P
Kjer se prva svetloba dotakne zemlje, je raj. Hribi in doline, zanje se bije boj – za zemljo. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je mehka, a hkrati neusmiljena. Po cesti prerokov, vaseh in mestih kjer se bije tihi boj za zemljo, za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko. Se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Bili so priprti, pretepeni, mi smo jo odnesli s preluknjano avtomobilsko gumo. Videli smo domove, ki jih je goltal ogenj. Nasilje, ki je dovoljeno – izbranim, judovskim naseljencem. Uničujejo, ker lahko. Sence preteklosti, pod vsakim kamnom zgodovina. Judovski naseljenci se z vse bolj nasilnimi napadi skušajo polastiti palestinskih pašnikov, ovac, zdaj že celotnih vasi. Sprva so grozili beduinom, policija je gledala od daleč. Ko so požigali naselja, se vojska ni prikazala od nikoder. Zdaj, ko so v roke vzeli orožje, od palic do pušk, si svet zatiska oči. V senci vojn in konfliktov, ki vihrajo v regiji, si prisvajajo že celotne vasi. Sistematično, s podporo politike, ki ima jasen cilj. Etnično čiščenje. Golo zemljo, dano od Boga, kot trdijo naseljenci, brez prebivalcev, ki so tu doma, stoletja, tisočletja. Kanaanci, niso bili ne Judje ne Arabci, bili so predniki obeh narodov, ki se danes gledata čez zidove, se sovražita, pobijata. Tu zemlja ne molči – kriči. O tisočletnih sporih. (Ne)sveta zemlja, kjer Bog še vedno šepeta, a ga zaradi hrupa orožja nihče več ne sliši.
Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl