Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, arija Noči iz 2. dejanja semiopere Vilinska kraljica Henryja Purcella, Uvertura v F-duru za blok flavto in godala Christopha Graupnerja in Kvartet v D-duru, K. 285 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo suito iz scenske glasbe Dariusa Milhauda, nastale leta 1937 za pariško uprizoritev igre Popotnik brez prtljage Jeana Anouilha in suito št. 2 iz opere Carmen Georgesa Bizeta.

Sinan Antun, avtor pretresljive protivojne pesmi, ki jo boste slišali v današnjem Liričnem utrinku, je iraški pesnik, pisatelj in prevajalec; po mnenju mnogih velja za najbolj cenjenega literata arabskega sveta. 58-letni avtor se je šolal v Bagdadu in ZDA, kjer živi že več kot trideset let. Na Harvardu je doktoriral iz arabskih in islamskih študij, v njegovem obsežnem opusu pa sta tudi dve pesniški zbirki, ki ju je sam prevedel v angleščino. Iz druge z naslovom Razglednice iz podzemlja boste slišali pesnitev, ki jo je posvetil otrokom v Gazi. Sinan Antun nas skozi pogled otroka pelje na sprehod zunaj časa in prostora, pa čeprav omenja begunsko taborišče Jabalia in šolo Agencije Združenih narodov v Gazi. Prevajalka Ingrid Kovač Brus, interpret Primož Pirnat. režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2025.

Na sporedu Agnus dei Samuela Barberja, Koncert za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote, nagradna igra, hvalnica Svetemu Disibodu: o presul vere civitatis, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Izsušeni embriji Erika Satieja, Triple concerto (Trojni koncert) za klavir, simfonični orkester in big band s solisti Milka Lazarja in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pretekli četrtek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odprli občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Muzeju jih je podaril vnuk avtorja fotografij iz prve svetovne vojne mag. Vito Oražem. Predstavljeni izbor 24 fotografij od 440 iz zapuščine rezervnega častnika avstro-ogrske vojske Stanka Oražma, je bil izhodišče pogovora s kustosom razstave, muzejskim svetnikom dr. Markom Štepcem o tem, kako zgodovinarji raziskujejo in predstavljajo od nas tako oddaljeno obdobje, in o premestitvah objektov njihovih raziskovalnih interesov skozi desetletja. Od prikazov bitk, porušenih stavb, politično-ekonomskih analiz vzrokov vojn so pred desetletji začeli »odkrivati« oziroma razkrivati usode obrobnih skupin, npr. žensk, ki so v vojnem času morale prevzeti prej tradicionalne vloge moških do beguncev, razseljenih in podobno. Sama razstava v Cekinovem gradu je prvovrsten pokazatelj izvirnih fotografij slovenskega oficirja s fotografsko opremo vred, ki je vojsko preživel, in po njej ni več fotografiral. FOTO: Avtomobil s strojnico Schwarzlose Mg 07/12. VIR: Avtor Stanko Oražem, inv. št. PSV 3605, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Prestavljamo priznane slovenske in tuje glasbenice - skladateljice, operne in koncertne pevke, instrumentalne solistke, muzikologinje, dirigentke in druge glasbene osebnosti, ki pomembno prispevajo h glasbenem razvoju.

Švicarsko-francoski vsestranski umetnik Charles-Édouard Jeanneret (1887–1965) je od leta 1920 znan pod psevdonimom Le Corbusier. Rodil se je v francoskem delu Švice, a je leta 1930 z naturalizacijo pridobil francosko državljanstvo. Njegova ustvarjalna pot je trajala pet desetletij in je obsegala različna umetniška področja, kot so slikarstvo, kiparstvo, urbanizem, dizajn, Le Corbusier je bil tudi odličen risar in pisec, predvsem pa je bil arhitekt, saj je prav v arhitekturi pustil močan, prepoznaven in neizbrisljiv pečat – danes namreč velja za enega od začetnikov moderne arhitekture, njegovi projekti pa so bili realizirani v Evropi, na Japonskem, v Indiji ter v Severni in Južni Ameriki. Če želimo razumeti Le Corbusierjeve projekte, moramo poznati njegova radikalna in strogo strukturirana stališča. Pri tem pa je bistveno, da on ni želel zgolj graditi hiš ali mest – želel je preoblikovati način življenja ljudi. Le Corbusier je namreč dojemal sodobni svet kot kaotičen in neučinkovit, in je verjel, da lahko arhitektura ponovno vzpostavi socialno harmonijo. Ob 60. obletnici njegove smrti pretresamo njegovo delo – kaj je zanj značilno, kaj vse zaobsega in ali je prestalo test časa. Gosta sta arhitekta prof. dr. Aleš Vodopivec in izr. prof. Aljoša Dekleva.

Za slovo od meteorološkega poletja bodo še enkrat "godli" Pirančani, ki se bodo pod kapelnikom Iztokom Babnikom izkazali še v igranju koračnic. Slišali boste Koračnico mladosti Emila Glavnika, Triglav Juliusa Fučika, Ponosni nase Janija Šalamona, Zlatorog Vinka Štrucla, Washington Grace Claudia Grafulla, Dixie Parado Willija Löfflerja, za konec pa še Koračnico Radetzkega Johanna Straussa starejšega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Koncert Slovenskega mladega abonmaja je septembra lani potekal v Radovljiški graščini. Tokrat poslušamo drugi del projekta Mala mlada glasba z naslovom Arco. V interpretaciji godalnega kvarteta in seksteta nas čakajo dela štirih skladateljev mlajše generacije, ki jih bodo izvedli violinista Timotej Willewaldt in Laura Calligaris, violistki Tjaša Klanac in Izidora Krenn ter violončelista Manca Kukovič in Izak Hudnik Zajec. JAKOB KOROŠEC: MODALNA RAZISKOVANJA ZA GODALNI SEKSTET MATIC PETEK: GODALNI SEKSTET ŠT. 1 OTMAR TABER: REFLECTIONS ZA GODALNI KVARTET ANDRAŽ BABŠEK: PO SLEDEH ZLATOROGA ZA GODALNI KVARTET

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo in predstavljamo Valse romantique za klavir Gregorja Gojmirja Kreka, Sinfonietto za orkester Primoža Ramovša, Osterčevo Partito za violončelo in klavir ter orkestrsko suito Če se pleše Marija Kogoja.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Glasbena medigra.

Zlatnik poezije je nagrada, ki jo letos v okviru Veronikine nagrade v Celju podeljujejo že dvajsetič. Tokrat je Zoran Pevec zlatnik poezije posthumno prisodil pesniku Petru Kolšku, "za celoten pesniški opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture". Peter Kolšek, ki je bil sicer tudi novinar in filmski ter literarni kritik, je avtor devetih pesniških zbirk. Zadnja, ki je izšla še za njegovega življenja, je bila knjiga z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane. Šteje natanko 50 besedil, razdeljenih v dva razdelka slavospevov – Večerni in Jutranji. Izbrane štiri interpretira dramski igralec Jožef Ropoša. Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2017.

Pred solističnim nastopom karizmatičnega glasbenika Shabaka Hutchingsa v četrtek, 28. avgusta v Amfiteatru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bomo predvajali njegovo glasbo. Predstavili bomo predvsem nov projekt, ki temelji na spokojnih zvokih različnih flavt, elektronskih zvočnih barvah in tolkalih.