Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Cofek in Rina najdeta nenavaden rjav predmet. Sporečeta se o njegovem izvoru in začneta iskati njegovega lastnika. Se rešitev uganke skriva v vreči, ki jo je štorklja Neža prinesla iz toplih krajev?

Vodirog je navdušen, ker bo videl severni sij. Za ogled tega naravnega pojava mora biti nebo jasno. Žal pa je vse prej kot tako. Zafrk namreč besno leta s predelanim Frčom, ki vse nebo prekrije z izpuhi. Kako bodo tokrat ukrepali Reaktivčki?

Vesela druščina v radijskem studiu: mali Bor in velikanski bombon, mali Medo in velikanski Klemen. Pridružimo se ji in skupaj preberimo Čebelico. Ali se bosta Klemen in Borček uspela upreti slastnemu bombonu? In ali bo Mali medo našel izgubljeno dudo? Pomagajmo mu jo poiskati! Polonca Kovač, Mali medo Bere in pripoveduje: Klemen Janežič

Pepeta v Celju čaka nov izziv. Na vrsti je tekmovanje v zbiranju odpadnega papirja. Malo nosiš, tekaš, prelagaš in zmagaš. Čas bi že bil, a ne, Pepe? Ampak žal še nikoli ni šlo vse gladko. V naslednji oddaji izveš, kje se bo zalomilo tokrat ...

Gaki se sprašuje, kaj je umetnina in kdo umetnik. Ne more se odločiti, katera vrsta umetnosti je njemu pisana na kožo. Bi bil slikar? Kipar? Plesalec? Malinka ob Zofko povabi umetnostno zgodovinarko. Bodo Gakiju pomagali njeni odgovori? In katera črka bo tokrat glavna? Hop, k Zofki!

Če ni kruha, ni zajtrka. To je mnenje mnogih, pa tudi naših mladih kuharjev. Ker je lakota huda, si pripravita »kruh« iz ovsenih kosmičev. Ni kaj prida podoben kruhu, zato je Cmokova pomoč dobrodošla.

Se gremo eno igro? A računalniško? Tako na telefonu? Ne, tako brez telefona! Tisti, ki prvi pogleda na telefon, mora … Seveda je pobudnica igre Pia. In ne zato, ker bi jo skrbelo za Firbcologe, ki preveč buljijo v telefone, seveda ne. Ta igra ji je všeč, ker sama nima telefona. In brez njega se blaaazno dolgočasi. Igre se lahko rešiš s terenom, zato Jaša in Naja odideta v planine izdelovat sir, Alisa in Jaka bosta raje odtekla eno progo orientacijskega teka, Gašper in Brina pa sta šla na obisk k Davidu, da spoznata šolanje na domu. Vsi drugi pa – telefone na mizo!

Jaka iz Slovenije je star dvanajst let. Že od tretjega leta trenira motokros in ne predstavlja si življenja brez njega. Rad bi se uvrstil v finale evropskega prvenstva na Češkem: na štirih kvalifikacijskih tekmah se mora v svoji coni zato uvrstiti vsaj na 10. mesto. To bo težka naloga zanj, saj prvič vozi 85-kubični motor. Že na drugi tekmi v Franciji nesrečno pade in si zlomi ključnico. Po operaciji mora več tednov počivati, zato se na tekmi na Portugalskem ne odreže najbolje. Odločilna tekma, na kateri se še lahko uvrsti v finale, je pred domačimi navijači v Sloveniji. Mu bo uspelo?

Klemen se bo prelevil v kriminalista. Za vzor si bo postavil noje. Noje, ki glavo zarivajo v pesek? Je to sploh res? So res strahopetni? Bo Klemnova raziskovalna žilica pripomogla, da z Niko uganko razrešita v prvem poskusu? Morda bosta ugibala vse do noči … Noč pa ima svojo moč ... Napnite oči in sledite repu.

Tokrat si bomo ogledali sinjega morskega psa, ki ima največje prsne plavuti med morskimi psi svoje velikosti. Iskali bomo najučinkovitejšo čeljust morskega psa. Tu prednjačijo morski psi svetlikavci, šesteroškrgarji in že izumrli megalodon, ki je bil dolg kar 20 metrov. Spoznali bomo tudi skrivno moč kladvenice, ki plen lovi tako, da ga zaznava z elektrorecepcijo.

