Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pusti glasbi, da zvok preplavi vse, da te ritem potegne vase ... in prežene tudi vsiljive misli in nesmisle. Igralka Maja Sever, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka. Nejc Zupančič. Posneto marca 2013.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kmalu po smrti svojega očeta Johanna Sebastiana se je devetnajstletni Johann Christian odpravil v Italijo, in tam študiral pri Giovanniju Battisti Martiniju. Pritegnila ga je opera, uveljavil se je kot operni skladatelj, se zaradi naročil novih oper pri šestindvajsetih podal v London, in tam preživel večino življenja, podobno kakor natanko pol stoletja pred tem njegov rojak Georg Friedrich Handel. Raven opernih uprizoritev v Angliji ga je sprva nekoliko razočarala, a svetlo prihodnost mu je kmalu zagotovilo zmagoslavje njegovega Oriona, katerega premiero sta obiskala tudi kralj Jurij Tretji in kraljica Charlotte. Uspešna je bila tudi njegova naslednja opera in Bach je kmalu postal kraljičin učitelj glasbe. Poleg tega je z virtuozom na violi da gamba in skladateljem Carlom Friedrichom Ablom organiziral odmeven koncertni cikel, ki so ga poimenovali kar "Bach-Abel".

Vojna v Ukrajini se nadaljuje tudi po nekaj visokih srečanjih, ki jih je pomagal organizirati ameriški predsednik Donald Trump. Pretiranega optimizma za skorajšnje premirje ni zaznati z nobene strani, zato je vse bolj jasno, da bo pot do miru še zelo dolga. Tema je zaznamovala tudi del pogovorov na Blejskem strateškem forumu, kjer smo zbrali različna videnja politikov z vzhoda Evrope.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddajo posvečamo avtorju prve slovenske operete in prve slovenske lirične opere, skladatelju in zdravniku Benjaminu Ipavcu. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Z bratom Gustavom sta se najprej šolala v Šentjurju in v Celju, pozneje pa v Gradcu. Po maturi sta oba nadaljevala izobraževanje, najprej na triletni zdravstveni šoli v Gradcu, potem pa na študiju medicine na Dunaju. Po končanem šolanju je Benjamin dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Nekaj časa je bil celo primarij v otroški bolnišnici. V Gradcu je bil poznan kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri priznanem graškem profesorju Wilhelmu Mayerju. Benjamina Ipavca umeščamo med glasbene romantike, čeprav se je pri komponiranju opiral tudi na klasicistične glasbene prvine.

Petra Seliškar je o življenju pastirjev v makedonskem gorovju, njihovem vsakdanu in spraševanjih glede prihodnosti, posnela kar dva dokumentarna filma – Poletne počitnice, namenjenega tudi otrokom, in Gora se ne bo premaknila. Režiserka bo gostja v oddaji, prav tako bomo izvedeli, kaj so bili poudarki in vrhunci letošnje izdaje festivala Miskolc na Madžarskem. Ocenili bomo tankočutni film Jona v Nemčiji živečega režiserja palestinsko-sirskih korenin Ameerja Fakherja Eldina o soočanju s travmami in hrepenenji izseljenca, pod drobnogled bomo vzeli še Raj, novi film oskarjevca Rona Howarda.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prva premiera Prešernovega gledališča Kranj v novi sezoni bo uprizoritev dela ameriške pisateljice Kathy Acker »Don Kihot, ki je bila sen«. Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Mestom žensk, je prvi prevod in uprizoritev dela te vodilne figure ameriške postmodernistične in feministične literature pri nas. V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so v okviru festivala Vilenica pripravili Okroglo mizo z naslovom Nova pravila bivanja.

