Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij.

Povsod po svetu – in Slovenija pri tem ni nobena izjema – zaznavamo povečanje nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja nad temnopoltimi osebami, osebami arabskega rodu, nad migranti, Romi pa tudi drugimi manjšinami in marginaliziranimi družbenimi skupinami. Da sta rasizem in diskriminacija zaradi osebnih okoliščin kljub zakonski prepovedi v naši družbi še kako prisotna, opozarja tokratna gostja oddaje gledališka igralka Lina Akif, ki nam je zaupala svojo zgodbo o rasizmu. Zgodbo o tem, kaj je zanjo pomenilo odraščati kot temnopolta deklica, s kakšnimi predsodki in stereotipi se je morala v življenju soočati zaradi svoje barve kože ter kakšne ovire mora premagovati danes kot temnopolta gledališka igralka. Lino Akif je pred mikrofon povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica Tina Žun.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj, ki je pred mikrofon v tokratni oddaji Pod pokrovko povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.

Prometne informacije

Bomo zaradi negotovih razmer v svetu dopustovali do nekaj sto kilometrov od doma, kot je veljalo med covidom? Zunanje ministrstvo je pred prvomajskimi počitnicami državljanom položilo na srce, naj ob načrtovanju dopusta spremljajo razmere. Trenutno odsvetujejo vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Kje bomo torej dopustovali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli dlje? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.

Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.

Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku bo raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti. Na kmetiji Avšič z obrobja Ljubljane bomo spoznali izzive in prednosti ekološkega kmetovanja ter pomen podpore lokalnim pridelovalcem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Tudi mariborska varuhinja bolnikovih pravic kot eno najpogostejših težav opaža nezmožnost izbora osebnega zdravnika, pa tudi vse manjši osebni stik med bolnikom in zdravnikom. Drugi poudarki: - V petek začetek zbiranja podpisov za referendum o ureditvi parkiranja v ljubljanskih soseskah. Številne ljubljanske ceste v teh dneh delovišča. - V Notranjskem regijskem parku bodo naravovarstveniki odslej kot eni prvih v Evropi obhode opravljali s konji. - Po Radovljici bo tudi Podčetrtek v znamenju čokolade.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.

V Godbah z zgodbo poslušamo glasbo, ki jo izvajajo same fantovske zasedbe - t. i. boy bendi. Ta izraz se je začel uporabljati šele v 90. letih prejšnjega stoletja, čeprav so takšne zasedbe postale popularne že v 60. letih. To so skupine, sestavljene iz mladih pevcev, ki največkrat ne igrajo instrumentov (razen z redkimi izjemami), temveč samo prepevajo in plešejo. Veliko takšnih skupin je nastalo tako, da so glasbeni menedžerji in producenti na avdiciji izbrali lepe in nadarjene pevce in iz njih ustvarili zvezde. Fantovske zasedbe bodo obstajale, dokler bodo obstajale oboževalke, ki bodo množično hodile na njihove koncerte in kupovale vse izdelke, povezane s svojiimi idoli. Čeprav je večina takšnih zasedb nastala v 90., pa se tudi v novem tisočletju srečujemo s fenomenom boy bendov, ki pa zdaj večinoma prihajajo iz Koreje.