Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Janko Ravnik je imel med svojimi sodobniki brez dvoma posebno mesto. Njegovo glasbeno ustvarjanje ni bilo obsežno, a vse, kar je napisal, je tehtno in dovršeno v vseh pogledih; to mu priznavajo tudi glasbeni strokovnjaki.
Janko Ravnik je imel med svojimi sodobniki brez dvoma posebno mesto. Njegovo glasbeno ustvarjanje ni bilo obsežno, a vse, kar je napisal, je tehtno in dovršeno v vseh pogledih; to mu priznavajo tudi glasbeni strokovnjaki.
Hrvaški skladatelj Stjepan Šulek velja za enega najvidnejših simfonikov nekdanje Jugoslavije. V klasično oblikovanih delih je povezal baročno polifonijo in romantično izraznost ter ustvaril svojevrsten, lasten slog, s katerim je obogatil hrvaško glasbeno literaturo. Koncert za violino, ki ga je Šulek sam izvedel 17. oktobra 1951 v Zagrebu, kaže vse glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, virtuozno obravnavani solistični part pa priča tudi o njegovih instrumentalnih zmožnostih. Vendar je treba poudariti, da ne zvočne ne tehnične izrazne možnosti violine nikjer ne postanejo same sebi namen, temveč jih Šulek uporablja samo z namenom, da bi čim bolj plastično oblikoval glasbeno vsebino.
Hrvaški skladatelj Stjepan Šulek velja za enega najvidnejših simfonikov nekdanje Jugoslavije. V klasično oblikovanih delih je povezal baročno polifonijo in romantično izraznost ter ustvaril svojevrsten, lasten slog, s katerim je obogatil hrvaško glasbeno literaturo. Koncert za violino, ki ga je Šulek sam izvedel 17. oktobra 1951 v Zagrebu, kaže vse glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, virtuozno obravnavani solistični part pa priča tudi o njegovih instrumentalnih zmožnostih. Vendar je treba poudariti, da ne zvočne ne tehnične izrazne možnosti violine nikjer ne postanejo same sebi namen, temveč jih Šulek uporablja samo z namenom, da bi čim bolj plastično oblikoval glasbeno vsebino.
Poslušamo tri plošče, na njih pa energijsko nabita, v izvedbi neizprosna križanja free jazza, hip hopa, punka in hrupnih žanrov ter tudi sledi tradicijskih muzik. Paal Nilssen-Loves na novi izdaji svojega seksteta Circus tega okrepi s kitaristi zasedbe The Ex, slednjo ob koncu poslušamo še z nove plošče If Your Mirror Breaks, glasbeni izbor pa odpre kvartet Økse.
Poslušamo tri plošče, na njih pa energijsko nabita, v izvedbi neizprosna križanja free jazza, hip hopa, punka in hrupnih žanrov ter tudi sledi tradicijskih muzik. Paal Nilssen-Loves na novi izdaji svojega seksteta Circus tega okrepi s kitaristi zasedbe The Ex, slednjo ob koncu poslušamo še z nove plošče If Your Mirror Breaks, glasbeni izbor pa odpre kvartet Økse.
V izvedbi Policijskega orkestra pod vodstvom Milivoja Šurbka predvajamo Introdukcijo, temo in variacije za klarinet in mali orkester Gioacchina Rossinija v transkripciji za klarinet in pihalni orkester s klarinetistom Jožetom Kotarjem v solistični vlogi in skladbo Japonski napev skladatelja Soičija Konagaje.
V izvedbi Policijskega orkestra pod vodstvom Milivoja Šurbka predvajamo Introdukcijo, temo in variacije za klarinet in mali orkester Gioacchina Rossinija v transkripciji za klarinet in pihalni orkester s klarinetistom Jožetom Kotarjem v solistični vlogi in skladbo Japonski napev skladatelja Soičija Konagaje.
Danes bomo poslušali tri filme iz sredine 20. stoletja, sveto trojico epskih verskih filmov, ki so skladatelju Miklosu Rozsi prislužili nesmrtnost: Quo Vadis, Ben Hur in Kralj vseh kraljev.