Zvezdno nebo je običajno videti izredno mirno in skoraj nespremenljivo, a če bi lahko videli onkraj spektra vidne svetlobe, bi se nam nočno nebo verjetno pokazalo kot zelo dinamičen kraj, kjer se kar naprej nekaj razburljivega dogaja. Bežne eksplozije sevanja v najrazličnejših spektrih elektromagnetnega sevanja lahko pričajo o zelo dramatičnih dogodkih: o oddaljenem trku zvezd, morda o smrti zvezde v objemu črne luknje ali nemara celo o zlitju črnih lukenj. Kaj se torej res zgodi, ko se zvezda malo preveč približa črni luknji? Kaj se denimo skriva za bežnimi izbuhi gama sevanja? Kaj nam novega sporočajo skoraj nezaznavni tresljaji gravitacijskih valov? In, konec koncev zakaj zlata doba astrofizikalnih raziskovanj šele prihaja? O tem smo se pogovarjali z astrofizičarko prof. dr. Andreja Gomboc s Fakultete za naravoslovje in Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici.

Pred nami so kar štiri sonate za violino in klavir Ludwiga van Beethovna, ki jih bomo slišali v izvedbi violinista Jamesa Ehnesa in pianista Oriona Weissa. Virtuoza sta jih namreč izvedla 14. novembra lani v dvorani Kioi v Tokiu.

Palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani raziskuje palestinsko umetnostno zgodovino in vizualno umetnost. V svojih delih se posveča temam izgube, izbrisa in arhiviranja ter vlogi umetnosti kot orodja solidarnosti. Zadnji teden avgusta je bila gostja 4. Mednarodne poletne šole, ki so jo skupaj organizirali Moderna galerija (Ljubljana), Muzej afriške umetnosti (Beograd) in Muzej sodobne umetnosti Črne gore (Podgorica). V Ljubljani smo lahko prisluhnili njenemu predavanju Skozi zrcalo Gaze, v katerem peručuje zabrisane meje med orožarsko in zabavno industrijo.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k poslušanju posnetka 5. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 29. februarja 2008 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester je vodil naš priznani dirigent Marko Letonja, kot solist pa se je predstavil član orkestra - violončelist Andrej Petrač. Koncertni spored je odprla Klasična simfonija v D-duru op. 25 Sergeja Prokofjeva, sledila krstna izvedba dela slovenskega skladatelja Slavka Šuklarja z naslovom Tisa - koncert za violončelo in simfonični orkester, drugi del glasbenega večera pa je bil posvečen 4. simfoniji v B-duru op. 60 Ludwiga van Beethovna.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas v družbo monumentalnega Koncerta za zbor Alfreda Schnittkeja. Oktobra lani ga je za naš arhiv v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posnel Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika: in postal tudi prvi slovenski zbor, ki je kompozicijo v celoti izvedel in posnel. V Zborovskem panoptikumu pred tednom dni ste lahko spoznali ozadje snemanja, nocoj pa boste posnetek lahko slišali v celoti.

Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. 12. 9. začenjamo predstavljati avtorja in avtorici, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado lastovka. Avtorje iz ožjega izbora smo razporedili po abecednem redu naslovov njihovih zgodb. Tako je prva na vrsti zgodba Belo, ki jo je napisal Andraž Gómbač. Kot srednješolec je prve literarne prispevke objavil v Maestralu, glasilu Gimnazije Koper, sočasno je z objavami na mladinski strani Primorskih novic stopil na novinarsko pot. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Zaposlil se je na Primorskih novicah, kjer je bil najprej novinar tedenske priloge 7. val, pozneje pa urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. V začetku leta 2024 je postal odgovorni urednik spletnega portrala AirBeletrina. Prispeval je spremne besede k več knjigam, tudi k delu "Lovim pomladni veter" iz leta 2020. To je bil odmeven, hitro razprodan in ponatisnjen izbor dotlej neznane kratke proze Cirila Kosmača, ki ga je uredil s pisateljevo hčerko Nančo Kosmač Kogej. V sodelovanju z njo je letos uredil še prvo celovito izdajo Kosmačevega romana Balada o trobenti in oblaku, prav tako izdano pri Beletrini. V kratko zgodbo Belo, s katero se je uvrstil v ožji izbor Arsovega natečaja Lastovka 2025, je preoblikoval resnični dogodek. Tema pa je pogreb. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.