Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela Giuseppa Torellija, Francesca Saveria Geminianija, Arcangela Corellija in Luigija Cherubinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Carla Philippa Emanuela Bacha in Françoisa Adriena Boieldieuja.

Pesem za čas trgatve. Igralka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto oktobra 2015.

Na sporedu glasba Antona Diabellija, Maurica Ravela in Sergeja Prokofjeva. V rubriko Sredin glasbeni gost smo povabili saksofonista Domna Korena, ki je v zadnjih mesecih večkrat sodeloval z uglednim orkestrom Berlinskih filharmonikov. Z njimi se je udeležil tudi turneje na Japonsko.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Johann Christian Bach je bil najmlajši in najbolj vsestranski sin Johanna Sebastiana Bacha. Izmed vseh Bachovih otrok je bil najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere. Kmalu po očetovi smrti je z neko italijansko pevko nepričakovano odpotoval v Italijo, dobil službo organista v milanski katedrali, in protestantsko vero zamenjal za katoliško. Sprva je komponiral predvsem cerkveno glasbo, kmalu pa se je uveljavil kot operni skladatelj.

Elizabeth Hardwick še danes, slabi dve desetletji po svoji smrti, velja za eno najbolj uglednih ameriških literarnih kritičark in esejistk. Čeprav je njen leposlovni opus manj obsežen, ga številni profesionalni bralci po kakovosti postavljajo ob bok njenemu publicističnemu in esejističnemu delu, pri tem pa izpostavljajo njeno izjemno učenost, slogovno mojstrstvo, lucidnost, samosvojost. V slovenščini jo lahko spoznavamo s knjigo Nespečne noči, ki je v prevodu Pie Prezelj izšla pri založbi LUD Šerpa. Knjigo nekateri uvrščajo med romane, drugi med avtobiografske leposlovne pripovedi, tretji med avtofikcijo. Tudi o tem bomo danes razmišljali s prevajalko Pio Prezelj. Še bolj pa o tem, zakaj je to delo slogovna mojstrovina, kaj ga ob odsotnosti jasne zgodbene linije veže v močno celoto in o tem, kakšno mesto zavzemajo Nespečne noči v kontekstu sodobne ameriške književnosti.

Kratka glasbena medigra.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

15. september, na god Žalostne matere Božje v Katoliški cerkvi, je od lani tudi dan žalujočih. Naš gost bo pater dr. Ivan Platovnjak, profesor na Teološki fakulteti in duhovni spremljevalec žalujočih. O žalovanju je lani napisal knjigo Preobrazba bolečine: Skupaj na poti žalovanja. Kako lahko duhovnost pomaga človeku, da ne obstane v žalosti, temveč gre naprej? Se je kaj spremenilo v odnosu do žalujočih?

Glasbena medigra

Senožeče, nekdaj živahen trgovski kraj z mitnico, skozi katero so stoletja potovali z vprežno živino, konji, vozovii, natovorjeni z najrazličnejšim blagom, so pred časom dobile Muzej tovorništva in prevozništva. V trgovino so bili vpeti tudi kmetje, ki so se precej ukvarjali tudi z neagrarnimi dejavnostmi, s pridelki in izdelki pa niso oskrbovali le področji lokalne ekonomije, ampak so bili, tudi zaradi sezonskega dela, pripravljeni potovati dlje, kot si nadno predstavljamo.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 20 let od smrti španske lirične sopranistke Victorie de los Ángeles in 100 let od rojstva nemškega baritonista Dietricha Fischerja Dieskaua. Oba kritiki uvrščajo med največje pevske zvezde 2. polovice 20. stoletja. »Ni si mogoče predstavljati lepšega glasu od Victorie de Los Ángeles na vrhuncu njene kariere v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja«, so o njej napisali v britanskem časopisu The Independent, Fischer Dieskau pa je bil po besedah dirigenta in pianista Daniela Barenboima »prvi pevec, ki je ustvaril izjemno kariero tako v operi, oratoriju, kot pesmi«. Pevca sta večkrat zapela tudi skupaj – tokrat ju boste slišali v izvedbi del različnih klasicističnih in romantičnih skladateljev.

