Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija. V oddaji Glasbeni abonma objavljamo drugi izbor tekmovalcev, učencev glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Nastopili bodo: kitaristi Krištof Bremec, Teja Sovdat, Jurij Margon in Stela Mrnjec, kontrabasist Voranc Vidmar ter duo Fortunat z violino in harmoniko. Program: KRIŠTOF BREMEC, prof. Eva Slokar Šfiligoj Jan Antonín Losy: Aria s stavki: Alemanda – Sarabanda – Gigue Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming Mozo Pelican: Istanbul TEJA SOVDAT, prof. Maja Vrbnjak Mozo Pelican: Amsterdam Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming JURIJ MARGON, prof. Nataša Črnugelj Jose Ferrer: Capricho Mozo Pelican: Istanbul STELA MRNJEC, prof. Nataša Črnugelj in Pavla Lušin Kolman Slovenska ljudska v priredbi Moza Pelicana: Kje so tiste stezice Ferdinand Sor: Etuda št. 8, op. 35, Allegretto Tatiana Stachak: Fingerstyle Etude VORANC VIDMAR, prof. Štefan Švagelj Domenico Dragonetti: Trije valčki Robert Schumann: Divji jezdec Vittorio Monti: Čardaš DUO FORTUNAT, prof. Mojca Križnič in Aleksander Ipavec Johann Sebastian Bach: Menuet Richard Galliano, prir. L. Fortunat: Spleen Astor Piazzolla, prir. L. Fortunat: Preparense Matija Bravničar: Lahkotni ples Scott Joplin, prir. L. Fortunat: The Entertainer
Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija. V oddaji Glasbeni abonma objavljamo drugi izbor tekmovalcev, učencev glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Nastopili bodo: kitaristi Krištof Bremec, Teja Sovdat, Jurij Margon in Stela Mrnjec, kontrabasist Voranc Vidmar ter duo Fortunat z violino in harmoniko. Program: KRIŠTOF BREMEC, prof. Eva Slokar Šfiligoj Jan Antonín Losy: Aria s stavki: Alemanda – Sarabanda – Gigue Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming Mozo Pelican: Istanbul TEJA SOVDAT, prof. Maja Vrbnjak Mozo Pelican: Amsterdam Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming JURIJ MARGON, prof. Nataša Črnugelj Jose Ferrer: Capricho Mozo Pelican: Istanbul STELA MRNJEC, prof. Nataša Črnugelj in Pavla Lušin Kolman Slovenska ljudska v priredbi Moza Pelicana: Kje so tiste stezice Ferdinand Sor: Etuda št. 8, op. 35, Allegretto Tatiana Stachak: Fingerstyle Etude VORANC VIDMAR, prof. Štefan Švagelj Domenico Dragonetti: Trije valčki Robert Schumann: Divji jezdec Vittorio Monti: Čardaš DUO FORTUNAT, prof. Mojca Križnič in Aleksander Ipavec Johann Sebastian Bach: Menuet Richard Galliano, prir. L. Fortunat: Spleen Astor Piazzolla, prir. L. Fortunat: Preparense Matija Bravničar: Lahkotni ples Scott Joplin, prir. L. Fortunat: The Entertainer
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Izbor ljudskih pesmi in viž – za petje in ples! Pojejo in godejo: ljudski godec iz Vinice, Davorin Cej iz Trnovega pri Gorici, Nediški puobi, Betka Božank, Trstenke, Volk folk trio, Marko banda, Vruja.
Izbor ljudskih pesmi in viž – za petje in ples! Pojejo in godejo: ljudski godec iz Vinice, Davorin Cej iz Trnovega pri Gorici, Nediški puobi, Betka Božank, Trstenke, Volk folk trio, Marko banda, Vruja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Kulturno umetniško društvo Študent iz Maribora združuje dve sekciji: Akademski pevski zbor (APZ) Maribor in Akademsko folklorno skupino (AFS) Študent. V preteklosti so delovale tudi druge sekcije, kot so gledališka sekcija, veliki plesni orkester, sekcija za športni ples. Začetek njihovega delovanja označuje letnica 1964. Društvo je polno mladih – študentov Univerze v Mariboru, ki se odločijo za vokalno ali folklorno ljubiteljsko dejavnost. AFS Študent je ena izmed največjih folklornih skupin na vzhodu Slovenije, v svojem koreografskem repertoarju predstavlja plese vseh slovenskih pokrajin. Seznam njihovih evropskih in svetovnih gostovanj je zelo dolg, sami pa tudi pridno sodelujejo pri organizaciji mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki že od leta 1989 poteka v okviru Festivala Lent. Konec leta 2021 je njihov glasbeni sestav oziroma muzika AFS Študent, kot se poimenujejo sami, posnel in izdal svoj prvi glasbeni album, ki so ga poimenovali Pesmi od nas za vas. Album zajema 11 instrumentalnih in vokalnih glasbenih priredb slovenskih ljudskih pesmi in plesnih viž. Člani glasbenega sestava AFS Študent Maribor so: Tomaž Granda, David Lukner, Rok Méthans, Jaka, Gašper in Iza Waldhütter ter Katarina Ženko. Njhov vodja in mentor je Miran Waldhütter.
Kulturno umetniško društvo Študent iz Maribora združuje dve sekciji: Akademski pevski zbor (APZ) Maribor in Akademsko folklorno skupino (AFS) Študent. V preteklosti so delovale tudi druge sekcije, kot so gledališka sekcija, veliki plesni orkester, sekcija za športni ples. Začetek njihovega delovanja označuje letnica 1964. Društvo je polno mladih – študentov Univerze v Mariboru, ki se odločijo za vokalno ali folklorno ljubiteljsko dejavnost. AFS Študent je ena izmed največjih folklornih skupin na vzhodu Slovenije, v svojem koreografskem repertoarju predstavlja plese vseh slovenskih pokrajin. Seznam njihovih evropskih in svetovnih gostovanj je zelo dolg, sami pa tudi pridno sodelujejo pri organizaciji mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki že od leta 1989 poteka v okviru Festivala Lent. Konec leta 2021 je njihov glasbeni sestav oziroma muzika AFS Študent, kot se poimenujejo sami, posnel in izdal svoj prvi glasbeni album, ki so ga poimenovali Pesmi od nas za vas. Album zajema 11 instrumentalnih in vokalnih glasbenih priredb slovenskih ljudskih pesmi in plesnih viž. Člani glasbenega sestava AFS Študent Maribor so: Tomaž Granda, David Lukner, Rok Méthans, Jaka, Gašper in Iza Waldhütter ter Katarina Ženko. Njhov vodja in mentor je Miran Waldhütter.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, do vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroškem in Štajerskem. S pesmijo bomo obudili spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se bomo srečali z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končali pa bomo z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski ansambel Ogris-Andrejčič, trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, do vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroškem in Štajerskem. S pesmijo bomo obudili spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se bomo srečali z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končali pa bomo z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski ansambel Ogris-Andrejčič, trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.
Ljudska glasba je bogato in pomembno slovensko izročilo. Na koncertu bomo slišali, kako zveni v izvirni – pevski obliki, pa tudi v priredbah za simfonični orkester. Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Dirigent: Tilen Draksler Moderator: Franci Krevh Koncert poteka v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Program: Danilo Bučar: OB KOLPI Alojz Srebotnjak: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI Tilen Slakan: MARKO SKAČE Slovenska ljudska (po zvočnem zapisu): MAGLICE DOV POPADAJO
Ljudska glasba je bogato in pomembno slovensko izročilo. Na koncertu bomo slišali, kako zveni v izvirni – pevski obliki, pa tudi v priredbah za simfonični orkester. Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Dirigent: Tilen Draksler Moderator: Franci Krevh Koncert poteka v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Program: Danilo Bučar: OB KOLPI Alojz Srebotnjak: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI Tilen Slakan: MARKO SKAČE Slovenska ljudska (po zvočnem zapisu): MAGLICE DOV POPADAJO
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Folklorna skupina Emona je ena od treh folklornih skupin v prestolnici. V decembru je obeležila svoj polstoletni obstoj s celovečernim nastopom z naslovom Veličastnih 50: pleši, poj, oder je tvoj! Ob glasbeno-pevskih spletih, ki so spremljali ljudski ples in predstavili folklorni utrip Trsta in okolice, Goričkega, Gorenjske, Razkrižja, Makedonije, Banata, Medžimurja in Haloz, bomo v oddaji predstavili tudi polstoletni utrip Folklorne skupine Emona in izpostavili trenutke, ki zaznamujejo. Med drugim je bila Folklorna skupina Emona prva slovenska izvajalska skupina, ki je nastopila v Severni Koreji. Manj znano je tudi to, da že pol stoletja združuje plesalce, pevce in godce, ki so sicer intelektualci zelo različnih strok, Mnogo je zdravnikov, ki zagotavljajo, da je folklorni ples izjemno dobra rekreacija za celotno telo. Več pa v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
Folklorna skupina Emona je ena od treh folklornih skupin v prestolnici. V decembru je obeležila svoj polstoletni obstoj s celovečernim nastopom z naslovom Veličastnih 50: pleši, poj, oder je tvoj! Ob glasbeno-pevskih spletih, ki so spremljali ljudski ples in predstavili folklorni utrip Trsta in okolice, Goričkega, Gorenjske, Razkrižja, Makedonije, Banata, Medžimurja in Haloz, bomo v oddaji predstavili tudi polstoletni utrip Folklorne skupine Emona in izpostavili trenutke, ki zaznamujejo. Med drugim je bila Folklorna skupina Emona prva slovenska izvajalska skupina, ki je nastopila v Severni Koreji. Manj znano je tudi to, da že pol stoletja združuje plesalce, pevce in godce, ki so sicer intelektualci zelo različnih strok, Mnogo je zdravnikov, ki zagotavljajo, da je folklorni ples izjemno dobra rekreacija za celotno telo. Več pa v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zadnja oddaja leta 2021 je seveda praznično obarvana. Z voščili, željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje in v poslušanju odkrivamo raznovrstnost evropskih narodov. Zbrali smo namreč novoletne glasbene razglednice in voščila v različnih evropskih jezikih, ki so jih poslali glasbeni uredniki evroradijske mreže EBU. Slišali bomo na primer vižo za božični buenek – edinstven koledniški ples iz Bolgarije. Božični buenek plešejo mladi fantje, oblečeni v dolge plašče in obuti v škornje z ostrogami, s katerimi poudarjajo ritem in žvenketajo. Ta stari bolgarski ljudski običaj se prenaša z očetov na sinove, koledujejo pa na božični dan, 25. decembra, a le v pokrajini Trakija, od Jambola do Svilengrada. Ljudske božične in novoletne kolednice v raznolikih izvedbah vam pošiljamo iz Bolgarije, Švice, Finske, Estonije, Latvije, Švedske, Ukrajine, Moldavije, Rusije, Češke, Slovaške, Poljske in Hrvaške.
Zadnja oddaja leta 2021 je seveda praznično obarvana. Z voščili, željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje in v poslušanju odkrivamo raznovrstnost evropskih narodov. Zbrali smo namreč novoletne glasbene razglednice in voščila v različnih evropskih jezikih, ki so jih poslali glasbeni uredniki evroradijske mreže EBU. Slišali bomo na primer vižo za božični buenek – edinstven koledniški ples iz Bolgarije. Božični buenek plešejo mladi fantje, oblečeni v dolge plašče in obuti v škornje z ostrogami, s katerimi poudarjajo ritem in žvenketajo. Ta stari bolgarski ljudski običaj se prenaša z očetov na sinove, koledujejo pa na božični dan, 25. decembra, a le v pokrajini Trakija, od Jambola do Svilengrada. Ljudske božične in novoletne kolednice v raznolikih izvedbah vam pošiljamo iz Bolgarije, Švice, Finske, Estonije, Latvije, Švedske, Ukrajine, Moldavije, Rusije, Češke, Slovaške, Poljske in Hrvaške.
Tokrat se o glasbi nasploh, posebej tudi o slovenski ljudski glasbi, ljudski glasbi drugih narodov, plesu ter svetovljanskem pogledu na glasbo in svet, pogovarjamo z legendo slovenske popevke Ladom Leskovarjem. Lado je, ob spremljavi pianista Gregorja Zagorca, v studiu Hendrix v živo zapel del svojega obsežnega glasbenega opusa. K poslušanju vabi avtorica oddaje Smilja Baranja.
Tokrat se o glasbi nasploh, posebej tudi o slovenski ljudski glasbi, ljudski glasbi drugih narodov, plesu ter svetovljanskem pogledu na glasbo in svet, pogovarjamo z legendo slovenske popevke Ladom Leskovarjem. Lado je, ob spremljavi pianista Gregorja Zagorca, v studiu Hendrix v živo zapel del svojega obsežnega glasbenega opusa. K poslušanju vabi avtorica oddaje Smilja Baranja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ljudska glasbena skupina Kranjski frumani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že skoraj četrt stoletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi, kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas), pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom in prinaša praznično razpoloženje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, mogoče pa ga je doživeti.
Ljudska glasbena skupina Kranjski frumani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že skoraj četrt stoletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi, kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas), pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom in prinaša praznično razpoloženje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, mogoče pa ga je doživeti.
Slovensko ljudsko gledališče Celje Nebojša Pop-Tasić: Onjegin Po motivih romana Aleksandra Sergejeviča Puškina Jevgenij Onjegin Drama Krstna uprizoritev Premiera 10. maj 2018 Režija Yulia Roschina Dramaturgija Alja Predan Scenografija in kostumografija Vasilija Fišer Avtor glasbe Branko Rožman Avtor video projekcije in oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž Svetovalca za odrski gib Natalia in Ravil Sultanov Svetovalec za ples Matjaž Farič Igrajo Vojko Belšak, Tanja Potočnik, Aljoša Koltak, Minca Lorenci V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so včeraj premierno odigrali predstavo Onjegin. Besedilo, ki ga je po motivih znamenitega Puškinovega romana napisal Nebojša Pop-Tasić, je na velikem odru uprizorila režiserka Yulia Roschina. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Babnik http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/onjegin
Slovensko ljudsko gledališče Celje Nebojša Pop-Tasić: Onjegin Po motivih romana Aleksandra Sergejeviča Puškina Jevgenij Onjegin Drama Krstna uprizoritev Premiera 10. maj 2018 Režija Yulia Roschina Dramaturgija Alja Predan Scenografija in kostumografija Vasilija Fišer Avtor glasbe Branko Rožman Avtor video projekcije in oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž Svetovalca za odrski gib Natalia in Ravil Sultanov Svetovalec za ples Matjaž Farič Igrajo Vojko Belšak, Tanja Potočnik, Aljoša Koltak, Minca Lorenci V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so včeraj premierno odigrali predstavo Onjegin. Besedilo, ki ga je po motivih znamenitega Puškinovega romana napisal Nebojša Pop-Tasić, je na velikem odru uprizorila režiserka Yulia Roschina. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Babnik http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/onjegin
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Maroltova listina je posebno priznanje na področju folklorne dejavnosti, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Merila za podelitev zajemajo strokovno in organizacijsko delo, mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulture dejavnosti na folklornem področju. V oddaji predstavimo tri prejemnike Maroltove listine za leto 2021. Marija Kapušin je umetniška vodja folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice, ki je pravzaprav edina folklorna skupina v Novi Gorici. V svojem delu ne vidi plesa le kot načina odrskega izražanja, ampak sega z njim na področja, ki so na Slovenskem še zelo v povojih; njeno večletno prostovoljno delo z osebami s posebnimi potrebami v Varstveno delovnem centru Nova gorica kaže na to, kako pomembna je umetnost za uporabnike. Za svoje delo je bila večkrat tudi nagrajena. Za predstavo Večer pri Grapulinovih je prejela posebno priznanje za najboljšo odrsko postavitev v celoti. Za predstavo Poletno spogledovanje je prejela priznanje za kostumsko podobo. Kot vsestranska umetnica je prepoznana tudi med domačini - je prejemnica plakete mestne občine Nova gorica za posebne dosežke na področju kulture. Katica Adlešič je bila desetletja gonilna sila kresnega obreda. Na predvečer kresa je zbrala sopevke, jih sprejela v svoji hiši, pripravila pogačo in pred hišo postavila simbolni krog iz rož. Od njene hiše se je potem vila koledniška pot, ki jo je do nedavnega usmerjala prav ona. Priložnostne pesmi, ki so se v skladu z obrednimi zakonitostmi že v preteklosti pele med hojo od hiše do hiše, je izbirala in »začenjala« prav Katica. Katica Adlešič velja za eno osrednjih osebnosti ljudskega petja v Beli krajini, vendar pa je bil njen pomen vedno navzoč tudi zunaj pokrajinske meje Bele krajine. Leta 1956 je Katica Adlešič s sopevkami prvič sodelovala z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, njeno sodelovanje z raziskovalci pa traja še danes. V prvih desetletjih ob etnografskem dokumentiranju pesemskega izročila in nesnovne dediščine Bele krajine, v zadnjih dveh desetletjih pa ob opazovanju šege kresnega koledovanja v Adlešičih. Tretji prejemniki je skupina pevcev, ki je osrednji ljudski glasbeni korpus za negovanje, ohranjanje in nadaljnje izročanje pevske veščine petja na tretko in na četrtko. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vznemirili raziskovalce s svojo veščino spontanega večglasnega načina vodenja glasov in tako so začeli sodelovati z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa tudi z etnomuzikologi drugih ustanov. Govorimo seveda o ljudskih pevcih iz Luč v Savinjski dolini. Pevci so izjemen primer kolektivne zavesti in zgodovinskega spomina, ki z njimi potujeta že več generacij. Ob zavedanju, da ohranjajo izročilo, ki so ga prejeli, in da to izročilo ubranega, spontanega večglasja zmorejo posredovati dalje le vsi skupaj, sporočajo tudi pomen vrednot skupnosti, razumevanja, poslušanja in skupnega soustvarjanja. V oddaji nam zapojejo in zaigrajo pevci in pevke FS Gartrož, Kresnice iz Adlešičev, Adlešički tamburaši KUD Božo Račič Adlešiči ter Ljudski pevci KUD Tone Mlačnik Luče.
