Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
SAMOPOSTREŽNI VRT Nepopisen užitek je, ko sami nabiramo plodove z rastlin. Če nimamo svojega vrta ali je pridelka premalo za shranke, poiščemo samopostrežno vrtnarijo. Tako smo z vrta Vrtnarije Bensa odšli s polno košarico. JERNEJEVI 'NAJ' PARADIŽNIKI Za zagonetnimi imeni, denimo Dark Galaxy, Ozark Sunset ali Domaine de Saint Jean de Beauregard, se skrivajo nekateri Jernejevi 'top' paradižniki. Posebni so po odpornosti, izvoru, barvi, obliki in okusu... VRT GOSPE HERMINE Vrt gospe Hermine obkrožajo viski iglavci, ki tudi med pripeko uspešno hladijo vrt. Iz modro cvetočih hortenzij je oblikovala vsaj 20-metrsko živo mejo z gozdnim robom. V 'polnem' upokojenskem delavniku vzgoji veliko sadja in zelenjave, ki jih sproti predela za ozimnico. HLADNA JUHA - GASPAČO Raznolikost Jernejevih paradižnikov se odraža tudi v okusih. Mlada savinjska kuharja jih s pridom uporabita v za pripravo enostavni, a odlični hladni juhi, znani kot andaluzijski gazpačo.
Ko žival sprejmemo v svoj dom, zanjo prevzamemo odgovornost. Poskrbeti moramo za zdravje in dobro počutje živali, ob tem pa pomisliti tudi na vpliv na okolje. V tokratni oddaji govorimo še o specisizmu in o antropološkem pogledu na živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Lahko vera v ljubezen in zaupanje v dobro premagata strahove in negotovost današnjega sveta? Ali vera danes še lahko premika gore? Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Ali tudi danes, ko se stvarnost mnogokrat zdi temačna, še lahko vidimo luč? Kje iskati svetlobo in kako verjeti, da bo ostala z nami, ko jo najdemo? Misli o veri v dobro, o upanju in ljubezni bo z nami delil humanist, pisatelj, vernik, predavatelj in duhovnik, pater Karel Gržan.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Humanitarnost, dobrodelnost, solidarnost so besede, ki opisujejo pomoč drugim. Solidarnost in z njo povezani altruizem sta temeljni vrednoti in moralni zapovedi v odnosu človeka do sočloveka. Hkrati pa je solidarnost nujen in zadosten pogoj za obstoj skupnosti. Številne humanitarne organizacije oziroma t.i. tretji sektor odgovarja na potrebe ljudi, ki se povečujejo. Je skrb za sočloveka in empatija biološki ali sociološki fenomen? Smo Slovenci dobrodelni? Kje je meja humanitarnosti in ali smo v humanitarnem ravnanju lahko celo diskriminatorni? Na ta vprašanja nam bodo odgovarjali prof. dr. Zinka Kolarič, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, izr. prof. dr. Vesna V. Godina in prof. dr. Igor Pribac.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Tržni vrtovi so majhne zelenjavne kmetije , ki jih razvijajo v Ameriki in Kanadi. Tilen Praprotnik se je odločil , da jih prenese tudi v Slovenijo, konkretno na Gorenjsko. Njegovo zelenjavo z veseljem na svoje jedilnike uvršča kuharski chef Uroš Štefelin.
Prvo avgustovsko nedeljo smo v oddaji veliko pozornosti namenili izrednim razmeram v kmetijstvu zaradi katere kmetje pozivajo k razglasitvi naravne nesreče. Po prvih ocenah znaša škoda kar okoli 70 milijonov evrov. Na Dolenjskem s posebnim evropskim projektom še izboljšujejo kakovost cvička - projekt gre letos h koncu. Pogledali smo, kako je mogoče uspešno pridelati zelenjavo v Poljanski dolini. Pripravili smo tudi reportažo s poletnega Krvavca. Vabljeni k ogledu.
Dragotina in Janez Seliškar sta najbolj znana in spoštovana cvetličarska zakonca v Sloveniji. Vedno te sprejmeta s širokim nasmehom in zvedavimi očmi. Sredi oktobra lani sta praznovala 50 let samostojnega cvetličarskega ustvarjanja. Leta 1971 sta na Zaloški cesti v Ljubljani odprla kiosk cvetja Eli. Še danes je tam, le povečal se je, tako kot izbira cvetja in materialov in krog prijateljev, anekdot in zgodb, ki sta jih spoznala preko cvetlic. Narava je njuna učiteljica in muza, pravita. Namenili smo jima portret v lanski božični oddaji Na vrtu, ki jo tokrat ponavljamo.
