Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Domača je na krajevnem odru, pri organizaciji prireditev. Po pol stoletja pa je upokojena učiteljica, knjižničarka in tudi direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij, v katerih je tudi sama sodelovala.

V Svetem pismu lahko preberemo naslednje navodilo: “Dragi prijatelji, naj vam bo jasno: vsak naj bo vedno pripravljen, da prisluhne, naj si vzame čas, preden kaj reče, in še posebej, preden se razburja.” (Jak 1,19 Življenje z Jezusom) Čeprav si vsi trije nasveti v tem kratkem besedilu zaslužijo posebno pozornost, se bomo tokrat osredotočili na poslušanje. Poslušanje je najpomembnejša, a pogosto najbolj zanemarjena veščina komuniciranja. Nekdo je rekel: “Bog nam je dal dve ušesi in le ena usta - in takšno naj bi bilo tudi razmerje med našim poslušanjem in govorjenjem.” Kaj lahko naredimo, da bi postali boljši poslušalci? Učinkovito poslušanje zahteva več kot pa le slišati besede. Zahteva, da najdemo pomen in razumevanje v tem, kar je izrečeno. In pomen ni v besedah, ampak ljudeh. Zato je pomembno, da se ne osredotočimo na misli, ki jih oseba izraža, ampak na osebo samo. Pozabimo nase in na to kar želimo povedati. Ohranimo očesni stik. Odložimo delo, ki ga opravljamo. Vso svojo pozornost posvetimo tistemu, ki govori. Potem, ko se začnemo osredotočati na osebo s katero se pogovarjamo, še vedno lahko naletimo na številne ovire za učinkovito poslušanje. Naštejmo jih le nekaj. Motnje, kot so telefonski klici, prižgan televizor in podobno. Obrambna drža, ki jo zavzamemo takrat, ko se čutimo ogrožene in se začnemo braniti; takrat preneha nam biti mar za to, kar druga oseba misli ali čuti. Projiciranje, ko govorcu pripisujemo svoje misli in občutke ter predvidevanje, ko mislimo, da vemo kaj želi oseba povedati. In nenazadnje je tukaj še ponos, ki izvira iz prepričanja, da vse vemo in da se od drugih ne moremo ničesar naučiti. Naš cilj bi seveda moral biti vse te ovire za uspešno poslušanje. Zato je pomembno, da kadarkoli je to možno poskrbimo za primerno fizično in mentalno okolje za poslušanje. Temeljni razlog za skorajda vse komunikacijske težave je v tem, da ljudje ne poslušajo zato, da bi razumeli, ampak zato, da bi se odzvali. Največja napaka, ki jo lahko naredimo v želji, da bi učinkovito komunicirali je, da damo glavni poudarek na izražanje svojih čustev in misli. Pri tem pa pozabimo, da si večina ljudi - vključno z nami - predvsem želi biti slišani, spoštovani in razumljeni. Ena od prednosti dobrega poslušanja je ta, da to in prizadevanje, da sogovornika razumemo, v njem budi željo, da razume nas. Poslušanje tako ustvarja okoliščine, ki pomenijo zmago za obe strani!

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na vrsti je 9-minutna lekcija Kratke, informativne, koristne slovenščine. Ko pridejo odrasli v stik z jezikom mladih, večkrat zastrižejo z ušesi – verjetno predvsem zato, ker so jim njihovi sléngovski izrazi neznani ali si jih razlagajo narobe. Da bo pogovor med generacijami laže tekel, je Klara Eva Kukovičič v oddaji poskrbela za kratek pregled aktualnosti. Ponovimo, kaj se skriva v slovarčku izrazja generacije Z.

Dolgi poletni počitniški dnevi so kot nalašč za branje. Otroci, ste tudi vi med tistimi, ki radi berejo? Katere so vaše najljubše knjige, kateri vaši najljubši knjižni junaki? Kdaj ste bili nazadnje v knjižnici? Kdo vam pomaga pri izbiranju knjig? O vsem tem se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja in dali tudi dobra priporočila za zanimivo in zabavno počitniško branje. Bodite z nami in nas pokličite po telefonu, naša številka je 01 475 22 22.

V Planinskem učnem središču Bavšica je bilo konec julija izobraževanje za naziv mladinski voditelj Planinske zveze Slovenije. Mladi udeleženci so tam pridobivali znanja o tem, kako bodo po opravljenih izpitih prevzeli osnovne naloge v svojih planinskih društvih. Tam smo bili tudi mi, o izkušnji mladih, s katerimi smo se družili, pa lahko slišite v oddaji Hudo.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tako iz daljnih prostranstev kot tudi z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Verjetno nič ne traja tako kot dolga poletja otroštva. Ko so barve intenzivnejše, vonji dražljivi in večnost kot na dosegu roke; ko se zdi, da se poletni dnevi nikoli ne bodo končali. Tako poletje se skriva v romanu Regratovo vino ameriškega pisatelja Raya Bradburya. Vanj smo se odpravili v Sobotnem branju v družbi prevajalke Polone Glavan.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slikar in grafik Leon Zakrajšek, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem od tamkajšnjih svetovno znanih mojstrov učil tradicionalne likovne umetnosti, predvsem grafičnih tehnik, kot je lesorez, je gost ponovitve oddaje Razkošje v glavi. Med drugim je prejel japonsko cesarsko odlikovanje red vzhajajočega sonca z zlatimi in srebrnimi žarki, saj že dolga leta gradi kulturne mostove med Japonsko, Slovenijo in Hrvaško. V skrajšani različici oddaje se spominja svojih prvih stikov z japonskim likovnim izročilom, strogih pravil, hierarhično zastavljenega sistema in odnosa. Govoril bo tudi o tem, kako je spoznaval to posebno umetniško tradicijo in njene asketske in eterične lepote ter kako drugače je sprejet v slovenskem in evropskem okolju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Prvič v zgodovini se zgodilo, da je vodja Katoliške cerkve sam napisal svojo biografijo. Pokojni papež Frančišek v knjigi z naslovom Upanje razkriva svojo osebno zgodbo, se osredotoča na nekatere ključne trenutke svojega pontifikata in se posveča številnim vprašanjem današnjega časa. Knjiga zajema tudi anekdote, besedilo pa bogatijo redke zasebne fotografije. Prevedel jo je Janko Petrovec, novinar in dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. O tem, kakšen je bil papež in kaj vse razkriva v knjigi, pa podrobneje z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. Antonom Jamnikom.

Noč ima posebno moč. Ponoči se rojevajo sanje. Pravljico pripoveduje Mojca Ribič. Napisala jo je Zvezdana Majhen. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 1998.

Poslušajmo posnetek koncerta Big Banda RTV Slovenija, ki smo ga posneli oktobra 2024 v Siti teatru v Ljubljani. Večer je bil posvečen glasbi in ustvarjanju Janeza Gregorca. Leta 2024 bi Gregorc namreč praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je 20. junija 1934. Končal je Glasbeno akademijo v Ljubljani, potem pa se je nekaj mesecev izobraževal tudi na univerzi Berklee v Ameriki. Že med študijem je svoje znanje začel predajati mlajšim generacijam; poučeval je več kot štiri desetletja. Prav toliko časa je bil zaposlen kot producent za džezovsko glasbo v glasbeni produkciji. Bil je predsednik Društva slovenskih skladateljev in eden izmed ustanoviteljev društva SAZAS. Ustvarjal je vse od džezovske do simfonične, baletne glasbe in popevk, veliko je pisal tudi za film. Janez Gregorc je bil prejemnik številnih nagrad, leta 1987 je prejel zlato areno za glasbo v filmu Ljubezni Blanke Kolak, leta 1992 za glasbo Žica nagrado Prešernovega sklada, leta 1995 Župančičevo nagrado za balet Perpetuum in leta 2008 Kozinovo nagrado za zaokrožen skladateljski opus. Oktobra lani se mu je torej s koncertom v Siti teatru v Ljubljani poklonil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga je Tadej Tomšič, solista pa sta bila pevka Manca Fekonja in orgličar Vladimir Hrovat.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Čudežni svet južnoameriških Indijancev v obliki poosebljenih naravnih sil se po večini kaže v živalskih likih. Podoba živali, ki si zaradi ljubezni zaželi postati človek, pa je znana tudi iz evropske kulture. Kondor ugrabi dekle in si jo prisvoji za ženo, vendar se mu usoda maščuje. Režiserka: Metka Rojc Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Pastirico igra Stannia Boninsegna, Kondor je Zvone Hribar, Papagaj - Ivan Rupnik, Pastiričina mati - Judita Zidar. Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Odlomek knjige Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v spremni besedi h knjigi zapisal, da je Ivana Djilas nekaj najboljšega, kar se je zgodilo Sloveniji. "Ne nastavlja nam ogledala, ampak prihodnost – za katero se moramo bojevati, ne glede na vse, kar se je zgodilo v preteklosti." Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija režiserke in pisateljice, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je ujel v objektiv Peter Uhan. Hkrati pa je avtorica resnične zgodbe iz svojega življenja izkoristila za premislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Interpretka: Iva Krajnc Bagola, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Miha Klemenčič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Greg Even: Strong Roots Riddim… Cerkno, Bristol, Jamajka … Tokrat gremo na potovanje s produkcijo uveljavljenega domačega ustvarjalca reggaeja. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/07/31/greg-even-strong-roots-riddim-cerkno-bristol-jamajka/