Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte.
Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je sicer prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini, za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič.
Avtor prevoda Jernej Pribošič,
režiser Marko Rengeo,
interpretka Mina Švajger,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
redaktorica Petra Meterc.
Leto nastanka 2026.