Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
Prisluhnili bomo prevodnosti izkušenj elektronske glasbe v akustični in elektroakustični milje in v različne žanrske okvirje. Prisluhnili bomo ameriškemu kitaristu Shaneu Parishu v igranju glasbe elektronskega dua Autechre, glasbi elektrofonika in zvočnega umetnika Tristana Pericha z organistom Jamesom McVinniejem ter skupnim improvizacijam pianista Pata Thomasa in elektrofonika Marka Fella.
Prisluhnili bomo prevodnosti izkušenj elektronske glasbe v akustični in elektroakustični milje in v različne žanrske okvirje. Prisluhnili bomo ameriškemu kitaristu Shaneu Parishu v igranju glasbe elektronskega dua Autechre, glasbi elektrofonika in zvočnega umetnika Tristana Pericha z organistom Jamesom McVinniejem ter skupnim improvizacijam pianista Pata Thomasa in elektrofonika Marka Fella.
Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.
Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Predstavili bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.
Predstavili bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
V studiu gostimo skladatelja Žiga Staniča in multiinšturmentalista Boštjana Gombača, ki sta lani poleti sodelovala pri projektu Najstarejša piščal ob 30. obletnici odkritja neandertalčeve piščali. Stanič je za to priložnost napisal skladbo Triakonta za multiinštrumentalista in big band, pri čemer je vedel, da bo na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali v tej skladbi igral prav Gombač. V pogovoru bosta glasbenika predstavila skupen proces dela, posebnosti rekonstrukcije piščali iz 3D tiska, ki jo je izdelal Narodni muzej Slovenije, in načine igranja nanjo ter strukturno zasnovo skladbe Triakonta, govorila pa bosta tudi o vtisih s premierne izvedbe in svojih preteklih sodelovanjih.
V studiu gostimo skladatelja Žiga Staniča in multiinšturmentalista Boštjana Gombača, ki sta lani poleti sodelovala pri projektu Najstarejša piščal ob 30. obletnici odkritja neandertalčeve piščali. Stanič je za to priložnost napisal skladbo Triakonta za multiinštrumentalista in big band, pri čemer je vedel, da bo na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali v tej skladbi igral prav Gombač. V pogovoru bosta glasbenika predstavila skupen proces dela, posebnosti rekonstrukcije piščali iz 3D tiska, ki jo je izdelal Narodni muzej Slovenije, in načine igranja nanjo ter strukturno zasnovo skladbe Triakonta, govorila pa bosta tudi o vtisih s premierne izvedbe in svojih preteklih sodelovanjih.
Poslušamo tri sodelovanja in skozi njih žanrske preskoke, prehajanja med zvenenji in tršimi ritmi – novo in hkrati zadnjo ploščo Darla Smoking Jake Bergerja – Brgsa in Naceta Kušerja – Naca, ki je v začetku leta predstavil izid New Mescaline, sledili pa bosta dve prihajajoči plošči, presenetljiva naveza kontrabasista in elektroakustičnega ustvarjalca Matije Schellandra ter Bernharda Hammerja, kitarista znanega dunajskega benda Elektro Guzzi ter ob koncu srečanje elektronike Jean-Philippa Grossa in tradicijskega glasbila guzheng Clare Cooper na plošči Berlin.
Poslušamo tri sodelovanja in skozi njih žanrske preskoke, prehajanja med zvenenji in tršimi ritmi – novo in hkrati zadnjo ploščo Darla Smoking Jake Bergerja – Brgsa in Naceta Kušerja – Naca, ki je v začetku leta predstavil izid New Mescaline, sledili pa bosta dve prihajajoči plošči, presenetljiva naveza kontrabasista in elektroakustičnega ustvarjalca Matije Schellandra ter Bernharda Hammerja, kitarista znanega dunajskega benda Elektro Guzzi ter ob koncu srečanje elektronike Jean-Philippa Grossa in tradicijskega glasbila guzheng Clare Cooper na plošči Berlin.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Predvajali bomo malorecital za mešani zbor, soliste, recitatorja in simfonični orkester Splavarji na ognjeni reki Radovana Gobca. Omenjena kantata šteje za eno večjih takih del slovenske vokalno-instrumentalne literature.
Predvajali bomo malorecital za mešani zbor, soliste, recitatorja in simfonični orkester Splavarji na ognjeni reki Radovana Gobca. Omenjena kantata šteje za eno večjih takih del slovenske vokalno-instrumentalne literature.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.
V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.
Poslušamo novo ploščo Okteta Kaje Draksler Bare, Unfolding, skaldateljičino poglabljanje v poezijo Macua Baša, ki ga povezuje s staro glasbo in soigro improvizatorjev okteta. Ob tem prisluhnemo zasedbi Ensemble Ensemble, ki jo sestavljajo Mari Kvien Brunvoll, George Dumitriu, Eve Risser, Kim Myhr in Toma Gouband ter novi avtorski plošči violinistke, improvizatorke, skladateljice in premišljevalke ljudske glasbe Silvie Tarozzi.
Poslušamo novo ploščo Okteta Kaje Draksler Bare, Unfolding, skaldateljičino poglabljanje v poezijo Macua Baša, ki ga povezuje s staro glasbo in soigro improvizatorjev okteta. Ob tem prisluhnemo zasedbi Ensemble Ensemble, ki jo sestavljajo Mari Kvien Brunvoll, George Dumitriu, Eve Risser, Kim Myhr in Toma Gouband ter novi avtorski plošči violinistke, improvizatorke, skladateljice in premišljevalke ljudske glasbe Silvie Tarozzi.
Poslušamo novo interpretacijo zadnje mojstrovine prezgodaj umrlega goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Delo An Index of Metals iz letza 2003 so za založbo KAIROS posneli sopranistka Livia Rado, ansambel AltreVoci, elektronski studio SMET in dirigent Marco Angius.
Poslušamo novo interpretacijo zadnje mojstrovine prezgodaj umrlega goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Delo An Index of Metals iz letza 2003 so za založbo KAIROS posneli sopranistka Livia Rado, ansambel AltreVoci, elektronski studio SMET in dirigent Marco Angius.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Čuki, Jan Plestenjak, Joker Out in Dejan Vunjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Čuki, Jan Plestenjak, Joker Out in Dejan Vunjak.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelj Slavko Osterc iz Veržeja v Pomurju je bil eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja in izrazit modernist.
Skladatelj Slavko Osterc iz Veržeja v Pomurju je bil eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja in izrazit modernist.
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
Prisluhnili bomo ameriškemu duu pozavn RAGE Thormbones. Duo tvorita Mattie Barbier in Weston Olencki ki glasbilo peljeta v nove zvočne sfere ter estetska križišča. Ob tem bomo prisluhnili tudi njunim solističnim stvaritvam.
Prisluhnili bomo ameriškemu duu pozavn RAGE Thormbones. Duo tvorita Mattie Barbier in Weston Olencki ki glasbilo peljeta v nove zvočne sfere ter estetska križišča. Ob tem bomo prisluhnili tudi njunim solističnim stvaritvam.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s tolkalcem Simonom Klavžarjem.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s tolkalcem Simonom Klavžarjem.
Že smo dobro zakorakali v novo leto 2026, še vedno pa odzvanja praznična glasba oziroma glasba s prazničnih, novoletnih koncertov številnih domačih glasbenih zasedb, tako tistih poklicnih kot ljubiteljskih. Eden odmevnejših tovrstnih dogodkov je bil brez dvoma božično-novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program z naslovom 125 let na platnu in odru. Izbor posnetkov s koncerta boste lahko slišali v tokratni in prihodnji oddaji, najprej glasbo Johna Williamsa, Ennia Morriconeja, Richarda Addinsela, Marijana Vodopivca in Marjana Kozine ter Boruta Lesjaka.
Že smo dobro zakorakali v novo leto 2026, še vedno pa odzvanja praznična glasba oziroma glasba s prazničnih, novoletnih koncertov številnih domačih glasbenih zasedb, tako tistih poklicnih kot ljubiteljskih. Eden odmevnejših tovrstnih dogodkov je bil brez dvoma božično-novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program z naslovom 125 let na platnu in odru. Izbor posnetkov s koncerta boste lahko slišali v tokratni in prihodnji oddaji, najprej glasbo Johna Williamsa, Ennia Morriconeja, Richarda Addinsela, Marijana Vodopivca in Marjana Kozine ter Boruta Lesjaka.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljevo zborovsko skladbo z naslovom Čebele in cvetice, simfonično pesnitev Pesem planin, Godalni kvartet, op. 16 ter prvi stavek iz suite Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46.
Poslušamo skladateljevo zborovsko skladbo z naslovom Čebele in cvetice, simfonično pesnitev Pesem planin, Godalni kvartet, op. 16 ter prvi stavek iz suite Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti na finalnem večeru Festivala slovenskega šansona, ki je potekal v Domu kulture Velenje. Za štiri nagrade se je potegovalo 10 izvajalcev, podelili smo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer sta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. OPOMBA: Prvi program Radia Slovenija je zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzel sprva podeljeno nagrado za najboljši šanson. Strokovna žirija je naknadno za najboljši šanson v celoti izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo izvaja Jure Ivanušič z zasedbo NORDunk.
Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti na finalnem večeru Festivala slovenskega šansona, ki je potekal v Domu kulture Velenje. Za štiri nagrade se je potegovalo 10 izvajalcev, podelili smo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer sta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. OPOMBA: Prvi program Radia Slovenija je zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzel sprva podeljeno nagrado za najboljši šanson. Strokovna žirija je naknadno za najboljši šanson v celoti izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo izvaja Jure Ivanušič z zasedbo NORDunk.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Uživali boste lahko ob spremljanju popularne glasbe v izvedbi vokalne zasedbe Jazzva, pevke Eve Černe, trobilnega ansambla TrobiNOVA, pevke Ane Bezjak ter Simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste lahko ob spremljanju popularne glasbe v izvedbi vokalne zasedbe Jazzva, pevke Eve Černe, trobilnega ansambla TrobiNOVA, pevke Ane Bezjak ter Simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Matevž Goršič / Mihael Lajlar / Matevž Goršič: Barve ulic Mihael Lajlar – vokal Matevž Goršič – klavir Aleksander Kuzmanovski – violončelo Andraž Frece – harmonika Jaka Krušič – kontrabas Martin Rošer – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Matevž Goršič / Mihael Lajlar / Matevž Goršič: Barve ulic Mihael Lajlar – vokal Matevž Goršič – klavir Aleksander Kuzmanovski – violončelo Andraž Frece – harmonika Jaka Krušič – kontrabas Martin Rošer – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija