Lucija Gartner, diplomirana geografinja in etnologinja, je tudi to poletje majerca na Planini v Lazu. Njena družina že triindvajseto leto skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in ohranjanje življenja na planini. V sirarni na planini predelujejo mleko v planšarski sir in druge izdelke. V Lazu, 1560 metrov visoko, imajo sedemnajst značilnih stanov in sirarno. Lastniki in njihovi prijatelji so povezani v lazovsko skupnost, ki jo odlikujejo odprtost, pomoč in povezanost. Lucija Gartner, dejavna tudi v Združenju kmečkih sirarjev, pa vsako poletje poleg odraslih povezuje tudi številne otroke in najstnike, ki so dragoceni pomočniki. Pridobivanje delovnih navad, zgodnje vstajanje in upoštevanje pravil so zanje pomembna popotnica, ki jo Lucija Gartner kljub včasih napornemu delu zna razdeliti. Tudi zato se mladi radi vračajo v Laz, mimo katerega potekata tudi Bohinjska sirarska pot in mednarodna Železna pot.

V oddaji Sobotno branje vam bomo predstavili knjigo z naslovom Popolnosti avtorja Vincenza Latronica. Gre za avtorjev četrti roman, s katerim je bil uvrščen v finalni izbor za mednarodnega Bookerja. Kot so zapisali pri založni No!Press, kjer je izšel slovenski prevod, je žirija roman opisala kot boleče natančen katalog sodobnih skrbi – od zasužnjevanja v poznem kapitalizmu do sodobne ljubezni, od mehkega pohištva na Instagramu do metafizike zahodnjaške krivde. O romanu se bomo pogovarjali z avtorjem spremne besede Zoranom Pungerčarjem.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovani, soočil sem s terminalno boleznijo otroka v zadnji fazi paliativne oskrbe. Že dosti pred fizično smrtjo je preživljal morečo psihološko in socialno smrt. Spopasti sem se moral z obupanimi starši ter z mladim zdravnikom, ki je videl v otrokovi smrti poraz medicine in svoj neuspeh. Omislil sem si podobo nemočnega, ponižanega in obubožanega Boga, ki se mi je zasmilil, ker ga nisem mogel opravičiti niti z enim samim argumentom. Kako enostavno bi bilo iti na splet, vtipkati stik na klepetalnici in dobiti kup brezplačnih čvekarij glede svojih pomislekov. A kaj ko Bog ne sedi za računalnikom, da bi se šel z njim zmenkarije. Da bi ga izzval k obstreljevanju ali pa z njim sklenil premirje, čeprav s figo v žepu. Teologija Heglove filozofije me je poučila, da trpljenje ni zunaj Boga Očeta, ampak v njem samem, a obupanih staršev ne bi bilo primerno tolažiti z besedami nemškega genija teologije, Karla Rahnerja (1904–1984), ki je zapisal: »Zakaj bi nam šlo bolje, če gre Bogu samemu slabo?« Vedel sem, da jih moram poslušati, ne pa jim razlagati. Ali naj bi raje posegel po drugem nemškem mislecu teologije, Nikolaju Kuzanskem (1401–1464), ki je razumel, da nam Bog s svojim trpljenjem razgrinja svoje srce. Sliši se prijetno, a kakšno korist imamo trpeči od tega? Nemški teolog Hans Küng zabavno pove, da je mikavnejši smehljajoči se Buda, sedeč na lotosovem cvetu, kot krvaveči Božji Sin na križu, zapuščen od Boga Očeta, ki je videti tog in krut. V takšni tovarni smrti ne pomaga niti trditev nemškega filozofa Wilhelma Leibnitza (1646–1716), da sedanje stvarstvo še ni popolno, a je najboljše od vseh možnih svetov. Zavedam se, da mi znanost pove, kako se nekaj dogaja, religija pa, zakaj se nekaj dogaja. Razumem, da mi znanost pove, kaj za nečim stoji, religija pa, kdo za nečim stoji, zato je skušnjava glede zla še toliko večja, saj ne gre za slepo usodo ali mrtvo silo. Šele ko se skušnjavi uprem, izkusim, kako močna je. Čeprav sem kot razumnik nadležen spraševalec Boga, ne vem celotnega odgovora, a vem vsaj to, kaj vsak odgovor ni. Vem pa, kdo odgovor je: trpeči Bog, ki ni ravnodušen, saj me razume in mi pomaga, zato mu lahko neomajno zaupam. Ta novum je skoval v holokavstu usmrčeni nemški teolog Dietrich Bonhoeffer (1906–1945). Potrebovali smo kirurga; prišel je in s krvavimi rokami dosegel naše rane. Tudi če proti njemu protestiram, ker ne dojamem razlogov, to ne pomeni, da odgovor ne obstaja. O vprašanju trpljenja ni v nobeni drugi religiji več resnice in upanja kot ravno v krščanstvu. Čeprav velja za razumno vero, ostajajo reči, ki jih je treba sprejeti kot skrivnost, teologijo molka, kar je zagovarjal ameriški filozof Mortimer Adler (1902–2001). Judovska modrost uči: »Če bi Boga poznal, bi bil jaz on.«

Povod za izbrano temo tokratne oddaje je norveška televizijska serija Zmenki v živo, ki prihaja v aplikacijo RTV365. Sedemdelna serija je nastala tudi s pomočjo slovenske produkcijske hiše Staragara. Tam ima osrednjo producentsko vlogo Miha Černec, sogovornik v oddaji Petek brez pravila, ki se tokrat ukvarja z vprašanjem, koliko je tovrstnih filmskih sodelovanj s tujino, kdo in kako izbira lokacije ter kakšen vpliv ima projekt na lokalno okolje in turizem.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Udeleženci paraolimpijskih taborov dokazujejo, da za šport ni ovir. - Bled je kljub turistični obremenitvi lahko za zgled v prizadevanjih za zmanjšanje količine odpadkov. - Čeprav v Zagorju ob Savi ne rudarijo več, pa vsako leto opravijo star rudarski običaj "skok čez kožo". - Novo plezališče Orlovska stena je velika - tudi turistična - pridobitev za občino Osilnica.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Nedavni pogovori med ameriškim predsednikom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Putinom na Aljaski so prinesli nekaj upanja, da se vendarle bliža konec vojne na vzhodu Evrope. Kljub okrepljeni diplomatski dejavnosti pa je za zdaj pri reševanju ukrajinskega konflikta več vprašanj kot odgovorov. Pogledali bomo tudi na Bližnji vzhod, kjer je izraelska vojska kljub protestom znotraj Izraela in ob nasprotovanju mednarodne skupnosti sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza. Hkrati so izraelske oblasti odobrile načrte za gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Mednarodna skupnost spet molči.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – med temi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. V Ljubljani te dni poteka festival kratkega filma FeKK, ki ima letos močan poudarek na palestinski kinematografiji. Kaj pa lahko pričakujemo od 82. beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. V oddaji se bomo posvetili tudi Sanjam – enemu od filmskih poglavij trilogije Seks, Ljubezen, Sanje Norvežana Daga Johana Haugeruda, ki je zanj prejel glavno nagrado na letošnjem Berlinalu.

Odrasli imajo včasih nemogoče želje! Pripoveduje: Jerca Mrzel. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Stefano Benni je italijanski pisatelj, pesnik in filmski ustvarjalec. Njegova dela so prežeta s humorjem, dobrohotnim sarkazmom in izrazitim čutom za socialno pravičnost. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige, in sicer zbirko kratke proze z naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe ter romana Heliant in Marjetka Sladkosnedka. Marjetka iz naslova je iznajdljivo, domiselno in sila pretkano petnajstletno dekle. Ima veliko zanimivih hobijev, med njimi pisanje slabe poezije in začetkov velikih romanov. Živi ustaljeno družinsko življenje na periferiji z mamo, očetom, bratoma in dedkom, dokler njenega vsakdana ne pretrese prihod novih sosedov. Prevajalec: Janko Petrovec, interpretka: Nina Valič, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Grega Samar, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.