Bila je privrženka stare tradicije. Sama je pisala tako besedila kot glasbo - to je, kot je dejala - poslanstvo, ki jo je samo našlo. Tega si ni izbrala. Prav tako si ni izbrala, žal veliko prezgodnjega odhoda. Kantavtorica, tekstopiska, pevka, producentka, skladateljica, igralka in literarna komparativistka. Vse to je bila Katarina Avbar, ki je žal mnogo premlada izgubila bitko za življenje. To neusmiljeno bitko je bila dolga leta. Bila je ranljiva, tudi racionalna, neizumetničena in tudi polna humorja, vse svoje življenjske izkušnje pa je prenelsa v ustvarjalnost. Za seboj je pustila veliko lepega. Lepo, ki ne bo nikoli odšlo in bo živelo večno. Pustila nam je glasbo. V enem intervjuju je dejala, da je »Kkntavtorstvo način ustvarjanja, ko iščeš zven za pomen ob spremljavi kitare ali klavirja. V to si ujet, besede in zveni so ves čas del tebe, ne glede na to, kaj počneš v življenju. Kanta vtorstvo je poslanstvo, ki si ga ne izbereš sam..« (pon)