Danes bomo poslušali tri filme iz sredine 20. stoletja, sveto trojico epskih verskih filmov, ki so skladatelju Miklosu Rozsi prislužili nesmrtnost: Quo Vadis, Ben Hur in Kralj vseh kraljev.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelj se je rodil leta 1948 v Gorici, leta 1952 pa se je s starši preselil v mesto Hamilton v Kanadi. Klavirja se je začel učiti pri devetih letih; sprva je hotel postati koncertni pianist. Kmalu pa je ugotovil, da mu študij klavirja ne ustreza preveč, zato je začel študirati kompozicijo na univerzi v Torontu. Po končanem študiju je dobil državno štipendijo za študij v Evropi; izpopolnjeval se je pri Lucianu Beriu, Francu Donatoniju in Davidu Bedfordu. Že med študijem v Evropi je spoznal, da mu strukturirani abstraktni glasbeni izraz avantgarde ni pisan na kožo; pomembnejša mu je bila povezanost med skladateljem in poslušalci. Leta 1977 se je vrnil v Kanado in se pobliže seznanil z glasbo Philippa Glassa, ki je bila takrat zelo priljubljena.
Skladatelj se je rodil leta 1948 v Gorici, leta 1952 pa se je s starši preselil v mesto Hamilton v Kanadi. Klavirja se je začel učiti pri devetih letih; sprva je hotel postati koncertni pianist. Kmalu pa je ugotovil, da mu študij klavirja ne ustreza preveč, zato je začel študirati kompozicijo na univerzi v Torontu. Po končanem študiju je dobil državno štipendijo za študij v Evropi; izpopolnjeval se je pri Lucianu Beriu, Francu Donatoniju in Davidu Bedfordu. Že med študijem v Evropi je spoznal, da mu strukturirani abstraktni glasbeni izraz avantgarde ni pisan na kožo; pomembnejša mu je bila povezanost med skladateljem in poslušalci. Leta 1977 se je vrnil v Kanado in se pobliže seznanil z glasbo Philippa Glassa, ki je bila takrat zelo priljubljena.
Leta 1989 je Philip Glass izdaj svoj album Solo Piano. Na njem je sedem skladb, prvih pet, ki jih bomo slišali v nocojšnji oddaji, pa nosi isti naslov: Metamorfoza. Glass je te posebne skladbe napisal za uprizoritev istoimenske novele nemškega pisatelja Franza Kafke. Ta kratka zgodba, objavljena leta 1915, pripoveduje o prodajalcu, ki se nekega jutra prebudi, spremenjen v ogromno žuželko.
Leta 1989 je Philip Glass izdaj svoj album Solo Piano. Na njem je sedem skladb, prvih pet, ki jih bomo slišali v nocojšnji oddaji, pa nosi isti naslov: Metamorfoza. Glass je te posebne skladbe napisal za uprizoritev istoimenske novele nemškega pisatelja Franza Kafke. Ta kratka zgodba, objavljena leta 1915, pripoveduje o prodajalcu, ki se nekega jutra prebudi, spremenjen v ogromno žuželko.
Skladatelj Charles Martin Loeffler se je rodil leta 1861 v Nemčiji. Študiral je v Berlinu in Parizu, leta 1881 pa se je odselil v Ameriko in postal član orkestra Leopolda Damroscha. Ko so tisto leto ustanovili Bostonski simfonični orkester, je bil njegov koncertni mojster in ta ansambel je prvič izvedel njegova pomembna dela. Leta 1905 je Loeffler nehal igrati v orkestru in se je posvetil skladanju. Umrl je leta 1935. V bistvu je bil Loeffler učenec postimpresionistične šole. Vse življenje se je vztrajno držal visokega ideala, želje, da bi z gladko tekočo glasbo izražal lepoto. Lahko rečemo, da je nadaljeval tam, kjer je Debussy nehal. Umetnost glasbenega impresionizma je pripeljal do neizogibnega – morda dokončnega – cilja.
Skladatelj Charles Martin Loeffler se je rodil leta 1861 v Nemčiji. Študiral je v Berlinu in Parizu, leta 1881 pa se je odselil v Ameriko in postal član orkestra Leopolda Damroscha. Ko so tisto leto ustanovili Bostonski simfonični orkester, je bil njegov koncertni mojster in ta ansambel je prvič izvedel njegova pomembna dela. Leta 1905 je Loeffler nehal igrati v orkestru in se je posvetil skladanju. Umrl je leta 1935. V bistvu je bil Loeffler učenec postimpresionistične šole. Vse življenje se je vztrajno držal visokega ideala, želje, da bi z gladko tekočo glasbo izražal lepoto. Lahko rečemo, da je nadaljeval tam, kjer je Debussy nehal. Umetnost glasbenega impresionizma je pripeljal do neizogibnega – morda dokončnega – cilja.