Maroltova listina je posebno priznanje na področju folklorne dejavnosti, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Merila za podelitev zajemajo strokovno in organizacijsko delo, mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulture dejavnosti na folklornem področju. V oddaji predstavimo tri prejemnike Maroltove listine za leto 2021. Marija Kapušin je umetniška vodja folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice, ki je pravzaprav edina folklorna skupina v Novi Gorici. V svojem delu ne vidi plesa le kot načina odrskega izražanja, ampak sega z njim na področja, ki so na Slovenskem še zelo v povojih; njeno večletno prostovoljno delo z osebami s posebnimi potrebami v Varstveno delovnem centru Nova gorica kaže na to, kako pomembna je umetnost za uporabnike. Za svoje delo je bila večkrat tudi nagrajena. Za predstavo Večer pri Grapulinovih je prejela posebno priznanje za najboljšo odrsko postavitev v celoti. Za predstavo Poletno spogledovanje je prejela priznanje za kostumsko podobo. Kot vsestranska umetnica je prepoznana tudi med domačini - je prejemnica plakete mestne občine Nova gorica za posebne dosežke na področju kulture. Katica Adlešič je bila desetletja gonilna sila kresnega obreda. Na predvečer kresa je zbrala sopevke, jih sprejela v svoji hiši, pripravila pogačo in pred hišo postavila simbolni krog iz rož. Od njene hiše se je potem vila koledniška pot, ki jo je do nedavnega usmerjala prav ona. Priložnostne pesmi, ki so se v skladu z obrednimi zakonitostmi že v preteklosti pele med hojo od hiše do hiše, je izbirala in »začenjala« prav Katica. Katica Adlešič velja za eno osrednjih osebnosti ljudskega petja v Beli krajini, vendar pa je bil njen pomen vedno navzoč tudi zunaj pokrajinske meje Bele krajine. Leta 1956 je Katica Adlešič s sopevkami prvič sodelovala z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, njeno sodelovanje z raziskovalci pa traja še danes. V prvih desetletjih ob etnografskem dokumentiranju pesemskega izročila in nesnovne dediščine Bele krajine, v zadnjih dveh desetletjih pa ob opazovanju šege kresnega koledovanja v Adlešičih. Tretji prejemniki je skupina pevcev, ki je osrednji ljudski glasbeni korpus za negovanje, ohranjanje in nadaljnje izročanje pevske veščine petja na tretko in na četrtko. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vznemirili raziskovalce s svojo veščino spontanega večglasnega načina vodenja glasov in tako so začeli sodelovati z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa tudi z etnomuzikologi drugih ustanov. Govorimo seveda o ljudskih pevcih iz Luč v Savinjski dolini. Pevci so izjemen primer kolektivne zavesti in zgodovinskega spomina, ki z njimi potujeta že več generacij. Ob zavedanju, da ohranjajo izročilo, ki so ga prejeli, in da to izročilo ubranega, spontanega večglasja zmorejo posredovati dalje le vsi skupaj, sporočajo tudi pomen vrednot skupnosti, razumevanja, poslušanja in skupnega soustvarjanja. V oddaji nam zapojejo in zaigrajo pevci in pevke FS Gartrož, Kresnice iz Adlešičev, Adlešički tamburaši KUD Božo Račič Adlešiči ter Ljudski pevci KUD Tone Mlačnik Luče.
Pred nami so predpraznični sporedi kulturnih dogodkov. V Novi Gorici se boste lahko sprehajali med knjigami, začel se je namreč novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani bo nocoj koncert nedavno ustanovljene zasedbe Musica Emonica, ki izvaja pri nas redkeje slišana vokalno-instrumentalna klasicistična dela. Tokrat bo mogoče prisluhniti Mozartu. V Cankarjevem domu pa se bo z mehkim glasom predstavil Alireza Ghorbani, ki sodi v novo generacijo glasov, ki izvajajo klasične perzijske pesmi. V ljubljanski Mestni hiši se predstavlja ilustrator, ustvarjalec stripov in karikaturist Ciril Horjak Horowitz. V galeriji Krka v Novem mestu bodo nocoj odprli razstavo ilustracij Alenke Spacal, v Kopru bodo počastili jubilej pisatelja Milana Rakovca, ki že dve desetletji vodi Forum Tomizza, medtem ko vas na našem Prvem programu vabimo k poslušanju javne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri bo nastopila ljudska glasbena skupina Kranjski furmani, ki oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Dogodek bo sicer zvečer v samostanu Mekinje.
Pred nami so predpraznični sporedi kulturnih dogodkov. V Novi Gorici se boste lahko sprehajali med knjigami, začel se je namreč novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani bo nocoj koncert nedavno ustanovljene zasedbe Musica Emonica, ki izvaja pri nas redkeje slišana vokalno-instrumentalna klasicistična dela. Tokrat bo mogoče prisluhniti Mozartu. V Cankarjevem domu pa se bo z mehkim glasom predstavil Alireza Ghorbani, ki sodi v novo generacijo glasov, ki izvajajo klasične perzijske pesmi. V ljubljanski Mestni hiši se predstavlja ilustrator, ustvarjalec stripov in karikaturist Ciril Horjak Horowitz. V galeriji Krka v Novem mestu bodo nocoj odprli razstavo ilustracij Alenke Spacal, v Kopru bodo počastili jubilej pisatelja Milana Rakovca, ki že dve desetletji vodi Forum Tomizza, medtem ko vas na našem Prvem programu vabimo k poslušanju javne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri bo nastopila ljudska glasbena skupina Kranjski furmani, ki oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Dogodek bo sicer zvečer v samostanu Mekinje.
Tokrat se bomo odpravili po poteh najmlajših pevcev, ki so prepevali v Otroškem pevskem zboru Glasbene matice Ljubljana. Zbor je bil ustanovljen leta 2005, prvih pet let ga je vodila Branka Rotar Pance, ki danes kot izredna profesorica predava na ljubljanski akademiji za glasbo. Pod njenim vodstvom je zbor posnel skladbe iz zbirke Naj doni do neba. V zbirki so ljudske in ponarodele pesmi ter otroške pesmi slovenskih avtorjev, ki jih je priredil Tomaž Habe. Danes jih bomo slišali pet: ljudsko Jaz sem muzikant, Vetrc in Počasne Janeza Kuharja, Pleši kolo, rajaj raj Boruta Lesjaka ter ljudsko Jaz pa pojdem na Gorenjsko. V nadaljevanju oddaje pa se bomo sprehodili med skladbami, ki so jih na poezijo Nika Grafenauerja napisali slovenski skladatelji: Karol Pahor, Borut Lesjak, Peter Šavli, Tadeja Vulc, Črt Sojar Voglar, Aldo Kumar in Matevž Goršič. Gre za uglasbitve pesmi o nagajivem junaku Pedenjpedu. (Avtor Ilustracije Marjan Manček / Mladinska knjiga)
Tokrat se bomo odpravili po poteh najmlajših pevcev, ki so prepevali v Otroškem pevskem zboru Glasbene matice Ljubljana. Zbor je bil ustanovljen leta 2005, prvih pet let ga je vodila Branka Rotar Pance, ki danes kot izredna profesorica predava na ljubljanski akademiji za glasbo. Pod njenim vodstvom je zbor posnel skladbe iz zbirke Naj doni do neba. V zbirki so ljudske in ponarodele pesmi ter otroške pesmi slovenskih avtorjev, ki jih je priredil Tomaž Habe. Danes jih bomo slišali pet: ljudsko Jaz sem muzikant, Vetrc in Počasne Janeza Kuharja, Pleši kolo, rajaj raj Boruta Lesjaka ter ljudsko Jaz pa pojdem na Gorenjsko. V nadaljevanju oddaje pa se bomo sprehodili med skladbami, ki so jih na poezijo Nika Grafenauerja napisali slovenski skladatelji: Karol Pahor, Borut Lesjak, Peter Šavli, Tadeja Vulc, Črt Sojar Voglar, Aldo Kumar in Matevž Goršič. Gre za uglasbitve pesmi o nagajivem junaku Pedenjpedu. (Avtor Ilustracije Marjan Manček / Mladinska knjiga)
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Brina, Eka, Marija ali Marija, Eka, Brina: generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan so lutke, Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo. Prav v teh dneh je slovenski kulturni prostor zaobjel oblak dima, kajti: "Grad gori!" poje Brina ob soustvarjalcih novega projekta Grad gori! To je sedmi zvočni album Brine Vogelnik, ki ponovno odpira razsežnosti ljudske duše in briše meje v času. O umetniški dediščini, ki se z dedno zasnovo prenaša skozi lirski subjekt žena Vogelnik in jo na glasbenem področju zdaj najmočneje udejanja Brina, bodo tekle besede in glasba oddaje Slovenska zemlja: z Brino in Eko Vogelnik.
Brina, Eka, Marija ali Marija, Eka, Brina: generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan so lutke, Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo. Prav v teh dneh je slovenski kulturni prostor zaobjel oblak dima, kajti: "Grad gori!" poje Brina ob soustvarjalcih novega projekta Grad gori! To je sedmi zvočni album Brine Vogelnik, ki ponovno odpira razsežnosti ljudske duše in briše meje v času. O umetniški dediščini, ki se z dedno zasnovo prenaša skozi lirski subjekt žena Vogelnik in jo na glasbenem področju zdaj najmočneje udejanja Brina, bodo tekle besede in glasba oddaje Slovenska zemlja: z Brino in Eko Vogelnik.
Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice. Tokrat jo je pripravila Vesna Volk, ki je drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure namenila orkestru Akademija St. Martin in the Fields. V zadnjem – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo Johanna Georga Albrechtsbergerja in njegovih učencev. Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat v znamenju Frédérica Chopina. Avtorica Suzana Vidas Karoli je peto oddajo namenila kompleksnemu, včasih celo burnemu Chopinovemu odnosu z George Sand. Pet čez eno bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; pripravil jo je glasbeni urednik Primož Trdan, ki je v ospredje postavil ustvarjanje Boruta Kržišnika. Kržišnik za skladanje svojih simfoničnih del uporablja računalnik – ne le kot notacijsko orodje, temveč kot celotno področje ustvarjanja, razpeto med zamislijo in končno zvočno podobo, ki jo oblikuje v dolgotrajnem klesanju simfoničnega zvena v digitalnem okolju. Tako sklada z virtualnim orkestrom, s katerim je zložil in odigral tudi novo ploščo Dancing Machine – Stroj, ki pleše. Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo je tokrat pripravila Tina Ogrin, bo danes v znamenju glasbe Johna Barryja iz filmov o Jamesu Bondu. Ob 17-ih pa bo glasbeno popoldne na programu ARS zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke z recitala pianista Fabiana Müllerja, ki je nastopil 27. oktobra v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu v okviru tamkajšnjega Festivala. Müller je tam izvedel Klavirsko sonato št. 2 Charlesa Ivesa, Tri intermezze, op. 117 Johannesa Brahmsa in Sonato št. 23 v f-molu, op. 57, »Appassionato«, Ludviga van Beethovna. V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo še večerni oddaji. Ob 20. uri se bo začela oddaja Petkov koncertni večer. Urednica Anuša Volovšek je tokrat pripravila posnetke s 4. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 26. novembra leta 2015. V glasbenem večeru sta se na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma srečali veliki domači umetniški imeni, ki sta pustili globoke sledi v domačem in tujem koncertnem ter pedagoškem delovanju. To sta dirigent Uroš Lajovic in pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Slišali boste lahko uverturo Planeti Jurija Mihevca, Beethovnov Četrti klavirski koncert in Koncert za orkester Witolda Lutoslawskega. Pet minut čez deseto zvečer vas vabimo še k spremljanju oddaje Zborovski koncert, ki ji je glasbena urednica Brigita Rovšek tokrat dala naslov »O ljubezni – Johannes Brahms v odsevu svojega časa«. Komorni zbor RIAS iz Berlina in dirigent Justin Doyle nas bosta popeljala skozi istoimenski koncertni program v ljudskem tonu in skozi človeška občutja od ljubezni prek hrepenenja pa vse do bolečine. Komorni zbor RIAS je Ljubezenske pesmi op. 52 in poznejše Nove ljubezenske pesmi, op. 65 izvedel pred letom dni v berlinski Filharmoniji. Dirigent Justin Doyle jim je dodal še priredbe angleških, nemških in švedskih ljudskih pesmi Maxa Regerja, Gustava Holsta in Ralpha Vaughana Williamsa. Pevce sta na klavirju spremljali turški pianistki, sestri Ufuk in Bahar Dördüncü, ter dodali še Dvoržakova Slovanska plesa.
Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice. Tokrat jo je pripravila Vesna Volk, ki je drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure namenila orkestru Akademija St. Martin in the Fields. V zadnjem – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo Johanna Georga Albrechtsbergerja in njegovih učencev. Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat v znamenju Frédérica Chopina. Avtorica Suzana Vidas Karoli je peto oddajo namenila kompleksnemu, včasih celo burnemu Chopinovemu odnosu z George Sand. Pet čez eno bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; pripravil jo je glasbeni urednik Primož Trdan, ki je v ospredje postavil ustvarjanje Boruta Kržišnika. Kržišnik za skladanje svojih simfoničnih del uporablja računalnik – ne le kot notacijsko orodje, temveč kot celotno področje ustvarjanja, razpeto med zamislijo in končno zvočno podobo, ki jo oblikuje v dolgotrajnem klesanju simfoničnega zvena v digitalnem okolju. Tako sklada z virtualnim orkestrom, s katerim je zložil in odigral tudi novo ploščo Dancing Machine – Stroj, ki pleše. Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo je tokrat pripravila Tina Ogrin, bo danes v znamenju glasbe Johna Barryja iz filmov o Jamesu Bondu. Ob 17-ih pa bo glasbeno popoldne na programu ARS zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke z recitala pianista Fabiana Müllerja, ki je nastopil 27. oktobra v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu v okviru tamkajšnjega Festivala. Müller je tam izvedel Klavirsko sonato št. 2 Charlesa Ivesa, Tri intermezze, op. 117 Johannesa Brahmsa in Sonato št. 23 v f-molu, op. 57, »Appassionato«, Ludviga van Beethovna. V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo še večerni oddaji. Ob 20. uri se bo začela oddaja Petkov koncertni večer. Urednica Anuša Volovšek je tokrat pripravila posnetke s 4. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 26. novembra leta 2015. V glasbenem večeru sta se na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma srečali veliki domači umetniški imeni, ki sta pustili globoke sledi v domačem in tujem koncertnem ter pedagoškem delovanju. To sta dirigent Uroš Lajovic in pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Slišali boste lahko uverturo Planeti Jurija Mihevca, Beethovnov Četrti klavirski koncert in Koncert za orkester Witolda Lutoslawskega. Pet minut čez deseto zvečer vas vabimo še k spremljanju oddaje Zborovski koncert, ki ji je glasbena urednica Brigita Rovšek tokrat dala naslov »O ljubezni – Johannes Brahms v odsevu svojega časa«. Komorni zbor RIAS iz Berlina in dirigent Justin Doyle nas bosta popeljala skozi istoimenski koncertni program v ljudskem tonu in skozi človeška občutja od ljubezni prek hrepenenja pa vse do bolečine. Komorni zbor RIAS je Ljubezenske pesmi op. 52 in poznejše Nove ljubezenske pesmi, op. 65 izvedel pred letom dni v berlinski Filharmoniji. Dirigent Justin Doyle jim je dodal še priredbe angleških, nemških in švedskih ljudskih pesmi Maxa Regerja, Gustava Holsta in Ralpha Vaughana Williamsa. Pevce sta na klavirju spremljali turški pianistki, sestri Ufuk in Bahar Dördüncü, ter dodali še Dvoržakova Slovanska plesa.
Po 632 letih od začetka gradnje so v Koelnu na današnji dan leta 1880 slovesno proslavili zaključek gradnje mestne stolnice. Ob navzočnosti cesarja Viljema I. so v slavnostnem sprevodu prikazali zgodovino gradnje, ki za nemške domoljube pomeni simbol narodne enotnosti. Britanske in francoske čete so se z območja Darnal na današnji dan leta 1915, grški nevtralnosti navkljub, izkrcale v Solunu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1935 rodil etnokoreolog Mirko Ramovš. Po diplomi iz slavistike je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Proučeval je ljudske plese. Za oddajo Smilje Baranja, Gremo plesat, je pripravil niz predavanj z naslovom Podobe slovenskega ljudskega plesa. O plesu danes je povedal: V Gorici se je na današnji dan leta 1945 rodil nogometaš in trener Edi Reja. Že kot 16-letni fant se je iz Gorice preselil v ferraski Spal, kjer je igral s Fabiem Capellom, s katerim sta leta 1965 osvojila italijansko nogometno prvenstvo, o tem je leta 2004 povedal: Na današnji dan leta 1954 so v Londonu predstavniki Italije, Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike potrdili razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja: italijanska civilna uprava se je razširila na cono A, od koder so se umaknile angleške in ameriške čete, cona B pa je bila dodeljena Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Jože Koren, urednik tržaškega Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma: Prestránek je večje naselje na prehodu s Srednje Pivke na Spodnjo Pivko. Ime kraja je verjetno nastalo Pre(d)stranek, kar je tvorjeno iz predložne zveze pre(d)stran, pri čemer strán pomeni gorsko pobočje, točneje, vsa vidna gorska brežina od vrha do doline. Fašisti so leta 1923 Prestránek preimenovali v Prestrane. V Cerknici se je na današnji dan leta 1840 rodil skladatelj Fran Gerbič. Slogovno je bil romantik. Prisluhnimo Gondoljerjevi pesmi Frana Gerbiča, ki jo je na mariborski reviji Naša pesem leta 1999 zapel ženski pevski zbor tržaške Glasbene matice. Dirigirala je Tamara Stanese
Po 632 letih od začetka gradnje so v Koelnu na današnji dan leta 1880 slovesno proslavili zaključek gradnje mestne stolnice. Ob navzočnosti cesarja Viljema I. so v slavnostnem sprevodu prikazali zgodovino gradnje, ki za nemške domoljube pomeni simbol narodne enotnosti. Britanske in francoske čete so se z območja Darnal na današnji dan leta 1915, grški nevtralnosti navkljub, izkrcale v Solunu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1935 rodil etnokoreolog Mirko Ramovš. Po diplomi iz slavistike je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Proučeval je ljudske plese. Za oddajo Smilje Baranja, Gremo plesat, je pripravil niz predavanj z naslovom Podobe slovenskega ljudskega plesa. O plesu danes je povedal: V Gorici se je na današnji dan leta 1945 rodil nogometaš in trener Edi Reja. Že kot 16-letni fant se je iz Gorice preselil v ferraski Spal, kjer je igral s Fabiem Capellom, s katerim sta leta 1965 osvojila italijansko nogometno prvenstvo, o tem je leta 2004 povedal: Na današnji dan leta 1954 so v Londonu predstavniki Italije, Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike potrdili razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja: italijanska civilna uprava se je razširila na cono A, od koder so se umaknile angleške in ameriške čete, cona B pa je bila dodeljena Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Jože Koren, urednik tržaškega Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma: Prestránek je večje naselje na prehodu s Srednje Pivke na Spodnjo Pivko. Ime kraja je verjetno nastalo Pre(d)stranek, kar je tvorjeno iz predložne zveze pre(d)stran, pri čemer strán pomeni gorsko pobočje, točneje, vsa vidna gorska brežina od vrha do doline. Fašisti so leta 1923 Prestránek preimenovali v Prestrane. V Cerknici se je na današnji dan leta 1840 rodil skladatelj Fran Gerbič. Slogovno je bil romantik. Prisluhnimo Gondoljerjevi pesmi Frana Gerbiča, ki jo je na mariborski reviji Naša pesem leta 1999 zapel ženski pevski zbor tržaške Glasbene matice. Dirigirala je Tamara Stanese
Če smo v vzhodnem in centralnem delu dežele tortilj, salse in drugih zavitkov z bolj ali manj pekočimi nadevi že vstopili v leto 2018, se to ravno zdaj dogaja v vzhodnih predelih Mehike. Tam med bučnim proslavljanjem prav gotovo ne manjka zanimive in značilne glasbe ljudskih glasbenikov mariachijev, brez katerih si najrazličnejših slavij v Mehiki pravzaprav ni moč predstavljati. Poslušajmo, kako sta glasbo mariačijev v simfonični stavek prelila mehiška skladatelja Jose Pablo Moncayo in Blas Galindno. Najprej bomo slišali Moncayev Huapango, zatem pa še Zvoke mariačijev Blasa Galindna. Igral bo simfonični orkester iz Xalape, dirigiral bo Herrera de la Fuente. Iz Mehike prihaja tudi Arturo Marquez, še eden izmed uveljavljenih mehiških skladateljev, čigar najbolj priljubljena in znana skladba je Danzon št. 2. Igral bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Georgea Pehlivaniana. Za zaključek pa Bailecito, argentinski folklorni ples Carlosa Guastavina. Za klavirjem – Beatriz Balzi.
Če smo v vzhodnem in centralnem delu dežele tortilj, salse in drugih zavitkov z bolj ali manj pekočimi nadevi že vstopili v leto 2018, se to ravno zdaj dogaja v vzhodnih predelih Mehike. Tam med bučnim proslavljanjem prav gotovo ne manjka zanimive in značilne glasbe ljudskih glasbenikov mariachijev, brez katerih si najrazličnejših slavij v Mehiki pravzaprav ni moč predstavljati. Poslušajmo, kako sta glasbo mariačijev v simfonični stavek prelila mehiška skladatelja Jose Pablo Moncayo in Blas Galindno. Najprej bomo slišali Moncayev Huapango, zatem pa še Zvoke mariačijev Blasa Galindna. Igral bo simfonični orkester iz Xalape, dirigiral bo Herrera de la Fuente. Iz Mehike prihaja tudi Arturo Marquez, še eden izmed uveljavljenih mehiških skladateljev, čigar najbolj priljubljena in znana skladba je Danzon št. 2. Igral bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Georgea Pehlivaniana. Za zaključek pa Bailecito, argentinski folklorni ples Carlosa Guastavina. Za klavirjem – Beatriz Balzi.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jim lahko danes prisluhnete na programu Ars. Cikel oddaj Skladatelj tedna ta teden ob 120. obletnici rojstva posvečamo Blažu Arniču. Poleg devetih simfonij je ustvaril tudi veliko simfoničnih pesnitev. V četrti oddaji cikla bomo poslušali tri: Ples čarovnic, op. 18, Pesem planin, op. 20 in Pričakovanje, op. 26. Oddaja Arsove spominčice bo ob 12.05 v znamenju glasbe ruskih skladateljev Ljadova, Borodina in Čajkovskega. V oddaji Po belih in črnih tipkah ob 15-ih pa bomo predvajali Klavirski koncert št. 2 v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, enega največjih klavirskih virtuozov 19. stoletja. S klavirskimi koncerti je Hiller dosegel najvišjo izpovednost, vsi trije njegovi koncerti, kot piše avtor oddaje Klemen Golner, predstavljajo visoke glasbene in umetniške dosežke. V oddaji Mladi virtuozi bodo ob 16.30 na sporedu izvedbe pianista Urbana Staniča, ki je pred leti opozoril na svojo nadarjenost kot zmagovalec slovenskega izbora za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, pozneje je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. V njegovem življenjepisu so številni uspehi, od tekmovanj, na katerih je dosegal prva mesta, do solističnih nastopov s poklicnimi orkestri in samostojnih klavirskih recitalov. V oddaji Banchetto musicale ob 17.30 bomo predvajali posnetke galantne glasbe za violo da gamba, violončelo in čembalo, ki so nastali devetega decembra lani v sklopu koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Člani ansambla musica cubicularis so tisti večer posneli sonate Carla Friedricha Abla, njegovega družabnika Johanna Christiana Bacha, avstrijskega virtuoza Andreasa Lidla in bratov Graun. Vse skladbe so nastale ali v Londonu ali v Berlinu. V oddaji Za en bokal muzike bomo ob 19.30 slišali nekaj ljudskih pesmi, ki z zvočno podobo izdajajo svojo starodavnost. To so pesmi, grajene na preprostih tonskih vrstah, ki so obstajale pred temi, ki so v zadnjih stoletjih zasedle večino našega zvočnega prostora. Gre za pesmi, ki so v svoji osnovi sestavljene iz petih ali manj različnih tonov, večinoma iz obrobnih krajev Slovenije. Ob 20-ih v oddaji Komorni studio predstavljamo koncert kvarteta kitar Aighetta, ki je 10. avgusta lani nastopil v ljubljanskih Križankah. Program zasedbe, ki je bila ustanovljena leta 1979 v Monte Carlu, je bil posvečen izvirnim delom in priredbam skladb za kitarski kvartet iz različnih obdobij od klasicizma do sodobnosti. Na sporedu so bila dela Ferdinanda Carullija, Gioacchina Rossinija, Kurta Weilla, Georgesa Bizeta in sodobnih skladateljev ter kitaristov kvarteta. Ob 23-ih današnji glasbeni program zaokrožuje oddaja Glasba 20. stoletja. Zanjo smo izbrali komorno glasbo Alfreda Šnitkeja. Med glasbenimi poudarki danes opozarjamo še na dva spletna koncerta. Ob 18.30 se bo v organizaciji Festivala Ljubljana v Viteški dvorani Križank začel koncert mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi. Na njem bosta kot solista nastopila tubist Žiga Kališnik, spremljala ga bo pianistka Karine Gišjan Roškar, in tolkalec Inti Pucihar, ki bo nastopil skupaj z bratom pianistom Lianom Puciharjem. Po spletu si lahko danes ob 19.30 ogledate tudi koncert komorne glasbe sodobnega italijanskega skladatelja Salvatoreja Sciarrina. Pripravljajo ga člani in članice Orkestra Slovenske filharmonije.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jim lahko danes prisluhnete na programu Ars. Cikel oddaj Skladatelj tedna ta teden ob 120. obletnici rojstva posvečamo Blažu Arniču. Poleg devetih simfonij je ustvaril tudi veliko simfoničnih pesnitev. V četrti oddaji cikla bomo poslušali tri: Ples čarovnic, op. 18, Pesem planin, op. 20 in Pričakovanje, op. 26. Oddaja Arsove spominčice bo ob 12.05 v znamenju glasbe ruskih skladateljev Ljadova, Borodina in Čajkovskega. V oddaji Po belih in črnih tipkah ob 15-ih pa bomo predvajali Klavirski koncert št. 2 v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, enega največjih klavirskih virtuozov 19. stoletja. S klavirskimi koncerti je Hiller dosegel najvišjo izpovednost, vsi trije njegovi koncerti, kot piše avtor oddaje Klemen Golner, predstavljajo visoke glasbene in umetniške dosežke. V oddaji Mladi virtuozi bodo ob 16.30 na sporedu izvedbe pianista Urbana Staniča, ki je pred leti opozoril na svojo nadarjenost kot zmagovalec slovenskega izbora za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, pozneje je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. V njegovem življenjepisu so številni uspehi, od tekmovanj, na katerih je dosegal prva mesta, do solističnih nastopov s poklicnimi orkestri in samostojnih klavirskih recitalov. V oddaji Banchetto musicale ob 17.30 bomo predvajali posnetke galantne glasbe za violo da gamba, violončelo in čembalo, ki so nastali devetega decembra lani v sklopu koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Člani ansambla musica cubicularis so tisti večer posneli sonate Carla Friedricha Abla, njegovega družabnika Johanna Christiana Bacha, avstrijskega virtuoza Andreasa Lidla in bratov Graun. Vse skladbe so nastale ali v Londonu ali v Berlinu. V oddaji Za en bokal muzike bomo ob 19.30 slišali nekaj ljudskih pesmi, ki z zvočno podobo izdajajo svojo starodavnost. To so pesmi, grajene na preprostih tonskih vrstah, ki so obstajale pred temi, ki so v zadnjih stoletjih zasedle večino našega zvočnega prostora. Gre za pesmi, ki so v svoji osnovi sestavljene iz petih ali manj različnih tonov, večinoma iz obrobnih krajev Slovenije. Ob 20-ih v oddaji Komorni studio predstavljamo koncert kvarteta kitar Aighetta, ki je 10. avgusta lani nastopil v ljubljanskih Križankah. Program zasedbe, ki je bila ustanovljena leta 1979 v Monte Carlu, je bil posvečen izvirnim delom in priredbam skladb za kitarski kvartet iz različnih obdobij od klasicizma do sodobnosti. Na sporedu so bila dela Ferdinanda Carullija, Gioacchina Rossinija, Kurta Weilla, Georgesa Bizeta in sodobnih skladateljev ter kitaristov kvarteta. Ob 23-ih današnji glasbeni program zaokrožuje oddaja Glasba 20. stoletja. Zanjo smo izbrali komorno glasbo Alfreda Šnitkeja. Med glasbenimi poudarki danes opozarjamo še na dva spletna koncerta. Ob 18.30 se bo v organizaciji Festivala Ljubljana v Viteški dvorani Križank začel koncert mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi. Na njem bosta kot solista nastopila tubist Žiga Kališnik, spremljala ga bo pianistka Karine Gišjan Roškar, in tolkalec Inti Pucihar, ki bo nastopil skupaj z bratom pianistom Lianom Puciharjem. Po spletu si lahko danes ob 19.30 ogledate tudi koncert komorne glasbe sodobnega italijanskega skladatelja Salvatoreja Sciarrina. Pripravljajo ga člani in članice Orkestra Slovenske filharmonije.
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, pa tudi puritanec, je dve leti po smrti na današnji dan leta 1661 doživel še takoimenovano posthumno usmrtitev. V morbidnem ritualu so truplo obesili, obglavili in razčetverili. Ostanke trupla so odvrgli v skupni grob, glavo pa obesili na drog pred stavbo opatije, kjer je visela kar štiri leta. Na današnji dan leta 1876 so potrdili pravila političnega društva goriških Slovencev "Sloga", ki je delovalo do ustanovitve Slovenske ljudske stranke za Goriško leta 1907. "Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni nastanil v Italiji. VAixu bo kralj stanoval v nadškofovi palači," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1931 rodil zdravnik Anton Prijatelj. Po diplomi je stažiral v Vipavi, Šempetru in v Ljubljani, kasneje je vodil ambulanto v novogoriškem Meblu, nato pa je ustanovil dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu. Leta 2000 je prejel ugledno priznanje, o katerem je povedal: Na današnji dan leta 1941 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. Uveljavil se je s sredozemskimi arhitekturnimi prvinami in spodbudil zanimanje srednjeevropske javnosti za dela Plečnika in Fabianija. V Trstu je leta 1999 postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja, svojega učitelja, ki se ga je takole spominjal: "Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki pravilno razumeli in rešili vprašanje Julijske krajine in Trsta,« tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o obisku komnadanta IV. Armade generalporočnika Danila Lekiča pri odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. V Bologni se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1566 rodil skladatelj Alessandro Piccinini. Na dvoru grofa Este v Ferrari se je posvetil muziciranju z lutnjo in kitaro, o čemer je napisal tudi dva priročnika. Sodobnik Monteverdija in Frescobaldija se je posvečal tudi priredbam znamenitega plesa chiaccona za lutnjo. Piccininijevo Chiaccono nam zaigral kitarist Christopher Wilson
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, pa tudi puritanec, je dve leti po smrti na današnji dan leta 1661 doživel še takoimenovano posthumno usmrtitev. V morbidnem ritualu so truplo obesili, obglavili in razčetverili. Ostanke trupla so odvrgli v skupni grob, glavo pa obesili na drog pred stavbo opatije, kjer je visela kar štiri leta. Na današnji dan leta 1876 so potrdili pravila političnega društva goriških Slovencev "Sloga", ki je delovalo do ustanovitve Slovenske ljudske stranke za Goriško leta 1907. "Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni nastanil v Italiji. VAixu bo kralj stanoval v nadškofovi palači," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1931 rodil zdravnik Anton Prijatelj. Po diplomi je stažiral v Vipavi, Šempetru in v Ljubljani, kasneje je vodil ambulanto v novogoriškem Meblu, nato pa je ustanovil dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu. Leta 2000 je prejel ugledno priznanje, o katerem je povedal: Na današnji dan leta 1941 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. Uveljavil se je s sredozemskimi arhitekturnimi prvinami in spodbudil zanimanje srednjeevropske javnosti za dela Plečnika in Fabianija. V Trstu je leta 1999 postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja, svojega učitelja, ki se ga je takole spominjal: "Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki pravilno razumeli in rešili vprašanje Julijske krajine in Trsta,« tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o obisku komnadanta IV. Armade generalporočnika Danila Lekiča pri odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. V Bologni se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1566 rodil skladatelj Alessandro Piccinini. Na dvoru grofa Este v Ferrari se je posvetil muziciranju z lutnjo in kitaro, o čemer je napisal tudi dva priročnika. Sodobnik Monteverdija in Frescobaldija se je posvečal tudi priredbam znamenitega plesa chiaccona za lutnjo. Piccininijevo Chiaccono nam zaigral kitarist Christopher Wilson