Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dejstvo je, da je življenje pogojno. Če … potem … Če boš pojedel zelenjavo, boš dobil sladico. Če boš pospravila svojo sobo, bosta mami in oči vesela. Če boš ti zame naredila to, bom jaz zate tisto. Zahtev nikoli ne zmanjka. Živimo z dolgim seznamom stvari, ki jih je treba opraviti, in ljudi, ki jim moramo ugoditi. In to miselnost zlahka prenesemo tudi na Boga. Težave seveda nastanejo takrat, ko stvari ne delujejo, kot bi morale. Ko ne moremo izpolniti svojega dela dogovora. Ker za vsak “če boš” obstaja tudi “če ne boš”. Za vsako obljubo nagrade obstaja grožnja kazni in prav zato so jeza, žalost in negotovost tako močni. Kje je torej rešitev za našo utrujenost in izčrpanost, ki jo povzroča breme pogojnosti? Rešitev je v evangeliju, čudežni dobri novici o neizčrpni božji milosti za izčrpani svet. V pismu Efežanom, drugem poglavju, osmi in deveti vrstici beremo: “Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar ne iz svoje moči, ampak je to božji dar. Tudi zaradi del niste odrešeni, da se ne bi kdo hvalil.” Kaj je milost? Milost je ljubezen, ki nas išče, ko nimamo česa ponuditi. Ljubezen, ki si je ne zaslužimo. Milost je iracionalna v tem, da nima nič skupnega z merili. Nič skupnega nima z notranjimi kakovostmi nas samih ali našimi sposobnostmi. Milost odseva odločitev darovalca, tistega, ki ljubi, v odnosu do prejemnika, ki je ljubljen, in ta odločitev zanika kakršne koli zasluge, ki bi si jih prejemnik lahko lastil. Milost je enosmerna ljubezen. Brezpogojno sprejemanje darovalca, ki k temu ni prisiljen, ponujeno osebi, ki si tega ne zasluži. Ko pretrgamo verigo quid pro quo (nekaj za nekaj), se začnejo dogajati vse mogoče čudovite stvari. Milost enkratno navdihne velikodušnost, prijaznost, zvestobo in še več ljubezni, in vse to prav zato, ker odstranja vse zahteve po tem, da nekaj damo, se spremenimo ali storimo. Ta enosmerna ljubezen je razlika med radostjo in žalostjo, hvaležnostjo in upravičenostjo. Misel, da obstaja brezpogojna ljubezen, ki nas osvobaja pritiska, odpušča naše napake in naš strah zamenja z vero, je videti predobra, da bi bila resnična. Toda v našem svetu, ki tako obupno potrebuje upanje, je sporočilo o Božji milosti novica, ki jo čakamo vse življenje: Bog ljubi resnične ljudi, kot ste vi in jaz, in to je pokazal s tem, da je Kristus prišel, da bi nas osvobodil. Prišel nas je osvobodit bremena lastnih dosežkov, bremena zahtev, da dosegamo. Bremena, da moramo vse narediti prav, obveznosti, da se spravimo v red. Kristus nas je prišel osvobodit sužnjevanja temu, da imamo prav, da smo nagrajeni, upoštevani in spoštovani. Zato ni treba, da je življenje utrujajoče prizadevanje, da si izborimo položaj, da se dokažemo. Dobra novica o božji milosti ni predobra, da bi bila resnična. Je resnična! Je najbolj resnična resnica v vsem vesolju. Bog nas ima rad neodvisno od tega, kar prinašamo ali ne prinašamo na mizo. Nobenega drobnega tiska! Nobenega “če” in “ampak”. Nobenih pogojev. Milost je najbolj zahteve uničujoča in nasmeh ustvarjajoča resničnost, kar jih je. Je vir neizčrpnega upanja in veselja za izčrpani svet. Milost je to, kar vsi potrebujemo!

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem. Dvajsetega avgusta leta 1973 je skupina Rolling Stone na radijske postaje poslala balado Angie, ki se je prvi teden po objavi uvrstila na prvo mesto ameriške lestvice.

Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so trije primeri, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih primerih, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je treba tudi ves čas obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Čez dan v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije in tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.

Lucija Gartner, diplomirana geografinja in etnologinja, je tudi to poletje majerca na Planini v Lazu. Njena družina že triindvajseto leto skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in ohranjanje življenja na planini. V sirarni na planini predelujejo mleko v planšarski sir in druge izdelke. V Lazu, 1560 metrov visoko, imajo sedemnajst značilnih stanov in sirarno. Lastniki in njihovi prijatelji so povezani v lazovsko skupnost, ki jo odlikujejo odprtost, pomoč in povezanost. Lucija Gartner, dejavna tudi v Združenju kmečkih sirarjev, pa vsako poletje poleg odraslih povezuje tudi številne otroke in najstnike, ki so dragoceni pomočniki. Pridobivanje delovnih navad, zgodnje vstajanje in upoštevanje pravil so zanje pomembna popotnica, ki jo Lucija Gartner kljub včasih napornemu delu zna razdeliti. Tudi zato se mladi radi vračajo v Laz, mimo katerega potekata tudi Bohinjska sirarska pot in mednarodna Železna pot.

V teh dneh na Brdu pri Kranju poteka Poletni orkestrski kamp. Namenjen je mladim orkestrskim glasbenikom, starim od 12 do 22 let. Letošnja izvedba prinaša pomembno novost, saj so se kampa prvič lahko udeležili tudi mladi zborovski pevci. Dogodek traja 10 dni in je odlična priložnost, da se mladi glasbeniki in pevci prek skupinskega ustvarjanja in druženja spoznajo z delom in izzivi, ki jih prinaša igranje v simfoničnem orkestru oziroma izvedbi vokalno-instrumentalnega dela. Udeleženci bodo kamp sklenili z izvedbo muzikala Otroci miru, ki ga bodo v okviru Festivala Ljubljana izvedli v soboto, 23. avgusta, v ljubljanskih Križankah. Kako potekajo delo v kampu in priprave na koncert, je preverila ekipa Prvega.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje: V Ajdovščini že 20 let izvajajo program Starejši za starejše Cesta od trdnjave Kluže v dolino Bavšica na Bovškem bo zaprta še do konca septembra Podpisana je pogodba za drugo, zaključno fazo obnove ormoškega gradu in grajskega parka V Centru varne vožnje na Vranskem je trideset malčkov naredilo svoje prve zavoje

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Najlepše je doma, na morski obali. Pripoveduje: Rok Vihar. Napisala: Staša Košak Blumer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki ob rednih šolskih obveznostih presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo pri različnih projektih. V oddaji, ki velja za "obvezno smer za mlade," lahko slišite tudi komentarje aktualne dijaške problematike. Vsako sredo ob 20.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Častni gost Dnevov poezije in vina 2025. Nikola Madžirov (1973) je makedonski pesnik, esejist in prevajalec. Rodil se je v Strumici v družino vojnih beguncev iz balkanskih vojn. Ko je dopolnil 18 let, je razpad Jugoslavije vplival na njegov občutek identitete – kot pisatelj, ki je iskal svojo pot v državi, ki je bila sicer nova, a je bila še vedno močno zaznamovana z globokimi zgodovinskimi tradicijami. Njegove pesmi so prevedene v več kot štirideset jezikov. Za zbirko Relocated Stone (2007) je prejel evropsko nagrado za poezijo Huberta Burde ter najuglednejšo makedonsko pesniško nagrado brata Miladinova. Leta 2016 pa je dobil naziv nacionalni umetnik Republike Makedonije. Leta 2024 je v ediciji Makedonski literarni klasiki izšel izbor njegove poezije z naslovom Šestilo časa, ki vključuje pesmi iz vseh zbirk in nove pesmi. Poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski je o poeziji makedonskega kolega zapisal, da so njegove pesmi kot slike ekspresionistov: polne gostih, energičnih potez, kot bi se v istem hipu rojevale iz imaginacije in se spet vračale vanjo, kot nočne živali, ki jih zabliskne svetloba avtomobilskih žarometov. V teh bliskih pa se morda najjasneje izrišejo pojmi dom, meja, zgodovina in čas. Izbrali smo nekaj pesmi iz knjige Šestilo časa. Prevajalka Namita Subiotto, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Tokratno oddajo Godbe z zgodbo posvečamo pred mesecem dni preminuli glasbeni ikoni in pionirju težkometalne glasbe Ozzyju Osbournu. Prisluhnili bomo njegovim solističnim uspešnicam kot tudi skladbam skupine Black Sabbath. Oddajo je pripravila Manca Kosi.