Mačke že mnoga tisočletja fascinirajo ljudi. Od oboževanja mačk v starem Egiptu, pa do dandanašnjega občudovanja mačjih videoposnetkov na spletu – te elegantne in skrivnostne živali so velik del našega življenja. Tokratna oddaja je mačje obarvana. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Današnja zgodba je ljubezenska. On vdovec, ona razvezana. Oba že v jeseni življenja. Začelo se je z dopisovanjem po spletu, sledilo je srečanje, ki je le še potrdilo, da sta se srečali duši dvojčici. Le nekaj mesecev pozneje sta se tudi uradno zaobljubila drug drugemu. To ni scenarij romantičnega filma in ne ljubezenski roman. To je življenje. In to je zgodba Marije Turnšek Mikačić in Tita Turnška, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno ter da je ljubezen v zrelih letih lahko še bolj poglobljena, žlahtna, polna bližine in zato nadvse dragocena. Polna ljubezni je tudi zgodba vdove Nade, ki je praznino po moževi smrti napolnila z ljubeznijo do glasbe, poezije in poučevanja petja. In čeprav se je zgodba zakoncev Turnšek začela z dopisovanjem po spletu in bila kronana s poroko in srečnim zakonom, v oddaji opozorimo tudi na nekatere pasti, ki jih skriva spoznavanje na spletu in v katere velikokrat padejo mnogi, ki si iskreno želijo ljubezni in prijateljstva.
Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu? Medicina v 21. stoletju pred nas postavlja veliko novih vprašanj, na katera bo družba morala odgovoriti. Prav spremembe v medicini, ki na eni strani podaljšujejo življenje, na drugi strani odpirajo tudi vprašanje evtanazije. Do njega so se evropske države različno opredelile. V Sloveniji sta evtanazija in pomoč pri samomoru prepovedni in kaznivi dejanji, v nekaterih drugih državah pa je drugače. V filmu si bomo postavili vprašanja o pravicah pacientov, o tem, ali se bolniki sprašujejo o evtanaziji, kako razmišljajo in kaj si želijo. Pogledali bomo, kako je urejen pravni red držav, v katerih evtanazija ni kaznivo dejanje, in kakšno mnenje o evtanaziji ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Predstavili bomo stališče Komisije RS za medicinsko etiko in tudi mnenja nekaterih strokovnih sogovornikov, med katerimi so dr. Igor Pribac, dr. Alojz Ihan in prim. Marjan Fortuna. Ne nazadnje pa bosta tematiko osvetlila tudi dva strokovnjaka iz Belgije, ki se dnevno soočata z bolniki z neozdravljivo kronično boleznijo. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu Direktor fotografije: Uroš Hočevar Montažerka: Mateja Pevec
Najprej o suši, dež ni kaj dosti pomagal kmetom. Šli smo tudi v Kanalski Lom, kamor gasilci že od marca dovažajo vodo s cisternami. Spremljali smo dogajanje na Krasu, kjer je divjal uničujoči požar. Škodo bodo ocenili v prihodnjih dneh. Obiskali smo Goriško knjižnico in njeno Knjižnico semen. Ob 150. letnici zadružništva na Slovenskem smo obiskali še dve primorski zadrugi, Idrijsko in Pivško. Bili smo na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer pilotno izdelujejo 4 lesene objekte iz manjvrednega lesa. Na Colu nad Vipavsko dolino pa ohranjajo spomin na košnjo po starem.
POLETNA VRTNA OPRAVILA Vrtnine je pred poletno pripeko priporočljivo senčiti. Pomaga že zastiranje s protitočno mrežo, svetuje Fanči Perdih, ki ob pregledu setvenega priročnika po Marii Thun napoveduje vroče poletje. Davor Špehar pa avgusta v senco paradižnika seje motovilec. Z GAIO NA OBISKU NA LJUBNEM OB SAVINJI Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić se je tokrat odpravil k članu Primožu Uranku. Pred nekaj leti sta se s soprogo preselila iz prestolnice v bolj zelen del Slovenije. Na večjem vrtu gojita skoraj vse; še posebej paradižnike, kumare in maline. Iz izkušenj sta se naučila, da je paradižnik smiselno prekriti in mu poleti dodajati kalcij. OSVEŽILNI ČAJ Čeprav smo ga pripravili v dneh, ko smo se tudi čez dan še ogrnili z jopico, bo vroč ali ohlajen čaj iz timijana, melise, jabolčne mete in še kakšne zeli, pravšen tudi za poletje.
V naših oddajah, med drugim, spoznavamo veliko ljubiteljev psov in različnih pasem psov, tudi takih bolj redkih. Tokratna oddaja je prav »pasja«. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Vse več storitev je digitalnih, čeprav starejšim digitalizacija še vedno lahko prinaša številne izzive. Dober zgled, kako se spopasti z njimi in jih tudi premagati, je Janez Platiše, ki je po upokojitvi začel nabirati računalniško znanje. Danes spretno in redno uporablja družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Youtube in celo Tiktok. Hkrati dela kot novinar in novice objavlja na svojem blogu, ki ga je poimenoval Seniorske novice. Prepričan je, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija danes ključna pri vzdrževanju družbenih stikov, da je način povezovanja in sodelovanja med generacijami ter da je pomembna tudi pri pridobivanju informacij. Vendar sogovornik obenem opozarja na previdnost pri komuniciranju na spletu. Zgodba družine, v kateri že tri generacije redno uporabljajo družbena omrežja, pa dokazuje, da ni nikoli prepozno za spoznavanje te tehnologije.
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Minuli teden so zaznamovale visoke temperature in suša, zato smo v studio oddaje Ljudje in zemlja povabili specialista za poljedelstvo z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, Timoteja Horvata. Prašičereja na slovenskem vztrajno usiha. Obiskali smo rejce v Slovenskih goricah. Ob visokih stroških prireje in nizkih odkupnih cenah za prašičje meso rejci zmanjšujejo črede. V nadaljevanju oddaje predstavljamo posestvo pr' Maršet v Vodicah, kjer so poleg prireje mleka obudili setev žit, ki jih sproti meljejo v domačem mlinu na kamen in pridelavo oljnic za različna hladno stiskana olja. Za konec oddaje pa smo se odpravili na Dolenjsko, kjer na litijskem koncu ohranjajo izročilo oglarjenja. Oddajo si lahko ogledate v nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Vabljeni k ogledu!
NA FRANČIŠKINEM VRTU Vrt družine Šafarič v Čagoni radi obiščemo. Na vrhu griča, od koder je lep pogled na del Slovenskih Goric, je obnovljena stara hiša, ki jo z vseh strani obdajajo sestoji okrasnih in uporabnih rastlin. Skozi letne čase in leta se vrt spreminja, kar odmre nadomestijo z novimi rastlinami, kar ostaja, s predanostjo neguje gospa Frančiška. Ujeli smo jo med njej ljubimi hortenzijami, iz nabranih stebel sivk je sestavila butarico, iz ribezovih jagod pa naredila sirup. O SLOVENSKIH SORTAH ČESNA V Sloveniji imamo šest avtohtonih sort česna. Nekateri, kot sta Ptujski spomladanski in jesenski, so že stare sorte, drugi so šele bili vpisani v sortno listo. Vse odlikuje dobra obstojnost in aromatičen okus.
V slovenskih domovih je veliko ljubiteljskih živali in če izvzamemo mačke in pse, številčno sledijo glodavci, ptice in nato plazilci. Priskrbeti primerno okolje za bivanje in prehrano je za eksotične živali včasih kar izziv. Mi smo v naših oddajah obiskali kar nekaj skrbnih, izkušenih lastnikov eksotičnih živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Letošnji pridelek žit je po prvih ocenah pridelovalcev povprečen. Preverjamo, kako potekata žetev in odkup v SV Sloveniji. Opozarjamo, da lahko vloge za pridobitev izjemne izravnalne pomoči mlekarji oddajo še do 25. julija. Ustavljamo se na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje. Osnovna panoga na kmetiji je prireja mleka. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo tradicionalnih koroških jedi.
