Po koncu ene največjih morij, prve svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihovi narodi sanjali stoletja. Res se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919 preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške. V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri tem imajo Prekmurke in Prekmurci, ne samo v Prekmurju, ampak po Sloveniji. Njihovo organiziranost bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Kakorkoli si predstavljate življenje pri 80-ih, si verjetno ne predstavljate sebe v boksarskem ringu. Gospod Karl Vrbnjak pa si ga je postavil kar v stari domači hiši. In letos je dopolnil 80 let. Police pokalov in medalj so dokaz njegovih aktivnih let, ki jih sicer še vedno živi, le kakšen kilometer manj nabere na tekaških progah - tek pa je namreč zdaj njegova ljubezen. Tudi Luciji Fatur, ki ga je obiskala v Dragotincih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, je Karl Vrbnjak najprej pokazal vsa svoja športna priznanja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Smo v fazi družinskih iger in sam z največjim veseljem prinesem domov kaj novega. In se družinica zbere okrog mize in odpre škatlo in z vriskom sprejme figurice in igralno ploščo ali kakršenkoli drug igralni pripomoček, ki je pač potreben, nato pa sledi: branje in spoznavanje pravil. In na podlagi osebnih izkušenj ( in naj tu poudarim, da je bilo nekaj teh izkušenj kar precej dragih ) vam lahko povem, da priljubljene otroške igre niso nujno tiste, ki imajo sodoben design in bleščečo embalažo, temveč tiste, ki imajo preprosta in jasna pravila in pri katerih je zmagovalec nedvoumen. Kar vidim vas kako že vzdigujete obrvi in se morda celo sprašujete, če ni to oglas za »komplet družinskih iger, nerabljen, skoraj nov. Ugodno.«, a le brez skrbi. Prepričan pa sem, da ste že slišali koga, ali pa celo sami rekli: »Življenje ni pošteno. Trudim se in trudim, pa sam križ. Ne le, da garam, se odpovedujem celemu kupu stvari, tudi molim, se posvetujem s Svetim Duhom, hodim k maši – pa nič. Moj bližnji pa, grešnik seveda, uspeva, zmaguje. A goljufa! Ni fer, res ne. Uživaško in lahkomiselno se sprehaja skozi življenje, jaz pa kot, da bi ( počel, kar se pač počne ) proti vetru in je hlačnica mokra. Življenje ni pošteno!« A ko je Bog ustvaril svet, ko je razprostrl svojo igralno ploščo in razpostavil figurice in igro poimenoval ŽIVLJENJE, je ustvaril tudi pravila: preprosta in jasna ( zato je Življenje tako priljubljeno ). Prav lahko se da goljufati pri kartanju, pri Monopolyu si lahko prikalkuliraš zmago, tudi kak nogometaš včasih doseže gol z roko, nenazadnje so igre, ki celo spodbujajo goljufanje (Goljufivec ali Lažnivec ali nekaj takega ), a poskusite goljufati pri ČLOVEK NE JEZI SE! Ne gre. Igrica je enostavno preenostavna, da bi jo lahko zakompliciral z goljufanjem. In je v vsakem kompletu družinskih iger ( kar težko trdimo za Monopoly ali kako drugo novodobno navlako). A priznam: ko moram na varno spraviti le še eno figurico, Lucija ali Peter pa še dve ali tri, se mi v roko naseli nenavadna tresavica in kocka zlepa ne pade prav. Se vam ne zdi, da včasih Bog z nami igra ČLOVEK NE JEZI SE ?

Eksploziv, mamila, pogrešane osebe, različne bolezni ,kot je rak ali sladkorna bolezen, to, ali je ženska noseča ali morda doji, vse to lahko s svojim smrčkom zavohajo psi. Na nek način lahko zavohajo tudi preteklost. Na podlagi vonja si ustvarijo predstavo o tem, kako velika je žival, katere vonj so zaznali, ter kakšne volje je. Zakaj jim nos služi toliko bolje kot ljudem, smo raziskali v Torkovem kvizu s pomočjo doktorice veterinarske medicine Iris Selan.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Youhanna Nasief Youhanna prihaja iz Luksorja v Egiptu. V Slovenijo ga je najprej pripeljal študij, med katerim je živel v Celju, zdaj pa že skoraj desetletje živi v Vojniku. Ampak Darja Pograjc se ni odpravila v Celje, niti v Vojnik. S sogovornikom sta za srečanje določila Dobrno. Zakaj, izveste v ponovitvi oddaje Drugi pogled.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »Pri pohodništvu - predvsem v nenaseljenih krajih - se lahko srečate s severnimi medvedi«..Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Kako razumeti humanitarnost v globalnem smislu in kako v lokalnem okolju? Kakšne so izkušnje? Vaša mnenja so dobrodošla prek telefonske številke 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Ostali poudarki: - V Šentjerneju z novo dvorano raste tudi upanje za obuditev ekipnih dvoranskih športov - V Ilirski Bistrici prenavljajo več objektov na železniški postajii - Obnov se veselijo v dveh pokrajinskih muzejih, v Mariboru obnove Loretanske kapele, v Celju pa stare grofije - Letošnje leto je naklonjeno čebuli in v Dornavi se veselijo 30. Lűkarskega praznika

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V čajni deželi imajo veliko čajnikov, ki veselo točijo čaj … Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

NAPOVED: Dragi poslušalke in poslušalci! Za nocoj smo vam pripravili zabavno radijsko igro SNUBAČ, ki jo je po znanem gledališkem besedilu svetovnega ruskega dramskega klasika Antona Pavloviča Čehova na našem radiu davnega leta 1960 posnel režiser Janez Vrhunc s tremi odličnimi slovenskimi igralci: Lojzetom Potokarjem, Ivo Zupančič in Jurijem Součkom. Besedilo odkriva mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja. Kljub temu, da se besedilo močno naslanja na zgodovinska dejstva, pa osrednje teme ostajajo v univerzalnih nasprotjih: medosebni spori proti privlačnosti, zlaganost proti odkritosti, sovraštvo proti ljubezni. Verjamemo, da se boste ob SNUBAČU prijetno zabavali. ODPOVED: Slišali ste zabavno radijsko igro SNUBAČ. Kot gledališko komedijo je besedilo napisal Anton Pavlovič Čehov, prevedel pa Mile Klopčič. Zasedba vlog: Stepan Čubukov - Lojze Potokar Natalija Stepanovna - Iva Zupančič Ivan Lomov - Jurij Souček Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dramaturg: Emil Smasek Režiser: Janez Vrhunc Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960. Igro lahko še trideset dni poslušate na spletni strani Prvega programa in na platformi RTV365.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik - solist pozavnist Bart van Lier Toots Thielemans/Lojze Krajnčan: Bluesette - solist vibrafonist Boško Petrovič Emilia Martensson/Luca Boscagni/Lojze Krajnčan: Loredana - solista pevka Emilia Martensson in trobentač Tomaž Gajšt Miha Petric/Tadej Tomšič: Alegria - solisti zasedba Moonlight Sky, trobentač Dominik Krajnčan Milan Stanisavljevič/Robert Jukič, Jadranka Juras: Zrnce soli - solista pevka Jadranka Juras, pozavnist Matjaž Kafol

Častna gostja Dnevov poezije in vina. Gioconda Belli je priznana nikaragovsko-španska pesnica in pisateljica. Njena dela, prevedena v več kot 20 jezikov, obsegajo poezijo, romane in eseje. Zanje je prejela številne ugledne nagrade, med drugim je kot prva ženska leta 2010 prejela latinskoameriško nagrado za enega svojih romanov. Zaradi politično obarvanega pisanja in kritičnosti do vlade Daniela Ortege ji je bilo odvzeto državljanstvo; trenutno živi v izgnanstvu v Madridu. V Sloveniji jo že poznamo po zbirki Medeni škandal, ki jo je prevedla Sara Virk. Ena od številnih odlik njenega pesniškega opusa je nedvomno ta, da v njej zares slišimo "ženski glas". V njej ne gre za klasičen feministični govor, temveč za pristen politični, socialni in kulturni glas ženskih pesnic. Gre za izrazno obliko, ki se na novo izumlja z ustvarjanjem svežega in pristnega ženskega glasu. Izbrali smo nekaj pesmi iz izbora njene poezije, s katerimi so pospremili njen nastop na Dnevih poezije in vina. Prevajalka Sara Virk, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.