V obdobju, ko se poletje poslavlja in se poletni festivali počasi končujejo, nekaj minut namenjamo prihajajoči koncertni sezoni – ta teden konkretno Glasbeni mladini ljubljanski. Sprehod po glasbenih prireditvah zadnjih dni tokrat obsega dogodke Festivala Ljubljana (Tosca, Otello, Nesrečniki in koncert orkestra sv. Cecilije), posvečamo pa se tudi festivalu Seviqc, ki je s koncerti stare glasbe obarval avgust.

O svobodi ustvarjanja, o omejitvah in o prilagajanjih kompozicijskim tehnikam, ki vplivajo na način skladateljevega izražanja, na slog in umetniški izraz - o vse tem razmišlja pod naslovom "Studenec, ki ne bo presahnil" avtor oddaje skladatelj Pavel Mihelčič.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je tudi prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Bila je privrženka stare tradicije. Sama je pisala tako besedila kot glasbo - to je, kot je dejala - poslanstvo, ki jo je samo našlo. Tega si ni izbrala. Prav tako si ni izbrala, žal veliko prezgodnjega odhoda. Kantavtorica, tekstopiska, pevka, producentka, skladateljica, igralka in literarna komparativistka. Vse to je bila Katarina Avbar, ki je žal mnogo premlada izgubila bitko za življenje. To neusmiljeno bitko je bila dolga leta. Bila je ranljiva, tudi racionalna, neizumetničena in tudi polna humorja, vse svoje življenjske izkušnje pa je prenelsa v ustvarjalnost. Za seboj je pustila veliko lepega. Lepo, ki ne bo nikoli odšlo in bo živelo večno. Pustila nam je glasbo. V enem intervjuju je dejala, da je »Kkntavtorstvo način ustvarjanja, ko iščeš zven za pomen ob spremljavi kitare ali klavirja. V to si ujet, besede in zveni so ves čas del tebe, ne glede na to, kaj počneš v življenju. Kanta vtorstvo je poslanstvo, ki si ga ne izbereš sam..« (pon)

Vrhunska pianistka Martha Argerich in dirigent Charles Dutoit bosta skupaj s filharmoničnim orkestrom Monte Carla predstavila čarobno mešanico impresionizma in romantike. Zvenela bodo dela Maurica Ravela, Ludwiga van Beethovna in Clauda Debussyja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ob izidu nove plošče tria Etceteral se pogovarjamo s saksofonistom Boštjanom Simonom – o zvočnem poglabljanju plošče Kimatika, načinu ustvarjanja glasbe z bobnarjem Marekom Fakučem in vplivu vizualne identitete tria, ki jo gradi Lina Rica. Ta je opremila izdajo elektronskega dua SWAI, ki je v novo glasbo vpletel tudi poezijo Ane Pepelnik.

Pred dvajsetimi leti je švicarska pesnica, pisateljica in esejistka Ilma Rakusa - po očetu slovenskega in po materi madžarskega rodu - prejela nagrado Vilenica in letos je znova na festivalu. Njena dela, pesniška in prozna, so pogosto odsev pretanjenega opazovanja okolice, prisluškovanja občutkom ali predajanja spominom. V slovenščini lahko beremo pet njenih knjig, med njimi spominske utrinke Morje modro moje in izbor poezije Impressum: upočasnjena svetloba. Prevajalka Amalija Maček, igralka Saša Mihelčič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Špela Kravogel. Posneto avgusta 2023.

Kvartet izjemnih čeških klarinetistov združuje sodobno klasično glasbo, jazz, world music, elektroniko in še marsikaj. Zasedba: Jindřich Pavliš Luděk Boura Vojtěch Nýdl Petr Valásek