V NASADU JEDILNE SIVKE V Zgornje Savinjsko dolino, v kraj Brezje, nas tokrat pelje vrtnarska pot. Obiskali smo kmetijo Skornšek, kjer so pred petimi leti posadili jedilno sivko. Kako uspeva na višje ležečem območju, nam je povedala gospa Uršula. Suho sivko je dodala v maslene kekse, iz sveže pripravila sirup. POLETNA OSKRBA AKTINIDIJE Zaradi junijske toče bo na aktinidiji Marjana Kogelnika v Ravnah na Koroškem znova manj plodov. Kaj storiti, da omilimo posledice toče, in ali moramo plodove kljub temu redčiti, nam svoja dolgoletna spoznanja predstavlja gospod Marjan. POLETNI ŠOPEK Pusta bi bila miza na terasi ali balkonu brez poletnega šopka. Sebastjan Lipar ga je naredil iz travniških rož, dodal nekaj sortnih cvetlic in sivko.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Vožnja je pomemben del aktivnega življenja. Marsikomu zagotavlja samostojnost in svobodo. Mi pa bi radi dodali še varnost. Skoraj tretjina imetnikov vozniških dovoljenj v Sloveniji je starejših od 61 let, dobrih 22 tisoč voznikov je starih več kot 80 let, čez 600 jih je že dopolnilo devetdeset in več let. To, da so mobilni in samostojni, jim veliko pomeni, pomembno pa je tudi za nas kot družbo. Namesto da se pritožujemo, zakaj so še na cesti, se zato morda raje pogovorimo o tem, kako poskrbeti, da bo vožnja prijetna in varna za vse. Tudi če vozimo že skoraj vse življenje, se poleg naših sposobnosti spreminjajo tudi pravila, cestna infrastruktura in gostota prometa. Zato morda ni odveč, da znanje sem in tja tudi obnovimo, v studiu poudarja prometni strokovnjak Rado Jeromel, zaposlen na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Kako nam lahko tečaj varne vožnje ali kakšna osvežitvena ura vožnje podaljša vozniški staž, predvsem pa poveča našo varnost na cesti, opisuje tudi Bogdana Herman, ki z veseljem občasno osveži svoje znanje vožnje.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Sprehodili se bomo po suhih pašnikih od Tolmina čez goriško, Kras, vse do Slovenske Istre, pogledali pa bomo tudi k zamejskim kmetom. V nadaljevanju bomo govorili o preji ovčje volne in pasjih dlak, iz katerih nekateri rokodelci izdelujejo unikatna oblačila. Bili smo v drevesnici Bilje, na dnevu odprtih vrat, kjer smo spregovorili o sadikah češenj, primernih za naše območje, pa tudi o drugem sadnem drevju. Za konec pa smo obiskali še osnovno šolo Komen, kjer se lahko pohvalijo z zanimivo učilnico na prostem, kjer si lahko otroci lahko končno brez slabe vesti umažejo roke in hlače.
ROŽE S PRIDIHOM PRETEKLOSTI Na Marnem nam je Damjana Napret Čeperlin pokazala, kako s potaknjenci ohranja 'stare' rastline naših babic. Spoznali bomo več kot ducat rastlin, ki prikličejo prav toliko osebnih spominov in ki zaradi trpežnosti znova postajajo cenjene. MALINE NA GORENJSKEM Dozorevanje malin ponekod na višje ležečih območjih v primerjavi z dolinami zamuja več tednov. Pri Reševih del tega jagodičevja zamrznejo za poletne sladice, del posušijo kot sadno usnje ali kako drugače shranijo za priboljške čez zimo. POSEBNOSTI PRI JERNEJU Pri Mazejevih smo v poseben substrat posadili pri nas avtohtono in zavarovano zdravilno zel. Belo verbeno je Jernej za zaščito in da se rastlina prilagodi okolju, odnesel v rastlinjak. Spoznali bomo baziliko z okusom po znamenitem grškem žganju in nekaj drugih nenavadnih rastlin.
V tokratni oddaji skozi novo knjigo, ki je izšla v okviru Muzejev radoveljske občine, spoznavamo svet opraševalcev in njihov pomen. Obiskali smo vzreditelja airedalskih terierjev. Opozarjamo na dogajanje v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika to si ti. Svetujemo, kako našim psom omiliti vroče poletne dni. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Kakšna je letošnja letina žit ter kako poteka žetev nam v studiu pojasni specialist za poljedelstvo s KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak. Na Dnevu tehnike v Krškem so največ pozornosti namenili varnemu delu na višini. Obiskali smo čebelarja, ki je prejel priznanje ČZS za inovativnost. Predstavljamo ekološko kmetijo Prodnik, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in turistično dejavnostjo. V letošnjem letu zaključujejo mednarodni projekt LIFE Biothop. V njem so preizkušali uporabnost biorazgradljive vrvice.
SETVENI KOLEDAR ZA JULIJ S Fanči Pedih prebiramo setveni koledar po Mariji Thun. Čeprav smo trenutno ujeti v vročinskem krču, pa vseeno na naše gredice lahko posadimo določene posevke. Z GAIO NA OBISKU Na Primorskem smo pri gospe Majdi uživali v lepoti starih vrtnic, nasad pa dopolnjujejo mlade. Kakšna je poletna oskrba teh raznolikih lepotic, nam bo pojasnila strokovna sodelavka kluba Gaia, Nevenka Breznik Beton. SLADKE SKRIVNOSTI VRTNIC Zdrave cvetove vrtnic gospa Lucija zdaj še pobira in jih doda v različne jedi in napitke. Včasih jih tudi posuši za kasnejšo uporabo. Skupaj si bomo ogledali, kako sestavi strnjenko, torto in še kaj... POLETNA OBLEKA STAREGA OKVIRJA Star zavržen okvir, ki nas je očaral s kakovostnim lesom, Sebastjan Lipar krasi v sozvočju z letnimi časi. Tokrat je okvir obesil na teraso, kjer s sezonskim rastlinjem bogati dolge poletne večere. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore. Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati. Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.
Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
V slovenskih zadrugah praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Visoki jubilej so počastili s slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili najpomembnejših mejnikov slovenskega zadružništva. Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos po vsej Sloveniji izvedla deset dvodnevnih izobraževanj pod naslovom Previdno v gozdu. Dodajamo opozorilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o zatiranju ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. V Sloveniji imamo okoli 60 % kmetijskih zemljišč pokritih s travinjem. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo košnji in spravilu krme.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Gluhi novinar Televizije Slovenija Miro Štebe je imel v svojem življenju veliko usodnih prelomnic in o njih je spregovoril brez olepševanja. Spoznali boste tudi gluho Brazilko, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo, in Mariborčana Andreja Vivoda, gluhega svetovnega popotnika, ki je obiskal že 170 držav. Tanja Cerkvenik je pred leti padla s terase hotela in je zdaj na invalidskem vozičku. Nekdanja paraolimpijka nam bo razkrila, koliko časa je potrebovala, da je svoje življenje zapeljala v nove tirnice. Vabljeni k ogledu izjemnih zgodb, ki vas ne bodo pustile ravnodušnih, v soboto, 25. 6., ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Tokrat ne zamudite zgodbe o lastovkah v Piranu, pa tega zakaj je gosenica Fani v Tehnoparku Celje, spoznali boste predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj in njeno brezmejno ljubezen do živali, ne spreglejte pa tudi konkretne predstavitve sršenov. Vabljeni k ogledu! ozivalih@rtvslo.si
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« je rekla lisica Malemu princu. Ali znamo videti več, kot vidijo oči? V Sloveniji naj bi bilo od 8000 do 10 000 ljudi s hudo okvaro vida, še približno 40 000 pa je tistih z resnejšo okvaro vida. Čeprav gre za veliko skupino, pa ne smemo pozabiti, da to niso le številke, da je za vsako številko človek, za vsakim človekom življenje. Tokratna gostja v studiu bo Sabina Dermota, ki rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe. Rada ima hitrost in višino. Je zgovorna, družabna, iskrena, izredno topla in empatična oseba. Je pa tudi slepa od rojstva. Slepota je del nje, nikakor pa je ne določa. Kljub slepoti si je ustvarila ljubečo družino, je mama dveh že skoraj odraslih otrok, redno zaposlena. Že zelo zgodaj je spoznala, da bo kot slepa od življenja imela toliko, kolikor si bo upala iz njega izvleči. Zato ji je pomembno, da izkoristi vsak dan. K njeni samostojnosti in neodvisnosti od drugih je v veliki meri prispeval tudi njen pes vodnik Baron, s katerim se lahko odpravi vsepovsod. V oddaji boste spoznali še Slavico Bukovec Zupanič, ki pa je vid izgubila v odraslosti. Rodila se je s kronično očesno boleznijo, glavkomom. Vid ji je z leti pešal in nekaj let, preden jo je zagrnila tema, kakor pravi svoji slepoti, se je invalidsko upokojila. Toda tudi ona je spoznala, da je čez marsikatero oviro, ki jo kot slepa srečuje v življenju, lažje iti s pomočjo humorja in pozitivne naravnanosti. V rubriki ob koncu oddaje pa bomo predstavili še eno od poslanstev javnih radiotelevizij, ki omogočajo spremljanje programa tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, za kar pri TV Slovenija skrbi Služba za dostopnost, ki avdiovizualna dela prilagaja tudi za slepe in slabovidne.
Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Obiskali smo srbski Knjaževac in Aleksinac, kjer sta slovenski in srbski Karitas pomagala kmeticam, da lahko svoje izdelke pravilno predelajo, pakirajo in prodajo. Preverili smo, kakšna je sezona sadja na vipavskem in goriškem. V občinah Ajdovščina in Vipava zbirajo podpise za namestitev namakalnega sistema v zgornji vipavski dolini. Namakanje je namreč danes pogoj za uspešno kmetovanje. Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki nadgradili s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Šmarčani pa so vzeli v roke krampe in lopate in obnovili kar nekaj zaraščenih poljskih poti. Strokovnjaki so prikazali sredstva za spremljanje in varstvo plodov pred oljčno muho, bili pa smo tudi na Festivali namiznih oljk.
VRTNICE BRANKINEGA VRTA Vrtnice so kraljice vrtov in junija. Na Brankinem vrtu so se številne, med njimi je največ plezalk, zdaj najbolj razcvetele. Spoznavamo sorte Bobbie James, Leonardo da Vinci, Dortmund in druge. INTERVJU Z LUKASZOM ROJEWSKIM Lukasz Rojewski je žlahtnitelj vrtnic s Poljske. Spoznali smo ga aprilskem posvetu v Arboretumu Volčji Potok. Vrtnice občuduje že od mladih let, pri novih sortah pa poleg posebne barve želi ustvariti še vonj, ki privablja tudi žuželke. NJIVSKA PRESLICA ZA ODPORNOST Tudi Jerneju Mazeju je letošnja toča uničila večji del pridelka, posajenega na njivi. A ni obupal, sadike je znova posadil, hkrati pa organiziral akcijo zbiranja in razdeljevanja sadik tudi za druge vrtičkarje. K večanju odpornosti rastlin pripomore tudi pripravek iz njivske preslice.
Da bi okrepili glas otrok, je vzpostavljena mreža zagovornikov otrok, v kateri je 60 prostovoljcev pomagalo že 900 otrokom, največkrat pri razvezi staršev, kjer je otrokovo mnenje pogosto premalo slišano. Starši so vpeti v svoje spore, ki lahko trajajo več let, otroci pa medtem izgubljajo otroštvo. Več o tej pomembni temi v Prisluhnimo tišini v soboto, 18. junija, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Da za svoje delo ne bi bili plačani? Nezaslišano! Pa vendar kar 300 tisoč Slovencev – prostovoljcev - meni drugače. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik vpliv. Gasilska društva, gorsko reševanje, učna pomoč, zbiranje sredstev za begunce, skrb za duševno zdravje, kultura, turizem in še mnogo, mnogo več. Če bi čas, delo in znanje prostovoljcev računali v evrih, bi bile vrednosti milijonske, a bistvo prostovoljstva je, da za svoje delo ne zaračuna. V Sloveniji deluje več kot 1800 prostovoljskih organizacij, koordinator te razvejene mreže pa je Slovenska filantropija, od koder prihaja tudi gostja oddaje Tjaša Arko. Vsekakor pri prostovoljstvu ne gre le za darovanje denarja, oblačil in hrane, prostovoljno lahko ponudimo sočloveku svoje znanje, veščine, čas. Med starejšimi je eno najbolj zaželenih prostovoljnih del prav družabništvo, saj je med njimi veliko osamljenih ljudi. Družabniki so lahko njihovi vrstniki – prostovoljci znotraj programa Starejši za starejše - ali pa gre za medgeneracijsko druženje. Starejši, tudi že upokojeni ljudje, lahko npr. postanejo tudi prostoferji – prostovoljni vozniki, ki svoje vrstnike brezplačno vozijo do zdravnika, terapij itd.
Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?