Čeprav so Griffesova dela maloštevilna, so dovolj pomembna, da se je uvrstil med vodilne ameriške skladatelje svojega obdobja. Bil je čuteč pesnik z izrednim opisnim darom in odličnim občutkom za barve in odtenke. Zaradi pogoste uporabe starodavnih tonovskih načinov in orientalskih lestvic je njegova glasba taka, kot da bi prihajala z nekega drugega sveta.
Čeprav so Griffesova dela maloštevilna, so dovolj pomembna, da se je uvrstil med vodilne ameriške skladatelje svojega obdobja. Bil je čuteč pesnik z izrednim opisnim darom in odličnim občutkom za barve in odtenke. Zaradi pogoste uporabe starodavnih tonovskih načinov in orientalskih lestvic je njegova glasba taka, kot da bi prihajala z nekega drugega sveta.
Spominjamo se pred kratkim preminulega skladatelja, pianista in pedagoga Ljuba Rančigaja. Ta izjemni muzik in cenjeni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo je svoj opus osredinil v umetnosti samospeva, posegel pa je tudi na številna druga glasbena področja. V spomin se je zapisal kot občutljiv in skromen umetnik, s svojo natančnostjo, iskreno kritičnim ušesom in poskočno mislijo je vdihnil življenje vrsti glasbenih del, ki ostajajo del temeljne slovenske glasbene zapuščine. Oddajo smo na programu ARS neposredno predvajali 17. novembra 2010, z umetnikom se je pogovarjal Gregor Pirš.
Spominjamo se pred kratkim preminulega skladatelja, pianista in pedagoga Ljuba Rančigaja. Ta izjemni muzik in cenjeni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo je svoj opus osredinil v umetnosti samospeva, posegel pa je tudi na številna druga glasbena področja. V spomin se je zapisal kot občutljiv in skromen umetnik, s svojo natančnostjo, iskreno kritičnim ušesom in poskočno mislijo je vdihnil življenje vrsti glasbenih del, ki ostajajo del temeljne slovenske glasbene zapuščine. Oddajo smo na programu ARS neposredno predvajali 17. novembra 2010, z umetnikom se je pogovarjal Gregor Pirš.
Poslušamo ploščo Murmurations z glasbo prepletanja prepariranega bobna, flavte in elektronike, ki sta jo pod imenom Taiga ustvarila flavtistka Sara Zlanabitnig in tolkalec Jaka Berger,ki bo tudi gost v studiu.
Poslušamo ploščo Murmurations z glasbo prepletanja prepariranega bobna, flavte in elektronike, ki sta jo pod imenom Taiga ustvarila flavtistka Sara Zlanabitnig in tolkalec Jaka Berger,ki bo tudi gost v studiu.
Nadaljujemo poslušanje izbora glasbe z mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki se je lani v 70. izdaji odvila v organizaciji programa Klasika Litovskega nacionalnega radija. Spoznavali bomo dela Františka Chaloupke, Benceja Kutrika in Anne Fišere.
Nadaljujemo poslušanje izbora glasbe z mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki se je lani v 70. izdaji odvila v organizaciji programa Klasika Litovskega nacionalnega radija. Spoznavali bomo dela Františka Chaloupke, Benceja Kutrika in Anne Fišere.
Predvajamo izbor skladb lahkotnejšega značaja z zgoščenke, ki jo je Orkester Slovenske policije posnel leta 1994 v Cankarjevem domu pod vodstvom Milivoja Šurbka. Na sporedu avtorska skladba Jefa Pendersa z naslovom Glenn beats the Battle of Jericho, črnska duhovna Nobody knows v Pendersovi obdelavi za pihalni orkester Jefa Pendersa, Suita starih ameriških plesov Roberta Russlla Bennetta, avtorski deli Teda Huggensa: Adagietto za flavto in Kavna serenada ter skladba Vater und Sohn Josepha Bacha.
