Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
V počitniški oddaji Čisti dolgčas Nik in Khaleesi Luna preizkušata trike s palico! Navdih jima pošlje Zoja, voditelja pa se hitro lotita zabavnih izzivov – od ravnotežja do limba. Na koncu se jima na daljavo pridruži igralec Matej Zemljič, ki razkrije svoj najljubši počitniški spomin iz otroštva. Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige.
V počitniški oddaji Čisti dolgčas Nik in Khaleesi Luna preizkušata trike s palico! Navdih jima pošlje Zoja, voditelja pa se hitro lotita zabavnih izzivov – od ravnotežja do limba. Na koncu se jima na daljavo pridruži igralec Matej Zemljič, ki razkrije svoj najljubši počitniški spomin iz otroštva. Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Pevka Alya nas že 25 let razveseljuje s svojimi plesnimi ritmi. Pevka bo glasbeni jubilej proslavila na odru in z izidom novih skladb. Voditeljici Karin Sabadin pa je zaupala, kaj jo je v vseh teh letih najbolj raznežilo in ganilo obenem.
Pevka Alya nas že 25 let razveseljuje s svojimi plesnimi ritmi. Pevka bo glasbeni jubilej proslavila na odru in z izidom novih skladb. Voditeljici Karin Sabadin pa je zaupala, kaj jo je v vseh teh letih najbolj raznežilo in ganilo obenem.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Nedeljsko popoldne bo v znamenju nove nadaljevanke na TV Slovenija - Takšno je življenje. Gostimo glavna igralca serije, Ano Hribar in Mateja Puca. Obišče nas legenda kantavtorstva Tomaž Domicelj ter mlada kantavtorica Ditka. Glasbeni oder zasede mlada mariborska zasedba RANR. Tjašo Platovšek je na Nedeljski odklop odpeljal Dejan Dogaja. V rubriki Au, to je moja noga se voditelja z Martino Plohl in Arnejem Ivkovičem učita rumbe.
Nedeljsko popoldne bo v znamenju nove nadaljevanke na TV Slovenija - Takšno je življenje. Gostimo glavna igralca serije, Ano Hribar in Mateja Puca. Obišče nas legenda kantavtorstva Tomaž Domicelj ter mlada kantavtorica Ditka. Glasbeni oder zasede mlada mariborska zasedba RANR. Tjašo Platovšek je na Nedeljski odklop odpeljal Dejan Dogaja. V rubriki Au, to je moja noga se voditelja z Martino Plohl in Arnejem Ivkovičem učita rumbe.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Celoten koncert je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175018659
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Celoten koncert je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175018659
Na lepše je tokrat hodila po poteh stare vere, ki nam pomaga razumeti življenje in duhovnost naših prednikov. Boris Čok, raziskovalec stare vere, predstavi tudi zgodbo o nenavadnih ritualih, ki so jih njega dni izvajali v jami Triglavca.
Na lepše je tokrat hodila po poteh stare vere, ki nam pomaga razumeti življenje in duhovnost naših prednikov. Boris Čok, raziskovalec stare vere, predstavi tudi zgodbo o nenavadnih ritualih, ki so jih njega dni izvajali v jami Triglavca.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V petek, 10. oktobra, na zaslone prihaja nova domača TV-nadaljevanka TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. Skočili smo v zakulisje in spoznali ekipo! Celotna oddaja RTV SMO je na voljo na RTV 365!
V petek, 10. oktobra, na zaslone prihaja nova domača TV-nadaljevanka TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. Skočili smo v zakulisje in spoznali ekipo! Celotna oddaja RTV SMO je na voljo na RTV 365!
Kako se na zahtevno dopisniško delo v tujini privajata novi dopisnici v Beogradu, Saša Banjanac Lubej in Helena Ponudič v Moskvi?
Kako se na zahtevno dopisniško delo v tujini privajata novi dopisnici v Beogradu, Saša Banjanac Lubej in Helena Ponudič v Moskvi?
V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!
V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Petkova oddaja Dobro jutro bo tudi v novi sezoni pisana na kožo vsem, ki želijo dan začeti z nasmehom, koristnimi informacijami, v sproščenem vzdušju. Poklepetali smo z igralci slovenske nadaljevanke Takšno je življenje.
Petkova oddaja Dobro jutro bo tudi v novi sezoni pisana na kožo vsem, ki želijo dan začeti z nasmehom, koristnimi informacijami, v sproščenem vzdušju. Poklepetali smo z igralci slovenske nadaljevanke Takšno je življenje.
Na 68. državnem tekmovanju oračev Slovenije, ki je potekalo v Rakičanu pri Murski Soboti, sta zmagala Prekmurec Matej Sinic s plugom krajnikom in Dolenjec Igor Pate z obračalnim plugom.
Na 68. državnem tekmovanju oračev Slovenije, ki je potekalo v Rakičanu pri Murski Soboti, sta zmagala Prekmurec Matej Sinic s plugom krajnikom in Dolenjec Igor Pate z obračalnim plugom.
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi smo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi smo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo.
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion.
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion.
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana.
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana.
Kaj vse so nepogrešljive veščine športnih komentatorjev? Gostji v studiu oddaje RTV SMO sta bili športni komentatorki na Radiu in Televiziji Slovenija, Anja Hlača Ferjančič in Marjeta Hočevar.
Kaj vse so nepogrešljive veščine športnih komentatorjev? Gostji v studiu oddaje RTV SMO sta bili športni komentatorki na Radiu in Televiziji Slovenija, Anja Hlača Ferjančič in Marjeta Hočevar.
Za otroke vseh starosti je pomembno, da imajo dovolj spanja in urejeno spalno rutino. Več o tem v pogovoru z dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije, ki poudarja, da je spanje temelj našega zdravja:
Za otroke vseh starosti je pomembno, da imajo dovolj spanja in urejeno spalno rutino. Več o tem v pogovoru z dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije, ki poudarja, da je spanje temelj našega zdravja:
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je prizorišče Forme Vive. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175148026
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je prizorišče Forme Vive. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175148026
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka.
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka.
https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284
https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284
Mariborski študentje že 26 let vsako poletje organizirajo prostovoljsko delovno brigado. Skupina študentov za teden dni odide v enega izmed slovenskih krajev, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Letos so v Osilnici, kjer čistijo brežine, domačinom so priskočili na pomoč tudi pri obnovi mostu. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175148431
Mariborski študentje že 26 let vsako poletje organizirajo prostovoljsko delovno brigado. Skupina študentov za teden dni odide v enega izmed slovenskih krajev, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Letos so v Osilnici, kjer čistijo brežine, domačinom so priskočili na pomoč tudi pri obnovi mostu. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175148431
Lovska družina Polzela je zaznamovala pomembno prelomnico. Poleg tega, da bodo kmalu praznovali 80. obletnico ustanovitve, so medse sprejeli prvo žensko. Nika Železnik je njihova članica postala v začetku poletja. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175149550
Lovska družina Polzela je zaznamovala pomembno prelomnico. Poleg tega, da bodo kmalu praznovali 80. obletnico ustanovitve, so medse sprejeli prvo žensko. Nika Železnik je njihova članica postala v začetku poletja. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175149550
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
Luka in policist Primož sledita prijavi, ki zveni kot klic malo osamljene in prismojene gospodinje. Vseeno gresta v akcijo in naletita na znake, da se v samotnem zapuščenem vikendu odvija večja kriminalna operacija.
Luka in policist Primož sledita prijavi, ki zveni kot klic malo osamljene in prismojene gospodinje. Vseeno gresta v akcijo in naletita na znake, da se v samotnem zapuščenem vikendu odvija večja kriminalna operacija.
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Lara Paukovič je pronicljiva opazovalka sodobne družbe in človeških razmerij. V Mizi za štiri sooči dva para različnih generacij, ki sta povezana preko pravkar umrle mame mlajše protagonistke J. Kaj se zgodi, ko se soočita preteklost in sedanjost, različne vrednote in življenjski standard? Preberite si v romanu, ki daje vtis, da gre za žanrsko ljubezensko literaturo, v resnici pa je veliko več.
Lara Paukovič je pronicljiva opazovalka sodobne družbe in človeških razmerij. V Mizi za štiri sooči dva para različnih generacij, ki sta povezana preko pravkar umrle mame mlajše protagonistke J. Kaj se zgodi, ko se soočita preteklost in sedanjost, različne vrednote in življenjski standard? Preberite si v romanu, ki daje vtis, da gre za žanrsko ljubezensko literaturo, v resnici pa je veliko več.
Transmedijski projekt Skrivnost barjanskega kolesa skozi animirani, celovečerno-dokumentarni in interaktivni stripovski žanr pripoveduje zgodbo o največjem slovenskem zgodovinskem fenomenu – barjanskem kolesu, ki je bilo kot najstarejše kolo na svetu leta 2003 odkrito na Ljubljanskem barju.
Transmedijski projekt Skrivnost barjanskega kolesa skozi animirani, celovečerno-dokumentarni in interaktivni stripovski žanr pripoveduje zgodbo o največjem slovenskem zgodovinskem fenomenu – barjanskem kolesu, ki je bilo kot najstarejše kolo na svetu leta 2003 odkrito na Ljubljanskem barju.
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175134806
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175134806
Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? Kako živijo danes? Njihove palače so raztresene na podeželju okoli najstarejših krajev kot sta Braga in Ponte de Lima, pot nas bo zanesla vse tja do Santiaga de Compostele v španski Galiciji in v prestolnico severa, Porto. V 1. delu oddaje bono spoznali grofa Francisca de Calheirosa. Njegova družina je ena najstarejših in najuglednejših plemiških družin na severu Portugalske. Bogata zbirka orožja iz srednjega veka spominja na njihovo obrambno vlogo ob reki Minho, kjer poteka meja s Španijo. Grof je kot prvorojeni sin podedoval dvorec in naziv. »A to je tudi strupeno darilo, » pravi. Dediščina je velika odgovornost in predvsem izziv, kako jo ohraniti za nove generacije. Grof de Calheiros je tako eden prvih, ki je vrata svojega dvorca odprl turizmu.
Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? Kako živijo danes? Njihove palače so raztresene na podeželju okoli najstarejših krajev kot sta Braga in Ponte de Lima, pot nas bo zanesla vse tja do Santiaga de Compostele v španski Galiciji in v prestolnico severa, Porto. V 1. delu oddaje bono spoznali grofa Francisca de Calheirosa. Njegova družina je ena najstarejših in najuglednejših plemiških družin na severu Portugalske. Bogata zbirka orožja iz srednjega veka spominja na njihovo obrambno vlogo ob reki Minho, kjer poteka meja s Španijo. Grof je kot prvorojeni sin podedoval dvorec in naziv. »A to je tudi strupeno darilo, » pravi. Dediščina je velika odgovornost in predvsem izziv, kako jo ohraniti za nove generacije. Grof de Calheiros je tako eden prvih, ki je vrata svojega dvorca odprl turizmu.
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?