Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani je odprl 73. Ljubljana Festival. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je pod vodstvom Patrika Grebla zazvenel izbor Benčevih največjih uspešnic v novih preoblekah. Med drugim smo slišali legendarne pesmi, kot so Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se in Navali narod na gostilne. Na odru so se Benču poklonili izjemni vokalni solisti: Alenka Godec, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Ana Soklič, Aleksandra Ilijevski, Karin Zemljič, Matevž Šalehar - Hamo, Bojan Cvjetićanin, Andraž Hribar, Gregor Ravnik, Sergej Škofljanec in Tomo Jurak. Glasbeno potovanje skozi Benčevo bogato kariero sta povezovala Jurij Zrnec in Bernarda Žarn.
Gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani je odprl 73. Ljubljana Festival. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je pod vodstvom Patrika Grebla zazvenel izbor Benčevih največjih uspešnic v novih preoblekah. Med drugim smo slišali legendarne pesmi, kot so Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se in Navali narod na gostilne. Na odru so se Benču poklonili izjemni vokalni solisti: Alenka Godec, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Ana Soklič, Aleksandra Ilijevski, Karin Zemljič, Matevž Šalehar - Hamo, Bojan Cvjetićanin, Andraž Hribar, Gregor Ravnik, Sergej Škofljanec in Tomo Jurak. Glasbeno potovanje skozi Benčevo bogato kariero sta povezovala Jurij Zrnec in Bernarda Žarn.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Aleš Rendla sodi med najeminentnejše slovenske bobnarje. Bil je član nekaterih kultnih jazzovskih zasedb, npr. Begnagrad in Quatebriga. Študiral je na Graški glasbeni akademiji, danes je zaposlen v Big Bandu RTV Slovenija, poleg tega pa poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
Aleš Rendla sodi med najeminentnejše slovenske bobnarje. Bil je član nekaterih kultnih jazzovskih zasedb, npr. Begnagrad in Quatebriga. Študiral je na Graški glasbeni akademiji, danes je zaposlen v Big Bandu RTV Slovenija, poleg tega pa poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
V tokratni oddaji se bomo vtrli v različna polja harmonskega dromljanja v novi glasbi švedske skladateljice in orglarke Ellen Arkbro, norveškega kitarista in skladatelja Fredrika Rastena s kvartetom The Asterales ter legendarnega ameriškega elektrofonika Kevina Drumma.
V tokratni oddaji se bomo vtrli v različna polja harmonskega dromljanja v novi glasbi švedske skladateljice in orglarke Ellen Arkbro, norveškega kitarista in skladatelja Fredrika Rastena s kvartetom The Asterales ter legendarnega ameriškega elektrofonika Kevina Drumma.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladateljica Brina Jež Brezavšček je to najvišje stanovsko priznanje prejela za svoj zaokroženi komorni opus, in sicer 4. junija letos na slovesni podelitvi. Je tudi prva skladateljica, ki je dobila nagrado. Z nami bo podelila nekaj vtisov s podelitve ter opisala poglavitne značilnosti svojega ustvarjanja za komorne zasedbe. Poslušali bomo skrbno izbran nabor njenih komornih del, vse od skladb, napisanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do najnovejših del.
Skladateljica Brina Jež Brezavšček je to najvišje stanovsko priznanje prejela za svoj zaokroženi komorni opus, in sicer 4. junija letos na slovesni podelitvi. Je tudi prva skladateljica, ki je dobila nagrado. Z nami bo podelila nekaj vtisov s podelitve ter opisala poglavitne značilnosti svojega ustvarjanja za komorne zasedbe. Poslušali bomo skrbno izbran nabor njenih komornih del, vse od skladb, napisanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do najnovejših del.
Prisluhni bomo novim stvaritvam v polju elektroakustične glasbe, med njimi novi plošči nemškega mojstra modularne sinteze zvoka Rashada Beckerja, azijski elektroakustični improvizatorski zasedbi FEN ter novi plošči samosvojih zvočnih svetov ameriškega dua Fraufraulein.
Prisluhni bomo novim stvaritvam v polju elektroakustične glasbe, med njimi novi plošči nemškega mojstra modularne sinteze zvoka Rashada Beckerja, azijski elektroakustični improvizatorski zasedbi FEN ter novi plošči samosvojih zvočnih svetov ameriškega dua Fraufraulein.
Primož Čučnik, Ana Pepelnik in Tomaž Grom od leta 2006 sodelujejo v improvizacijskem triu, ki na izjemno izviren način spleta besedo, glasbo in performativne akcije. Na novi plošči "uho je najljubši čut pozornosti" (Zavod Sploh, 2015) predstavljajo starejše, nekatere še neobjavljene skladbe in nove posnetke, zabeležene po ponovni oživitvi tria. Člani CPG impro bodo tudi gostje oddaje.
Primož Čučnik, Ana Pepelnik in Tomaž Grom od leta 2006 sodelujejo v improvizacijskem triu, ki na izjemno izviren način spleta besedo, glasbo in performativne akcije. Na novi plošči "uho je najljubši čut pozornosti" (Zavod Sploh, 2015) predstavljajo starejše, nekatere še neobjavljene skladbe in nove posnetke, zabeležene po ponovni oživitvi tria. Člani CPG impro bodo tudi gostje oddaje.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani praznoval 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak jo je možno revitalizirati in predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način«. Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, onadva pa sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst; pri tem sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi izmed dveh oddaj bomo predvajali izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani praznoval 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak jo je možno revitalizirati in predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način«. Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, onadva pa sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst; pri tem sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi izmed dveh oddaj bomo predvajali izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljev Godalni kvartet, ki je nastajal med letoma 1948 in 1949 ter spada med njegova zgodnejša dela. Matičič je študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal leta 1950, pozneje se je izpopolnjeval v Parizu pri Nadii Boulanger ter sodeloval s tamkajšnjo raziskovalno skupino za konkretno glasbo pod vodstvom Pierra Schaefferja. Zlasti Matičičeva dela iz modernističnega obdobja ter skladateljeve eksperimentalne skladbe danes zasedajo osrednje mesto v njegovem opusu.
Poslušamo skladateljev Godalni kvartet, ki je nastajal med letoma 1948 in 1949 ter spada med njegova zgodnejša dela. Matičič je študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal leta 1950, pozneje se je izpopolnjeval v Parizu pri Nadii Boulanger ter sodeloval s tamkajšnjo raziskovalno skupino za konkretno glasbo pod vodstvom Pierra Schaefferja. Zlasti Matičičeva dela iz modernističnega obdobja ter skladateljeve eksperimentalne skladbe danes zasedajo osrednje mesto v njegovem opusu.
Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je projekt krovnega organizatorja Mednarodnega glasbenega sveta – partnerske organizacije Unesca – pri pripravi pa vsako leto sodeluje gostujoča radijska postaja. Tribuna deluje od sredine 50ih let in skrbi za izmenjavo, promocijo in seveda tudi refleksijo sodobne glasbe. Sodelujoče radijske postaje prispevajo posnetke novih del in med njimi delegati skupaj odkrivajo tiste najzanimivejše, najbolj prepričljive skladbe. Predstavniki radijskih postaj skozi demokratičen sistem ocenjevanja vsako leto izpostavijo eno »izbrano« delo ter več »priporočenih«, poleg uradnega priznanja in afirmacije pa so te skladbe deležne pogostejšega predvajanja na radijskih valovih po vsem svetu. O prvih vtisih s tribune, ki je od 13. do 16. maja 2025 prvič potekala v Ljubljanii, v pogovoru s slovenskim delegatom na tribuni, Primožem Trdanom in predsedujočim na tribuni, Gregorjem Piršem.
Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je projekt krovnega organizatorja Mednarodnega glasbenega sveta – partnerske organizacije Unesca – pri pripravi pa vsako leto sodeluje gostujoča radijska postaja. Tribuna deluje od sredine 50ih let in skrbi za izmenjavo, promocijo in seveda tudi refleksijo sodobne glasbe. Sodelujoče radijske postaje prispevajo posnetke novih del in med njimi delegati skupaj odkrivajo tiste najzanimivejše, najbolj prepričljive skladbe. Predstavniki radijskih postaj skozi demokratičen sistem ocenjevanja vsako leto izpostavijo eno »izbrano« delo ter več »priporočenih«, poleg uradnega priznanja in afirmacije pa so te skladbe deležne pogostejšega predvajanja na radijskih valovih po vsem svetu. O prvih vtisih s tribune, ki je od 13. do 16. maja 2025 prvič potekala v Ljubljanii, v pogovoru s slovenskim delegatom na tribuni, Primožem Trdanom in predsedujočim na tribuni, Gregorjem Piršem.
Sloviti kanadski trobilni kvintet Canadian Brass nepretrgano poustvarja že vse od daljnega leta 1970, ko ga je v Torontu ustanovilo pet izjemnih trobilcev iz Kanade in Združenih držav Amerike. V petih desetletjih poustvarjanja in ustvarjanja je zasedba izdala več kot 130 nosilcev zvoka ali slike, njena zasebna knjižnica pa šteje okoli 600 izvirnih del in aranžmajev, zloženih posebej zanjo. Za predvajanje smo tokrat pripravili izbor posnetkov z zgoščenke Angleška renesančna glasba, ki jo je leta 1990 izdala založba CBS Records International. Kvintet Canadian Brass so tedaj sestavljali trobentarja Ronald Romm in Frederic Mills, hornist David Ohanian, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.
Sloviti kanadski trobilni kvintet Canadian Brass nepretrgano poustvarja že vse od daljnega leta 1970, ko ga je v Torontu ustanovilo pet izjemnih trobilcev iz Kanade in Združenih držav Amerike. V petih desetletjih poustvarjanja in ustvarjanja je zasedba izdala več kot 130 nosilcev zvoka ali slike, njena zasebna knjižnica pa šteje okoli 600 izvirnih del in aranžmajev, zloženih posebej zanjo. Za predvajanje smo tokrat pripravili izbor posnetkov z zgoščenke Angleška renesančna glasba, ki jo je leta 1990 izdala založba CBS Records International. Kvintet Canadian Brass so tedaj sestavljali trobentarja Ronald Romm in Frederic Mills, hornist David Ohanian, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.
Glasba za film Življenje je lepo je predstavljala izziv. Uskladiti je bilo treba optimistično navdušenje Benignijevega nalezljivega humorja, hkrati pa je morala biti primerna za drugo polovico filma. Skladatelj Nicola Piovani je bil kos nalogi in je ustvaril glasbo, bogato z mediteranskim pridihom, ki je svojo privlačnost razširila tudi zunaj meja Apeninskega polotoka.
Glasba za film Življenje je lepo je predstavljala izziv. Uskladiti je bilo treba optimistično navdušenje Benignijevega nalezljivega humorja, hkrati pa je morala biti primerna za drugo polovico filma. Skladatelj Nicola Piovani je bil kos nalogi in je ustvaril glasbo, bogato z mediteranskim pridihom, ki je svojo privlačnost razširila tudi zunaj meja Apeninskega polotoka.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
V oddaji gostimo skladatelja, saksofonista in profesorja Tilna Lebarja, ravnateljico Glasbene šole Lendava Evo Bažika Orban in učenke glasbene šole, ki so se v letošnjem šolskem letu udeleževale nove razširjene dejavnosti Kompozicija in improvizacija. V okviru dejavnosti, ki jo je idejno zasnovala Eva Bažika Orban, vsebinsko in izvedbeno pa jo je oblikoval Tilen Lebar, je marca letos izšel album z naslovom AnMaiz, na katerem so predstavljene skupne improvizacije in kompozicije učenk in učencev Ane Bažika, Maše Magyar, Svena Nemca in Izabele Bažika. Poslušali bomo naslovno skladbo albuma, Interludij 1, Ruffle, Interludij 2, Elnegocito, Interludij 3, Absence of the invisible reminder, Interludij 4, Prolonged and sustained, Interludij 5 in Maan.
V oddaji gostimo skladatelja, saksofonista in profesorja Tilna Lebarja, ravnateljico Glasbene šole Lendava Evo Bažika Orban in učenke glasbene šole, ki so se v letošnjem šolskem letu udeleževale nove razširjene dejavnosti Kompozicija in improvizacija. V okviru dejavnosti, ki jo je idejno zasnovala Eva Bažika Orban, vsebinsko in izvedbeno pa jo je oblikoval Tilen Lebar, je marca letos izšel album z naslovom AnMaiz, na katerem so predstavljene skupne improvizacije in kompozicije učenk in učencev Ane Bažika, Maše Magyar, Svena Nemca in Izabele Bažika. Poslušali bomo naslovno skladbo albuma, Interludij 1, Ruffle, Interludij 2, Elnegocito, Interludij 3, Absence of the invisible reminder, Interludij 4, Prolonged and sustained, Interludij 5 in Maan.
Prisluhni bomo novi glasbi znamenite novozelandske skladateljice in zvočne umetnice Annee Lockwood, sledili šumu različnih pristanišč skozi delo francoskega zvočnega umetnika Erica La Case in novi elekrofonični zvočno-prostorski glasbi ameriške skladateljice Ash Fure.
Prisluhni bomo novi glasbi znamenite novozelandske skladateljice in zvočne umetnice Annee Lockwood, sledili šumu različnih pristanišč skozi delo francoskega zvočnega umetnika Erica La Case in novi elekrofonični zvočno-prostorski glasbi ameriške skladateljice Ash Fure.
Poslušamo koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna iz cikla koncertov sodobne glasbe Glasba časa. V Kölnski filharmoniji je orkester 8. februarja letos nastopil pod vodstvom Ryana Bancrofta ter s solistko, violinistko Arabello Steinbacher, ki je izvedla violinski koncert To Beam in Distant Heavens Georgesa Lentza, na programu pa sta bili še dve deli, Etuda za orkester št. 8 Georgesa Aperghisa in Masaot/Clocks without Hands Olge Neuwirth.
Poslušamo koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna iz cikla koncertov sodobne glasbe Glasba časa. V Kölnski filharmoniji je orkester 8. februarja letos nastopil pod vodstvom Ryana Bancrofta ter s solistko, violinistko Arabello Steinbacher, ki je izvedla violinski koncert To Beam in Distant Heavens Georgesa Lentza, na programu pa sta bili še dve deli, Etuda za orkester št. 8 Georgesa Aperghisa in Masaot/Clocks without Hands Olge Neuwirth.
Spoznavamo odmevno ploščo, na kateri ameriško-armenska skladateljica Mary Kouyoumdjian predstavlja dela, ustvarjena za Godalni kvartet Kronos, v njih pa se soočamo s temami vojne, zgodovinskih krivic in njihovih sodobnih odsevov.
Spoznavamo odmevno ploščo, na kateri ameriško-armenska skladateljica Mary Kouyoumdjian predstavlja dela, ustvarjena za Godalni kvartet Kronos, v njih pa se soočamo s temami vojne, zgodovinskih krivic in njihovih sodobnih odsevov.
Že v eni prejšnjih oddaj smo z Gregorčičevim verzom "nazaj v planinski raj" poudarili, da so prav ljubiteljske godbe življenjsko pomembna vališča bodočih vrhunskih pihalcev, trobilcev in tolkalcev – in prav orkester, ki se od leta 1981 uradno imenuje Mladinski pihalni orkester Piran, se lahko pohvali z izjemnim izborom vrhunskih glasbenikov, ki so v njem naredili prve korake ali se prekalili ali pa pustili neizbrisljiv pečat. Govor ni samo o profesorjih glasbe, ki so si pridobili ugled v tistih krajih, temveč so med njimi tudi še dejavni ali upokojeni člani vseh najuglednejših slovenskih poklicnih orkestrov; nekateri so se izkazali tudi v tujini, od Italije do Nemčije. Toda vse je nekoč vodil Benjamin Makovec. V preostanku oddaje boste slišali izbor sijajnih posnetkov izvedb najslovitejših filmskih glasb z njihovih koncertov. Slišali boste glasbo Georgea Gershwina, Leonarda Bernsteina, Ernesta Golda in Johna Kanderja.
Že v eni prejšnjih oddaj smo z Gregorčičevim verzom "nazaj v planinski raj" poudarili, da so prav ljubiteljske godbe življenjsko pomembna vališča bodočih vrhunskih pihalcev, trobilcev in tolkalcev – in prav orkester, ki se od leta 1981 uradno imenuje Mladinski pihalni orkester Piran, se lahko pohvali z izjemnim izborom vrhunskih glasbenikov, ki so v njem naredili prve korake ali se prekalili ali pa pustili neizbrisljiv pečat. Govor ni samo o profesorjih glasbe, ki so si pridobili ugled v tistih krajih, temveč so med njimi tudi še dejavni ali upokojeni člani vseh najuglednejših slovenskih poklicnih orkestrov; nekateri so se izkazali tudi v tujini, od Italije do Nemčije. Toda vse je nekoč vodil Benjamin Makovec. V preostanku oddaje boste slišali izbor sijajnih posnetkov izvedb najslovitejših filmskih glasb z njihovih koncertov. Slišali boste glasbo Georgea Gershwina, Leonarda Bernsteina, Ernesta Golda in Johna Kanderja.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku Ana Maria Mitić – vokal, klavir Klemen Kotar – bas Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku Ana Maria Mitić – vokal, klavir Klemen Kotar – bas Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Klemen Smolej / Klemen Smolej / Klemen Smolej: Mi fejkamo Miha Rebernik – vokal Klemen Smolej – kitara Ilj Pušnik – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Klemen Smolej / Klemen Smolej / Klemen Smolej: Mi fejkamo Miha Rebernik – vokal Klemen Smolej – kitara Ilj Pušnik – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Urška Supej, Žan Hauptman / Urška Supej / Urška Supej, Žan Hauptman: Preštevati narcise Anja Hrastovšek – vokal Jasna Žitnik – spremljevalni vokal Urška Supej - kitara Matija Marion – saksofon Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Urška Supej, Žan Hauptman / Urška Supej / Urška Supej, Žan Hauptman: Preštevati narcise Anja Hrastovšek – vokal Jasna Žitnik – spremljevalni vokal Urška Supej - kitara Matija Marion – saksofon Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Jean Markič / Rok Vilčnik / Jean Markič: Izpodriv Anja Strajnar – vokal Jean Markič – klavir, spremljevalni vokal Aleš Strajnar – kitara, spremljevalni vokal Marko Smiljanič – kitara, spremljevalni vokal Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni, spremljevalni vokal Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Jean Markič / Rok Vilčnik / Jean Markič: Izpodriv Anja Strajnar – vokal Jean Markič – klavir, spremljevalni vokal Aleš Strajnar – kitara, spremljevalni vokal Marko Smiljanič – kitara, spremljevalni vokal Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni, spremljevalni vokal Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Matevž Goršič / Mihael Lajlar / Matevž Goršič: Barve ulic Mihael Lajlar – vokal Matevž Goršič – klavir Aleksander Kuzmanovski – violončelo Andraž Frece – harmonika Jaka Krušič – kontrabas Martin Rošer – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Matevž Goršič / Mihael Lajlar / Matevž Goršič: Barve ulic Mihael Lajlar – vokal Matevž Goršič – klavir Aleksander Kuzmanovski – violončelo Andraž Frece – harmonika Jaka Krušič – kontrabas Martin Rošer – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Boštjan Baša / Feri Lainšček / Prašnati: Po žalosti hodim Boštjan Rous – vokal Andi Sobočan – cimbale Boštjan Baša – harmonika Luka Ščavničar – kontrabas Tomi Došen – tolkala Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Boštjan Baša / Feri Lainšček / Prašnati: Po žalosti hodim Boštjan Rous – vokal Andi Sobočan – cimbale Boštjan Baša – harmonika Luka Ščavničar – kontrabas Tomi Došen – tolkala Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Barbara Kobal / Barbara Kobal / Barbara Kobal: Na vrtu mojem Kaya Tokuhisa – vokal Rok Lopatič – klavir Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Barbara Kobal / Barbara Kobal / Barbara Kobal: Na vrtu mojem Kaya Tokuhisa – vokal Rok Lopatič – klavir Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Udobno se namestite in si privoščite sedem skladb in zgodbe, ki so spisale te skladbe. Tretja epizoda podkasta Vlado opisuje skladbe, ki jih je Vlado Kreslin izbral iz več kot pet desetletij debele pesmarice. Vmes pa še zgodba o tem, kako je šel "po svoje". Ker je res dobra.
Udobno se namestite in si privoščite sedem skladb in zgodbe, ki so spisale te skladbe. Tretja epizoda podkasta Vlado opisuje skladbe, ki jih je Vlado Kreslin izbral iz več kot pet desetletij debele pesmarice. Vmes pa še zgodba o tem, kako je šel "po svoje". Ker je res dobra.
»Vlado je Vlado in Vlado Kreslin je Vlado Kreslin!«
»Vlado je Vlado in Vlado Kreslin je Vlado Kreslin!«
Beltinci in Bistrica. Kraja v Prekmurju, ki sta zaznamovala prvo epizodo podkasta Vlado ter življenje in delo Vlada Kreslina. Kje so nastale nekatere Vladove najbolj prepoznavne skladbe in kdo so ljudje, ki se jih Vlado razveseli?
Beltinci in Bistrica. Kraja v Prekmurju, ki sta zaznamovala prvo epizodo podkasta Vlado ter življenje in delo Vlada Kreslina. Kje so nastale nekatere Vladove najbolj prepoznavne skladbe in kdo so ljudje, ki se jih Vlado razveseli?
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Tomaž Hostnik / Tomaž Hostnik / Tomaž Hostnik, Matija Krečič: Dekle iz zlatih sanj Tomaž Hostnik – vokal, klavir Matija Krečič – violina, triangel Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Tomaž Hostnik / Tomaž Hostnik / Tomaž Hostnik, Matija Krečič: Dekle iz zlatih sanj Tomaž Hostnik – vokal, klavir Matija Krečič – violina, triangel Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Andrej Tomšič: Bistro Andrej Tomšič: vokal, kitara Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Andrej Tomšič: Bistro Andrej Tomšič: vokal, kitara Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Veronika Kržičnik, Gašper Lovrec / Veronika Kržičnik / Veronika Kržičnik, Gašper Lovrec: Ti si moj svet Veronika Nikolovska – vokal Gašper Lovrec – kitara Žan Plohl – pozavna Tara Korica – violončelo Maj Šavli – bas Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Veronika Kržičnik, Gašper Lovrec / Veronika Kržičnik / Veronika Kržičnik, Gašper Lovrec: Ti si moj svet Veronika Nikolovska – vokal Gašper Lovrec – kitara Žan Plohl – pozavna Tara Korica – violončelo Maj Šavli – bas Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
75 ogledov 16. okt. 2023 Andrejka Možina: Sredozemlje Andrejka Možina – vokal, violončelo Carla Scandura – violončelo Irene Ferro-Casagrande – violončelo Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
75 ogledov 16. okt. 2023 Andrejka Možina: Sredozemlje Andrejka Možina – vokal, violončelo Carla Scandura – violončelo Irene Ferro-Casagrande – violončelo Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija