Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.

V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.

Reka Sava je tekoča povezava med štirimi državami in neštetimi ekosistemi. Obstaja reka, ki izrezuje kanjone, prinaša rodovitno prst, ustvarja brzice, gnezdišča in globoke tolmune. Ljudje pijejo njeno vodo, je navdih za pesmi in prepire ter vir energije. Iz osrčja Julijskih Alp teče skozi štiri države in številne pokrajine, vse do Beograda, kjer se izliva v Donavo. Imenuje se Sava in je domača reka večini ekipe za in pred kamerami tega filma. Kljub temu, da živijo poleg nje, mnogi nikoli ne izkoristijo priložnosti, da bi jo zares spoznali. Veslaški izlet po celotnem slovenskem delu reke (251 km) zagotavlja prav to. Pridružite se štirim pojavnim kajakašem, medtem ko veslajo prek Slovenije, vzorčijo vodo za namene raziskave okoljske DNK, štejejo vodne ptice in spoznavajo njeno divjo preteklost, temno zgodovino, barvito sedanjost in negotovo prihodnost. Vse prej kot sterilen, film ponuja vpogled v mnenje posameznih veslačev o reki, ohranjanju narave in življenju, kombinacija pa je začinjena z modrimi besedami Save ter mnogimi dogodivščinami, ki so se jim pripetile na tem razburljivem 11 dnevnem popotovanju. Režija Rožle Bregar.

Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.

Dokumentarni film o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset „rasno ustreznih“ slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Program je bil sprva zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili rasno ustrezni nezakonski otroci, pozneje pa so se vanj stekali nasilno ukradeni dojenčki, ki jih je okupatorska vojska, po dekretu idejnega vodje, ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Film pripoveduje zgodbo štirih slovenskih otrok Lebensborna: Ingrid von Oelhafen iz Nemčije, Hayma Henryja Hayderja iz Kostarike, Franca Zagožna iz Belgije in Ivana Acmana iz Slovenije. Protagonisti so poslednji pričevalci tega grozljivega rasnega eksperimenta, za katerega odgovorni niso bili nikoli kaznovani. Vsak izmed pričevalcev deli izkušnjo odkrivanja resnice o svojem poreklu, sprejemanju te resnice ter iskanju pomiritve. Skozi njihove portrete film opozarja na podobne grozote, ki se v tem zgodovinskem trenutku, ob našem nemočnem opazovanju, dogajajo v Ukrajini.

Gregor Ravnik je eden najbolj cenjenih tenoristov pri nas. Priznanja in zmage na festivalih Popevka in Melodije morja in sonca potrjujejo Gregorjevo izjemno interpretacijo, s katero navdušuje občinstvo. V razprodani Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je nastopil ob spremljavi razširjene spremljevalne skupine. Predstavil je najnovejše avtorske skladbe, uspešnice s prvega albuma Med nama ter tudi operne arije in zimzelene slovenske melodije. Na odru sta se mu kot pevska gosta pridružila tudi Raiven in Drago Mislej – Mef. Režija: Tina Novak

Avanturistični otroški film, postavljen v čas druge svetovne vojne. Spremljamo razburljivo in nevarno pot dveh najstnikov, ki iz okupirane Francije čez Pireneje bežita v Španijo. Rolf z očetom, kritičnim nemškim novinarjem, ki ga preganja nacistična oblast, živi v ilegali v francoskem mestu Marseilles. Piše se leto 1940. Na jugu Francije sta obtičala na poti v ZDA, kjer ju čaka Rolfova mati. Edina pot v svobodo dvojico vodi prek Pirenejev v Španijo. Prek prijateljev navežeta stik z Nurio, siroto, ki ju bo vodila čez visoke gore. Pot jim prekriža nemška patrulja in Rolfovega očeta odpeljejo v zapor. Otroka sta zdaj prepuščena svoji iznajdljivosti in pogumu. Njun edini tovariš je Rolfov psiček Adi, in čeprav se trojica ne ujame najbolj, jih bo, če hočejo preživeti, rešila samo enotnost in sodelovanje. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: DER PFAD Leto produkcije: 2021 Država: Nemčija, Španija Žanr: otroški film Režija: Tobias Wiemann Scenarij: Rüdiger Bertram in Jytte-Merle Böhrnsen Igrajo: Julius Weckauf, Volker Bruch, Nonna Cardoner, Anna Maria Mühe

Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke izpred 80 let, ko se je končala 2. svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. Film najprej opisuje razmere v Evropi, ko se nemški vojaški stroj po skoraj 6 letih znajde pred neizbežnim porazom. Hitler naredi samomor, zavezniki osvobajajo mesta in države in 8. maja Nemčija podpiše kapitulacijo. Prek Slovenije, takrat del Jugoslavije, so se z Balkana proti Avstriji umikale velikanske vojaške enote, Nemška armada E, ustaši, četniki in drugi sodelavci okupatorja, skupaj okrog 400.000 vojakov. Velikanska vojaška sila celo ogroža obstoj slovenskega partizanskega gibanja. Kljub temu so slovenski partizani skupaj z štirimi jugoslovanskimi armadami osvobajali slovensko ozemlje, osvobodili Trst in Ljubljano, kamor dan kasneje iz Ajdovščine pride tudi slovenska vlada. Po kapitulaciji Nemčije, ko po Evropi že slavijo mir in svobodo, drugje po Sloveniji še naprej potekajo boji. Umikajoča se nemška vojska in njeni zavezniki, ustaši, četniki in domobranci, se ne želijo predati in se umikajo proti zahodnim zaveznikom na Koroško, prihaja do bojev, požiganj vasi in ubijanj civilistov, dokler ni 15. maja 1945 konec vojne dočakala tudi Slovenija. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar daje filmu še prav posebej avtentično noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa, gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.

Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.

Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 2. del Spomladi 1934, po smrti maršala Hindenburga, se je Hitlerju ponudila priložnost za uveljavitev absolutne oblasti v Nemčiji. To mu je tudi uspelo, saj je po noči dolgih nožev zelo oslabil moč SA, premagal opozicijo, odstranil svoje nasprotnike in si podredil sodstvo. Odvetnico Lilo Kuznitsky so zaradi pomoči Judom in zarotnikom obsodili in jo usmrtili z giljotino. Odvetnik Hans Litten je po dolgotrajnem mučenju v koncentracijskem taborišču naredil samomor. Nacistični pravnik Werner Best je bil pozneje obsojen na smrt, a je v zaporu preživel le šest let. Rabelj Johann Reichhart pa je po vojni usmrtil veliko število vojnih zločincev – svojih nekdanjih nacističnih delodajalcev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus

Miha Guštin – Gušti je že štirideset let zvest glasbi. Je avtor in izvajalec mnogih uspešnic, ki so zaznamovale celotne generacije. Začel je kot kitarist skupine Big Foot Mama, kjer je soustvarjal uspešnice Črn tulipan, Led s severa, Nisem več s tabo, Mala nimfomanka, Rola se, Garbage hip hop, Fenomen, Tattoo in številne druge. Njegovo širino in občutek za glasbo je nadaljeval v dvojcu Gušti in Polona, kjer je prispeval popolnoma nov in svež zvok slovenskemu popu s pesmimi Vedno zame, Mine leto, Makova polja, D dan, Moje sanje, moj planet in Trip. Ustvaril je prepoznavne napeve za televizijske serije (Naša mala klinika, Nova dvajseta …) ter mladinski film Nika. Kot samostojen izvajalec nadaljuje z uspešnicami Modro sonce, Navaden občan in Še je dobro. Ob okrogli obletnici delovanja na glasbeni sceni je ovekovečil svojo kariero z velikim koncertom septembra 2024 v ljubljanskih Križankah . Na odru so se mu pridružili številni gosti: Polona Kasal, Grega Skočir, Joker Out, Peter Dekleva, Leyre, Urban Koritnik (Jet Black Diamonds) …