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00! Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

Grosupeljščica je večji potok, katerega struga se vije skozi Grosupeljsko kotlino na severozahodu Dolenjske. V svojem toku ima več imen: izvira kot Veliki potok 9 km severovzhodno od Grosupljega in teče do mlina v Veliki Stari vasi, od njega do grosupeljskega zaselka Jerova vas kot Stari breg. Po Grosuplju kot Grosupeljščica, v spodnjem toku od sotočja s Podlomščico pa kot Dobravka, ki teče po Radenskem polju, kjer naposled ponikne. Starejša poimenovanja posameznih delov počasi nadomešča ime Grosupeljščica za celoten potok. A njen slikovit vodni tok zaokrožujejo veliki ponori in ter jame na Radenskem polju, njihova okolica pa navdušuje s svojo biotsko pestrostjo marsikaterega obiskovalca. V tej skrivnostni krajini Dolenjske se prepletajo zgodbe preteklosti ter sedanjosti, skozi čas in prostor.

Kakšno glasbeno poletje načrtujejo ustvarjalci televizijskega razvedrila, kaj prinaša nova sezona oddaje Poletni večer, katere festivale in koncerte bo prenašala ali posnela TV Slovenija? Kako si lahko dopustniške dneve napolnimo s spremljanjem RTV-vsebin na spletu, kako iz tujine dostopamo do športnih prenosov in licenčnih oddaj, ki so zaščiteni s t. i. geoblokado, kako si z uporabo aplikacij skrajšamo pot do RTV-kanalov? Kako nastaja program Ars, edina radijska postaja pri nas, ki je v celoti posvečena kulturi, umetnosti, izobraževalnim in znanstveno-esejističnim vsebinam? Kako ekipa Arsa oblikuje glasbeno podobo programa in katere kulturno-glasbene dogodke soustvarja? Gostje: Mario Galunič, Klavdija Kopina in Ingrid Kovač Brus. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.

Koncert iz naših krajev, javna radijska oddaja z najdaljšo tradicijo v poletje prinaša svoj izbor narodnozabavne glasbe. Tako smo gostili ali pa so nas gostili: Alpski kvintet, Ansambel Saše Avsenika, Štanjel s Slovenskim oktetom in Ptuj z Vražjimi muzikanti. Slovenski narodnozabavni ansambel Alpski kvintet je nastopil z glasbeno paleto svojih uspešnic, v katerih se predstavi vsak njihov član in tudi ansambel kot celota. Alpski kvintet je bil ustanovljen leta 1966 in deluje še danes. Članom zasedbe je uspelo razviti t. i. »alpski slog« oziroma »alpski zvok«, ki je postal zelo priljubljen tako pri poslušalcih kot tudi pri glasbenih kolegih. Žal pa je koncert namesto v Arboretumu Volčji potok zaradi slabega vremena potekal v Studiu 26 Radia Slovenija.

V dokumentarnem filmu Forenziki železne dobe nas bo ekipa strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Anglije, Bosne in Hercegovine ter Italije popeljala na pravo forenzično popotovanje po starejši železni dobi. Znanstveniki lahko s pomočjo najnovejših tehnologij in metod ugotovijo, od tega, kako so ljudje v starejši železni dobi poseljevali in spreminjali krajino, v kateri so živeli, pa vse do tega, kaj je bilo na jedilniku železnodobnega človeka in kako so nastajale upodobitve na znameniti situlski umetnosti. Podobe na teh umetelno okrašenih bronastih predmetih razkrivajo predvsem svet bojevnikov in veljakov, železnodobno družbo, ki je bila močno razslojena. Prizore z najbolj znane bronaste vedrice, situle z Vač, imamo Slovenci tudi na osebnih izkaznicah in v potnih listih. Iz starejše železne dobe izhaja torej eden naših nacionalnih simbolov. Z železovo rudo, eno najpomembnejših strateških surovin prazgodovinskega sveta, so se znali okoristiti tudi železnodobni Dolenjci. O tem, da so bili vešči matalurgi ni dvoma, saj o tem pričajo metalurški centri kot so na primer Dolenjske Toplice. S svojimi središči, kot so denimo Vače, Magdalenska gora in Novo mesto, je bila železnodobna Dolenjska brez dvoma tudi pomemben sestavni člen razvejane trgovine na dolge razdalje, ki je povezovala takratne skupnosti od Sredozemlja do Srednje Evrope. V filmu strokovnjaki spregovorijo tudi o dinamičnih odnosih, ki so se pred več kot poltretjim tisočletjem spletali med železnodobnimi skupnostmi, živečimi na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.

Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka. Je bil punk bolj revolucionaren od rocka? Je bilo bolj nevarno poslušati jazz ali plesati tržačana? So bili mladi v šestdesetih bolj pogumni od ostalih generacij mladih? Je narodno zabavna glasba punk današnjega časa? To je le nekaj vprašanj, ki jih avtor dokumentarnega filma ''Revolucionarne zabave naših mladosti'' Zvezdan Martič postavlja ljudem, ki so osebno ustvarjali ali spremljali dogajanje v različnih povojnih obdobjih. Pregled različnih mladosti začne po drugi svetovni vojni, ko so mladi obnavljali porušeno domovino in ga konča v obdobju interneta, ki sedanjo mlado generacijo dela najbolj drugačno od predhodnih. Ob tem v veliki meri uporablja bogato arhivsko gradivo TV Slovenija, ki gledalca slikovno in z izjavami takratnih akterjev preseli v različna obdobja naše polpretekle in novejše zgodovine. Vsaka generacija je imela svoje značilnosti in najbolj pogosto se je upor staršem in oblastem, dogajal na zabavah. In oblast je to vedela. Zato je UDBA nadzorovala glasbenike, ki so igrali jazz, varuhi družbe so prekinjali ''pohujšljive'' plese. Dolgolase rokerje so metali iz šol, punkerje so zapirali. V novi državi so prišle nove vrednote, osrednje mesto v medijih je dobila narodno zabavna glasba. V dokumentarnem filmu sodelujejo številni glasbeniki (Kameleoni, Buldožer, Pankrti, Šank rock, Ali En, Modrijani, N'Toko, Koala Voice…), glasbeni uredniki, promotorji, managerji in drugi in delijo z gledalci svoje spomine, predvsem pa analizirajo takratna obdobja in jih primerjajo z današnjim časom. Avtor filma je Zvezdan Martič.

Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.

Podobe sodobne družbe skozi modificirane urbane vedute. Satirični pregled aktualnega družbenega dogajanja podan skozi modificirane totale evropskih in svetovnih mest, narave in vesolja. Devet vsebinsko povezanih sklopov prek sarkastičnih pisem beleži pomembne dogodke preteklih let in išče odgovore na vprašanja Kje smo? in Kam gremo?

Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 2. del: Končnica Cezar je imel večino Galije pod svojim nadzorom, toda galska plemena so se začela upirati. Karizmatičnemu borcu za svobodo Vercingetoriksu je uspelo plemena združiti pod svojim vodstvom. Arheologi na podlagi izkopavanj v Franciji ugotavljajo, kakšno obrambo so Galci uporabljali za svoja utrjena mesta, da bi se ubranili pred Cezarjevimi legijami. Ko je ta s svojo vojsko oblegal Vercingetoriksovo trdnjavo, je bil tudi sam obkoljen. Kako se je razpletla odločilna bitka v galskih vojnah? CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet

Kaj vse lahko izvemo iz preiskave krvi? Kateri parametri so ključni za naše zdravje? David Zupančič se bo pogovarjal z dr. Ano Perdih, specialistko družinske medicine, in prof. dr. Darkom Černetom, strokovnjakom za medicinsko biokemijo. Poleg tega vas bo Jakob Šarc iz Zveze študentov medicine naučil, kako pravilno zaustaviti krvavitev iz roke.

V zadnjih 40 letih smo priča močnemu porastu novih bolezni. V 70 odstotkih primerov gre za zoonoze, nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na ljudi. Znanstveniki na terenu po vsem svetu v pogovoru s francosko igralko Juliette Binoche pojasnjujejo vzroke za pojav pandemij in razkrivajo, kako je naše zdravje tesno povezano z zdravjem ekosistemov. MAKING PANDEMICS / LA FABRIQUE DES PANDEMIES / Francija / 2022 / Režija: Marie-Monique Robin

Na večeru, polnem virtuoznosti in strasti, nas mednarodno uveljavljeni glasbeniki Tango story (Borut Zagoranski: harmonika, Matija Krečič: violina, Mladen Delin: klavir, Marko Korošec: kitara in Žiga Golob: kontrabas) s sopranistko Ireno Yebuah Tiran popeljejo od starega Tanga Vieha iz gostiln in bordelov do klasičnega modernega tanga Tanga Nueva. V zgodbi o tangu plešeta svetovna prvaka v tangu, Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj. Tango Story smo posneli na 10. festivalu Arsana v minoritskem samostanu na Ptuju. Režiser je Tomaž Švigelj, urednica Danica Dolinar.