izbral iz več kot pet desetletij debele pesmarice. Vmes pa še zgodba o tem, kako je šel "po svoje". Ker je res dobra.
»Vlado je Vlado in Vlado Kreslin je Vlado Kreslin!«
»Vlado je Vlado in Vlado Kreslin je Vlado Kreslin!«
Beltinci in Bistrica. Kraja v Prekmurju, ki sta zaznamovala prvo epizodo podkasta Vlado ter življenje in delo Vlada Kreslina. Kje so nastale nekatere Vladove najbolj prepoznavne skladbe in kdo so ljudje, ki se jih Vlado razveseli?
Beltinci in Bistrica. Kraja v Prekmurju, ki sta zaznamovala prvo epizodo podkasta Vlado ter življenje in delo Vlada Kreslina. Kje so nastale nekatere Vladove najbolj prepoznavne skladbe in kdo so ljudje, ki se jih Vlado razveseli?
Koncerti – kulturno-umetniški program
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.