Predvajamo izbor skladb lahkotnejšega značaja z zgoščenke, ki jo je Orkester Slovenske policije posnel leta 1994 v Cankarjevem domu pod vodstvom Milivoja Šurbka. Na sporedu avtorska skladba Jefa Pendersa z naslovom Glenn beats the Battle of Jericho, črnska duhovna Nobody knows v Pendersovi obdelavi za pihalni orkester Jefa Pendersa, Suita starih ameriških plesov Roberta Russlla Bennetta, avtorski deli Teda Huggensa: Adagietto za flavto in Kavna serenada ter skladba Vater und Sohn Josepha Bacha.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Tokrat se bomo spomnili skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je med letoma 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se je izobraževal v Ljubljani, kompozicijo pa je študiral pri Slavku Ostercu. Pozneje se je odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi, ki sta tudi najmočneje vplivala na njegov kompozicijski slog. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in po nemški okupaciji Pariza še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del in nekaj teh smo izbrali za danes.
Tokrat se bomo spomnili skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je med letoma 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se je izobraževal v Ljubljani, kompozicijo pa je študiral pri Slavku Ostercu. Pozneje se je odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi, ki sta tudi najmočneje vplivala na njegov kompozicijski slog. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in po nemški okupaciji Pariza še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del in nekaj teh smo izbrali za danes.
Prislhunili bomo zvensko rekonfiguriranim zvočnim krajinam britanske skladateljice elektroakusične glasbe Natashe Barrett in konstruiranim in dekonstruiranim zvočnim okoljem njene rojakinje, skladateljice elektroakustične glasbe in ene vidnejših ustvarjalk s polja terenskih posnetkov Kate Carr ter njenega dua Rubbish Music.
Prislhunili bomo zvensko rekonfiguriranim zvočnim krajinam britanske skladateljice elektroakusične glasbe Natashe Barrett in konstruiranim in dekonstruiranim zvočnim okoljem njene rojakinje, skladateljice elektroakustične glasbe in ene vidnejših ustvarjalk s polja terenskih posnetkov Kate Carr ter njenega dua Rubbish Music.
V Ateljeju gostimo Milka Lazarja in Luko Juharta, ki bosta 7. aprila na koncertu ob odprtju 39. Slovenskih glasbenih dnevov premierno izvedla Lazarjevo delo Ballet Imaginaire za akordeon, lazaronator in orkester. Slišali bomo, od kod zamisel za nastanek skladbe, kako je potekal skladateljski ustvarjalni proces, kakšno paleto zvočnih možnosti ponuja novo glasbilo lazaronator ter kako tesno med seboj sodelujeta oba gosta. Drugi del oddaje bomo posvetili novi izdaji albuma Milka Lazarja, na katerem bo predstavljen njegov balet Moški z nožem, sicer napisan leta 2018. Skladbo bo mogoče slišati v drugem delu otvoritvenega koncerta 39. Slovenskih glasbenih dnevov, prav tako bo takrat na voljo nova plošča. V Ateljeju bomo slišali tudi odlomke iz predstavitvenega koncerta novega albuma Luke Juharta z naslovom RanDom ter izvedeli več o njegovi vsebini in idejni zasnovi. Omenjeni koncert je še eden od projektov, pri katerem sta naša gosta sodelovala.
V Ateljeju gostimo Milka Lazarja in Luko Juharta, ki bosta 7. aprila na koncertu ob odprtju 39. Slovenskih glasbenih dnevov premierno izvedla Lazarjevo delo Ballet Imaginaire za akordeon, lazaronator in orkester. Slišali bomo, od kod zamisel za nastanek skladbe, kako je potekal skladateljski ustvarjalni proces, kakšno paleto zvočnih možnosti ponuja novo glasbilo lazaronator ter kako tesno med seboj sodelujeta oba gosta. Drugi del oddaje bomo posvetili novi izdaji albuma Milka Lazarja, na katerem bo predstavljen njegov balet Moški z nožem, sicer napisan leta 2018. Skladbo bo mogoče slišati v drugem delu otvoritvenega koncerta 39. Slovenskih glasbenih dnevov, prav tako bo takrat na voljo nova plošča. V Ateljeju bomo slišali tudi odlomke iz predstavitvenega koncerta novega albuma Luke Juharta z naslovom RanDom ter izvedeli več o njegovi vsebini in idejni zasnovi. Omenjeni koncert je še eden od projektov, pri katerem sta naša gosta sodelovala.
V aprilskih oddajah bomo po ciklusu Ostro uho spoznali še dodaten izbor skladb z lanske 70. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum - tokrat dela Cecilie Damström, Raminte Šerkšnytė in Tylerja Futrella.
V aprilskih oddajah bomo po ciklusu Ostro uho spoznali še dodaten izbor skladb z lanske 70. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum - tokrat dela Cecilie Damström, Raminte Šerkšnytė in Tylerja Futrella.
Policijski orkester je na dan žena nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Bil je večer nežnosti, rahločutnosti in poustvarjalnih presežkov – nečesa, s čimer nas že nekaj let razvajata oba poklicna pihalna orkestra. Zaigrali so tudi eno izmed sodobnih izvirnih standardnih simfoničnih del za godbeniške zasedbe – Simfonijo za godbo angleškega skladatelja zdaj že starejše srednje generacije, sicer pa pripadnika prvega ešalona britanskih ustvarjalcev za ta zvočni medij – Martina Ellerbyja s konca devetdesetih let. V preostanku oddaje boste slišali še popevko Saša Fajona Prisluhni s solistko Sašo Lešnjek in znamenito popevko Jureta Robežnika z naslovom Lastovka. Prvo je za godbo priredil Nejc Bečan, drugo Lojze Krajnčan.
Policijski orkester je na dan žena nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Bil je večer nežnosti, rahločutnosti in poustvarjalnih presežkov – nečesa, s čimer nas že nekaj let razvajata oba poklicna pihalna orkestra. Zaigrali so tudi eno izmed sodobnih izvirnih standardnih simfoničnih del za godbeniške zasedbe – Simfonijo za godbo angleškega skladatelja zdaj že starejše srednje generacije, sicer pa pripadnika prvega ešalona britanskih ustvarjalcev za ta zvočni medij – Martina Ellerbyja s konca devetdesetih let. V preostanku oddaje boste slišali še popevko Saša Fajona Prisluhni s solistko Sašo Lešnjek in znamenito popevko Jureta Robežnika z naslovom Lastovka. Prvo je za godbo priredil Nejc Bečan, drugo Lojze Krajnčan.
V oddaji Filmska glasba bomo poslušali fantazijski film Veliki dobrodušni velikan, ki ga je režiral Steven Spielberg, glasbo zanj pa je napisal John Williams. Veliki dobrodušni velikan Roalda Dahla velja za eno najbolj priljubljenih zgodb v britanski otroški literaturi že od njene objave leta 1982. Pripoveduje zgodbo o deklici Zofki, ki živi v sirotišnici v Londonu. Neke noči, ko ne more spati, vidi velikana, ki nekaj piha skozi predmet, podoben trobenti v spalnico skozi okno spodaj na ulici, kjer živi. Ker se boji, da bi ga ljudje odkrili, velikan ugrabi Zofko in jo vzame s seboj domov, daleč tja v deželo Velikanijo.
V oddaji Filmska glasba bomo poslušali fantazijski film Veliki dobrodušni velikan, ki ga je režiral Steven Spielberg, glasbo zanj pa je napisal John Williams. Veliki dobrodušni velikan Roalda Dahla velja za eno najbolj priljubljenih zgodb v britanski otroški literaturi že od njene objave leta 1982. Pripoveduje zgodbo o deklici Zofki, ki živi v sirotišnici v Londonu. Neke noči, ko ne more spati, vidi velikana, ki nekaj piha skozi predmet, podoben trobenti v spalnico skozi okno spodaj na ulici, kjer živi. Ker se boji, da bi ga ljudje odkrili, velikan ugrabi Zofko in jo vzame s seboj domov, daleč tja v deželo Velikanijo.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelja Vita Žuraja, rojenega 1979 v Mariboru, odlikujejo izrazno močne ter skrbno izdelane skladbe, ki mnogokrat vsebujejo tako scenske elemente kot tudi možnost razporeditve zvoka po prostoru in so glasbenikom pisane na kožo. V kratkem času so se Žurajeva dela prebila na najvidnejše koncertne odre in pomembne festivale v izvedbi vrhunskih sestavov, kot so New York Philharmonic Orchestra, BBC Scottish Symphony Orchestra, Ensemble Modern, Klangforum Wien, Ensemble Intercontemporain in RIAS Kammerchor.
Skladatelja Vita Žuraja, rojenega 1979 v Mariboru, odlikujejo izrazno močne ter skrbno izdelane skladbe, ki mnogokrat vsebujejo tako scenske elemente kot tudi možnost razporeditve zvoka po prostoru in so glasbenikom pisane na kožo. V kratkem času so se Žurajeva dela prebila na najvidnejše koncertne odre in pomembne festivale v izvedbi vrhunskih sestavov, kot so New York Philharmonic Orchestra, BBC Scottish Symphony Orchestra, Ensemble Modern, Klangforum Wien, Ensemble Intercontemporain in RIAS Kammerchor.
V tokratni oddaji bomo vstopili v zvočni svet skorajda pesmi, pesmi, ki zvenijo v ozadju, v pokrajini ali so na robu postajanja. Prisluhnili novi glasbi avstralske čelistke in skladateljice Judith Hamann, novi glasbi francoske pianistke in improvizatorke Sophie Agnel in glasbi ameriškega skladatelja in zvočnega umetnika Ravena Chacona.
V tokratni oddaji bomo vstopili v zvočni svet skorajda pesmi, pesmi, ki zvenijo v ozadju, v pokrajini ali so na robu postajanja. Prisluhnili novi glasbi avstralske čelistke in skladateljice Judith Hamann, novi glasbi francoske pianistke in improvizatorke Sophie Agnel in glasbi ameriškega skladatelja in zvočnega umetnika Ravena Chacona.
Gost oddaje bo Žiga Stanič, skladatelj, pianist, že več kot dve desetletji je tudi glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Njegov opus obsega preko 200 skladb, zaznamuje pa ga različnost zvrsti in skladateljskih pristopov. Svoje ideje redno predstavlja na zbirkah in tokrat bo v pogovoru predstavil tudi del zbirke novejših del Album 2019 – 2023.
Gost oddaje bo Žiga Stanič, skladatelj, pianist, že več kot dve desetletji je tudi glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Njegov opus obsega preko 200 skladb, zaznamuje pa ga različnost zvrsti in skladateljskih pristopov. Svoje ideje redno predstavlja na zbirkah in tokrat bo v pogovoru predstavil tudi del zbirke novejših del Album 2019 – 2023.
Začenjamo nov sklop oddaj, v katerem boste slišali posnetke z nedavnega pomladanskega koncerta Policijskega orkestra, ki je bil natanko na dan žena, torej 8. marca letos, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Najprej predvajamo Debussyjev Preludij k favnovemu popoldnevu, ki ga je za pihalni orkester preorkestriral Roger Boutry, nato pa še Elegijo in Scherzo za violončelo in pihalni orkester, ki ju je Johan de Meij zložil kot poklon Sergeju Rahmaninovu. Solistka bo violončelistka Maruša Turjak Bogataj, dirigent pa Nejc Bečan.
Začenjamo nov sklop oddaj, v katerem boste slišali posnetke z nedavnega pomladanskega koncerta Policijskega orkestra, ki je bil natanko na dan žena, torej 8. marca letos, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Najprej predvajamo Debussyjev Preludij k favnovemu popoldnevu, ki ga je za pihalni orkester preorkestriral Roger Boutry, nato pa še Elegijo in Scherzo za violončelo in pihalni orkester, ki ju je Johan de Meij zložil kot poklon Sergeju Rahmaninovu. Solistka bo violončelistka Maruša Turjak Bogataj, dirigent pa Nejc Bečan.
Film Neslavno slavna Florence je biografija newyorške pokroviteljice umetnosti iz prve polovice prejšnjega stoletja, ki si je domišljala, da je odlična operna pevka. To pa zagotovo ni bila. Toda denar odpira pota še tako hudim zablodam in leta 1944 si je Jenkinsova kupila pot na oder newyorške Carnegiejeve dvorane. 25. oktobra je tam izvedla grozljiv koncert, ki je postal snov za nastanek legende.
Film Neslavno slavna Florence je biografija newyorške pokroviteljice umetnosti iz prve polovice prejšnjega stoletja, ki si je domišljala, da je odlična operna pevka. To pa zagotovo ni bila. Toda denar odpira pota še tako hudim zablodam in leta 1944 si je Jenkinsova kupila pot na oder newyorške Carnegiejeve dvorane. 25. oktobra je tam izvedla grozljiv koncert, ki je postal snov za nastanek legende.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelj Božidar Kantušer se je rodil 5. decembra 1921 na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu in je od leta 1950 po večini živel ter delal v Franciji. Izviral je iz kmečke družine in je prvih sedem let preživel v podeželskem okolju rojstne Prlekije, potem pa se z družino preselil v očetov rojstni kraj Celje.
Skladatelj Božidar Kantušer se je rodil 5. decembra 1921 na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu in je od leta 1950 po večini živel ter delal v Franciji. Izviral je iz kmečke družine in je prvih sedem let preživel v podeželskem okolju rojstne Prlekije, potem pa se z družino preselil v očetov rojstni kraj Celje.
Svojo Četrto simfonijo je Ralph Vaughan Williams napisal leta 1935 in se od prejšnjih tako zelo razlikuje, da bi lahko bila delo kakšnega drugega skladatelja. Skladatelj je uporabljal politonalnost in tokrat je napisal kristalizirano glasbo s trdimi ploskvami; ta glasba je po duhu moderna.
Svojo Četrto simfonijo je Ralph Vaughan Williams napisal leta 1935 in se od prejšnjih tako zelo razlikuje, da bi lahko bila delo kakšnega drugega skladatelja. Skladatelj je uporabljal politonalnost in tokrat je napisal kristalizirano glasbo s trdimi ploskvami; ta glasba je po duhu moderna.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Kakšen šef je Vlado? In kdo so glasbeni sopotniki na njegovi večdesetletni karierni poti? Zakaj je izziv sodelovati z mlajšimi, manj izkušenimi? Maruša in Andrej na poti na koncert spoznavata dinamiko Malih bogov, končata na naključni poroki in klepetata z danes uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, ki hranijo prigode s snemanj in sodelovanj.
Barbara Kobal / Barbara Kobal / Barbara Kobal: Na vrtu mojem Kaya Tokuhisa – vokal Rok Lopatič – klavir Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Barbara Kobal / Barbara Kobal / Barbara Kobal: Na vrtu mojem Kaya Tokuhisa – vokal Rok Lopatič – klavir Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Dejan Dimec / Dejan Dimec / Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja Dejan Dimec – vokal, kitara Zala Rek – violina Grega Šteharnik – saksofon Žan Plohl – pozavna Oskar Kolar – bas Bruno Domiter – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Boštjan Baša / Feri Lainšček / Prašnati: Po žalosti hodim Boštjan Rous – vokal Andi Sobočan – cimbale Boštjan Baša – harmonika Luka Ščavničar – kontrabas Tomi Došen – tolkala Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Boštjan Baša / Feri Lainšček / Prašnati: Po žalosti hodim Boštjan Rous – vokal Andi Sobočan – cimbale Boštjan Baša – harmonika Luka Ščavničar – kontrabas Tomi Došen – tolkala Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku Ana Maria Mitić – vokal, klavir Klemen Kotar – bas Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku Ana Maria Mitić – vokal, klavir Klemen Kotar – bas Žiga Vehovec – harmonika Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Irena Gantar, Marko Jelovšek / Lothar Orel / Irena Gantar, Marko Jelovšek: Blues za čistilko UKC Irena Gantar – vokal Marko Jelovšek – kontrabas Mihael Gantar – tolkala Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Klemen Smolej / Klemen Smolej / Klemen Smolej: Mi fejkamo Miha Rebernik – vokal Klemen Smolej – kitara Ilj Pušnik – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Klemen Smolej / Klemen Smolej / Klemen Smolej: Mi fejkamo Miha Rebernik – vokal Klemen Smolej – kitara Ilj Pušnik – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Ana Mezgec / Ana Mezgec / Ana Mezgec, Leon Firšt: Tolaž'bla Ana Mezgec – vokal, violina Leon Firšt – klavir Margarita Ulokina – violina Sandi Baitokova – violina Aleksander Rogina – violina Jaka Krušič – bas Gašper Peršl – bobni Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Jean Markič / Rok Vilčnik / Jean Markič: Izpodriv Anja Strajnar – vokal Jean Markič – klavir, spremljevalni vokal Aleš Strajnar – kitara, spremljevalni vokal Marko Smiljanič – kitara, spremljevalni vokal Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni, spremljevalni vokal Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Jean Markič / Rok Vilčnik / Jean Markič: Izpodriv Anja Strajnar – vokal Jean Markič – klavir, spremljevalni vokal Aleš Strajnar – kitara, spremljevalni vokal Marko Smiljanič – kitara, spremljevalni vokal Jaka Krušič – kontrabas Gregor Hrovat – bobni, spremljevalni vokal Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Nino de Gleria / Aleš Šteger / Nino de Gleria: V času zaustavim svet Ana Vipotnik – vokal Jelena Ždrale – violina, spremljevalni vokal Luka Ropret – kitara Nino de Gleria – kontrabas Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija