Z režiserjem Žigo Vircem in scenaristko Izo Strehar se bomo pogovarjali o nastajanju filma Zemljo krast, ki prihodnji teden prihaja v slovenske kine. Poleg tega se bomo poglobili v nov film ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice Dva tožilca, postavljen v 30. leta prejšnjega stoletja v Sovjetsko zvezo, in v intimno družinsko filmsko pripoved Gluha španske režiserke Eve Libertad. Poročali bomo tudi o Slovenski dokumentarni pomladi, v okviru katere si lahko do konca tedna v Slovenski kinoteki ogledate deset del iz zakladnice domače dokumentarne produkcije.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, spodbuja imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let. Terme so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Najboljše ekološko stanje pri nas dosegajo zgornji tok reke Kolpe, povirni del Soče in Idrijce, tudi Unica. Najslabše pa so se odrezali vodotoki v severovzhodnem delu Slovenije. Biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razloži, kako in v kakšnem časovnem obdobju potekajo meritve, pa tudi, kaj so novi trendi s področja okoljskih meritev.

Zajček Hophop je posebnež v drugače čisto običajno zajčji družini, saj bi rad postal helikopter, s tem pa povzroči veliko težav svojim skrbnim staršem. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Hophop – Jožica Avbelj Dolgorepec – Janez Albreht Dolgorepka – Maja Šugman Tolstouhec – Boris Cavazza Vstaneplane – Vladimir Jurc Rosa trava – Stannia Boninsegna Črna tačka – Polona Vetrih Kos Plesalbos – Mila Kačič Kosek Ponosek – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1982.

Tokrat z vami: Pihalni orkester Logatec; Policijski orkester; Brass Band Glasbene šole Koper; trobilni zasedbi Munich in Empire Brass; ob vokalnima solistoma Nuški Drašček in Matjažu Mraku ponovno Policijski orkester, oddajo pa konča nekdanji Pihalni orkester Francija Puharja. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka, operni pevec – častni meščan Ljubljane, kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje?

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Naravni materiali, med katerimi je tudi volna, veliko ugodneje vplivajo na počutje človeka kot vseprisotni umetni materiali. Tema oddaje Od setve do žetve je predelava ovčje volne v izdelke. Žal je odkupna cena za večino manjših rejcev nespodbudna in po striženju ovac ovčje runo zavržejo. Pa vendar imamo v državi odkupovalca, ki vso ponujeno volno v Sloveniji odkupi oz. prevzame in predela, okoli 30 % pa je dokupi v tujini. Poleg tega imamo posamezne skupine, ki ohranjajo veščine polstenja, predenja, pletenja in predelujejo surovo volno v tradicionalne butične izdelke. Pogledamo pa tudi prek naših meja.

Aktivnosti in terapije s pomočjo živali, beremo z nasmehom, učenje s pomočjo živali, odprava strahu pred psi – to je le nekaj programov, ki jih izvaja Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Darja Pograjc je z mikrofonom nekaj dni spremljala njihovo delo in nastala je Nedeljska reportaža.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju bohinjsko-tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. V oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, bomo spoznali zgodbo sestreljenega letala.

Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tišina na ukaz, tudi kraljeva, ni nikoli dobra. Pripoveduje: Jurij Souček. Napisala: Brina Švigelj Mérat. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Znanstvenofantastični filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je umeščen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s pomočjo tehnološkega sistema C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter skuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, z utrujenostjo, krivdo in z izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, a eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Poglajen, Leto nastanka 2026.