Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Konec poletja je čas, ko sadovi dozorijo – v naravi in v prispodobi v človekovem življenju. Prevajalec Niko Grafenauer, igralec Uroš Smolej. Produkcija: 2003

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Johann Christian Bach je bil najmlajši sin Johanna Sebastiana Bach in je večino življenja preživel v Londonu. Johann Sebastian je imel kar dvajset otrok, vendar jih je le polovica preživela otroštvo. Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Maria Barbara je leta 1720 nepričakovano umrla, in Bach se je leto in pol pozneje poročil z Anno Magdaleno Wilcke. Njun prvi sin Gottfried Heinrich je bil menda zelo nadarjen, toda svojega daru nikoli ni razvil, ker je bil blažje duševno prizadet. Naslednji glasbenik v družini je bil Johann Christoph Friedrich, najmlajši sin Johann Christian pa se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere.

Predstavljamo nekaj posnetkov Irene Grafenauer, ki velja za eno najboljših flavtistk ne samo v slovenskem, temveč tudi v mednarodnem merilu. Kot cenjena interpretka glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je sodelovala pri enem največjih glasbenozaložniških projektov – izdaji Mozartovih zbranih del na 180-ih ploščah.

Na sporedu François Couperin: Četrti koncert v g-molu za altovsko kljunasto flavto, Tierce en taille iz Maše za župnije, Blišč velikega in starodavnega združenja Ménestrandise, ter Maurice Ravel: Couperinov nagrobnik.

Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu iz Bavarske. Deloval je proti koncu 19. stoletja, ko so bili naši kraji del avstro-ogrske monarhije, ter s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje.

V Slovenskem gledališkem inštitutu je od junija letos na ogled razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke. Alenka Pirjevec, dramska igralka in lutkarica je namreč inštitutu podarila 33 lutk s spremljevalnim gradivom, darilo pa se je hkrati skladalo z njenim 80. rojstnim dnevom, s čimer so obletnico združili z razstavo. Ta je namenjena odraslemu in otroškemu občinstvu, predstavlja pa kronološki pregled lutk, ki so oživljale slovenske odre vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Z Alenko Pirjevec smo se sprehodili po razstavi Iz naših zbirk: Alenka dela lutke.

Glasbena medigra.

Nova plošče je posvečena legendarni Carli Bley, ki je pomembno vplivala na velikega latino jazz glasbenika.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo začenjamo s 40. literarnim festivalom Vilenica, ki tokrat praznuje jubilejnih 40 let svojega delovanja. V okviru letošnjega 73. Festivala Ljubljana bo nocoj ob 20.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Orkester Slovenske filharmonije s priznanim violinistom Maksimom Vengerovom. V Benetkah so konec avgusta uprizorili sedmo letošnjo premiero – opero Tosca Giacoma Puccinija. To je bila nova uprizoritev te opere na odru Teatra La Feníce. Strokovna komisija Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je za kandidata za oskarja za najboljši mednarodni film izbrala prvenec Urške Djukić z naslovom Kaj ti je deklica. Med nominiranimi avtorji za Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev je nagrado letos prejel teolog Milan Knep za knjigo z naslovom Eseji o vstajenju. Oddajo končujemo z mednarodno konferenco Tabu – Transgresija – Transcendenca v umetnosti in znanosti, ki se bo začela danes v prostorih Kina Šiška. Vabljeni k poslušanju!

Španski nacionalni orkester je na koncertu 6. aprila v Nacionalnem avditoriju v Madridu poustvaril Simfonijo št. 6 v a-molu, Tragično, Gustava Mahlerja. Dirigiral je David Afkham.

Na anatolski planoti v osrednji Turčiji so arheologi odkrili nov jezik, imenovan kalašmščina. Njegov zapis so odkrili pred dvema letoma na glineni tablici na območju arheološkega najdišča Hatuše, prestolnice nekdanjega hetitskega imperija. Gost oddaje je dr. Luka Repanšek, predavatelj na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske filozofske fakultete, ki nam bo pojasnil to odkritje.

Vabimo vas k spremljanju dveh partitur Erkkija-Svena Tüüra: Psalmodije in Raerituala. Z nami so ansambel Hortus musicus, Latvijski radijski zbor, Estonski filharmonični zbor, Estonski komorni orkester, kitarist Lauri-Dag Tüür in dirigent Andres Mustonen.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Tudi danes se bomo prepustili pripovedi, ki je zgrajena samo na domišljiji – prepustili se bomo vsem dobro znani pravljici o Sneguljčici. Delo je posebej za Orkester Slovenske policije zložil Bojan Adamič. Nemško ljudsko pravljico sta zapisala brata Grimm, slovenski pesnik in dram atik Pavel Golia pa je njun zapis prelil v verze in tako je nastala pravljična igra v osmih slikah, ki je bila pogosto uprizorjena. Pavel Golia velja za največjega slovenskega mladinskega dramatika. Poleg Sneguljčice, ki je nastala leta 1938, je napisal šest priljubljenih iger, ki se odlikujejo po živahni domišljiji, razposajenem humorju in dobrem poznavanju otroške duševnosti. Pisal je tudi igre za odrasle, vendar se je njegov dar bolj razživel v igrah za otroke.

Četrta simfonija pogosto velja za najboljše delo v opusu Franza Schmidta. Delo je nastalo po nepričakovani smrti skladateljeve hčerke, zamislil pa si ga je kot rekviem v njeno čast.

Maja Haderlap, dvojezična pesnica in pisateljica, rojena leta 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je po treh pesniških zbirkah v slovenščini v nemškem literarnem prostoru zaslovela z romanom Angel pozabe, za katerega je prejela nagrado Ingeborg Bachmann in številne druge literarne nagrade. Osrednji temi njenega pisanja tako v slovenščini kot v nemščini sta položaj slovenskega človeka na Koroškem, razmislek o jeziku in identiteti tako posameznika oziroma posameznice kot skupnosti. Te dni kot slovenska avtorica v središču gostuje na festivalu Vilenica, v radijskem literarnem večeru pa njen opus predstavlja Štefan Vevar, prevajalec vseh njenih v nemščini napisanih del v slovenščino. Prevajalec Štefan Vevar, avtor oddaje Štefan Vevar, igralka Sabina Kogovšek, bralec Igor Velše, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalkaa Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto septembra 2025.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat predstavljamo novejšo glasbo dveh kanadskih skladateljev v izvedbi Godalnega kvarteta Bozzini. Zasedba iz Montreala se že dve desetletji in pol aktivno, z novimi programi, rednim snemanjem ter izdajanjem glasbe posveča domačim avtorjem in drugim vidnim skladateljskim opusom onkraj slogovnih delitev.

Med nekdanjimi nagrajenci Vilenice, ki so ob letošnji jubilejni izvedbi znova obiskali festival, je tudi madžarski pisatelj László Krasznahorkai, pričevalec osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe in slika svoje že kar apokaliptično videnje sveta..Zaslovel je z romanom Satanov tango in iz tega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno. Po grozljivem umoru prizadete deklice Jeremija sovaščanom vzneseno slika projekt, ki naj bi jim prinesel bogastvo ... vendar morajo najprej sami vložiti vanj svoje prihranke. Lažnih rešiteljev in prerokov pravzaprav tudi danes ne manjka. Prevajalka Marjanca Mihelič, igralca Blaž Šef in Brane Grubar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar Posneto septembra 2014.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.