Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Podkasti Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Slovenski magazin

7. 2. 2023

Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.

23 min

Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.

Alja Horvat, ilustratorka in oblikovalka

6. 2. 2023

Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat; pred kratkim (1. februarja) je predstavila tretjo kolekcijo oblačil.

26 min

Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat; pred kratkim (1. februarja) je predstavila tretjo kolekcijo oblačil.

Ljudje in zemlja

5. 2. 2023

Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.

45 min

Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.

Na vrtu

4. 2. 2023

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

25 min

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

Mojstri umetnosti z izgubo sluha, izobraževalno-svetovalna oddaja

4. 2. 2023

Marko Lukan iz Stražišča pri Kranju in Matic Nosan iz Ljubljane imata veliko skupnega. Oba sta končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Lukan je pridobil naziv akademski slikar, Nosan pa diplomirani konservator-restavrator. V srednješolskih in študentskih časih sta se kot osebi z izgubo sluha srečevala s številnimi izzivi, saj sta oba obiskovala tudi srednjo šolo za slišeče. Danes sta zaposlena kot samostojna podjetnika in si služita kruh kot restavratorja. Obema je med šolanjem stala ob strani družina. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 4. 2. ob 15.25.

10 min

Marko Lukan iz Stražišča pri Kranju in Matic Nosan iz Ljubljane imata veliko skupnega. Oba sta končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Lukan je pridobil naziv akademski slikar, Nosan pa diplomirani konservator-restavrator. V srednješolskih in študentskih časih sta se kot osebi z izgubo sluha srečevala s številnimi izzivi, saj sta oba obiskovala tudi srednjo šolo za slišeče. Danes sta zaposlena kot samostojna podjetnika in si služita kruh kot restavratorja. Obema je med šolanjem stala ob strani družina. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 4. 2. ob 15.25.

Vizionar: Ivan Cajzek, gradbenik, ki premika meje

4. 2. 2023

Ivan Cajzek že 32 let piše uspešno zgodbo v gradbeništvu in postavlja vedno nove mejnike. Predstavljamo vam tudi najstarejšo frizerko Margit Grah, ki je narekovala frizerske smernice v Prekmurju.

25 min

Ivan Cajzek že 32 let piše uspešno zgodbo v gradbeništvu in postavlja vedno nove mejnike. Predstavljamo vam tudi najstarejšo frizerko Margit Grah, ki je narekovala frizerske smernice v Prekmurju.

O živalih in ljudeh

4. 2. 2023

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Praslovan

3. 2. 2023

glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.

7 min

glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.

Po duši umetnik, oddaja za starejše

3. 2. 2023

Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.

24 min

Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.

Visokozmogljiva plastika

2. 2. 2023

Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?

25 min

Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?

Alpe-Donava-Jadran

31. 1. 2023

Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.

23 min

Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.

Misija Mlada kohezija/ Roto, proizvodno podjetje

30. 1. 2023

Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.

26 min

Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.

Ljudje in zemlja

29. 1. 2023

Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.

46 min

Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.

Na vrtu

28. 1. 2023

NEPOZEBNIK Čarobno je opazovati kak cvet v naravi sredi zime. Še posebej, če je zanimivih barv ali oblik, kot je nepozebnikov. Njegovi venčni listi spominjajo na dolge pajkove noge. Cvetovi, ki so lahko rumenih, oranžnih ali rdečkastih barv, tudi lepo dišijo. KAVA IZ REGRATOVIH KORENIN Pri Podgorškovih, ki živijo tesno povezani z naravo, tokrat pripravljajo novo zanimivost. Za osnovo nenavadne, a okusne kave uporabljajo – regrat! V uredništvu Na vrtu vam prišepnemo, da je nepogrešljiv vsakodnevni napitek odličen. SOBNE RASTLINE V PRESTOLNICI S klubom Gaia smo tokrat v Ljubljani spoznavali zimske ljubljenke Januše Rotovnik. Ker so nezahtevni, ima najraje kaktuse, več oskrbe pa potrebujejo zamije, fikusi in taščini jeziki. Nekaj rastlin bosta z Nevenko Breznik Beton razmnožili. ZIMSKI CVET V Arboretumu Volčji Potok omamno diši še ena grmovnica, ki cveti pozimi rumenkasto - zimski cvet. Vasja Dornik rastlino po sneženju otrese in reši veje, ujete v sneg. Zaradi prenizkih temperatur lahko zimski cvet pomrzne, zato ga sadimo v zavetne lege.

25 min

NEPOZEBNIK Čarobno je opazovati kak cvet v naravi sredi zime. Še posebej, če je zanimivih barv ali oblik, kot je nepozebnikov. Njegovi venčni listi spominjajo na dolge pajkove noge. Cvetovi, ki so lahko rumenih, oranžnih ali rdečkastih barv, tudi lepo dišijo. KAVA IZ REGRATOVIH KORENIN Pri Podgorškovih, ki živijo tesno povezani z naravo, tokrat pripravljajo novo zanimivost. Za osnovo nenavadne, a okusne kave uporabljajo – regrat! V uredništvu Na vrtu vam prišepnemo, da je nepogrešljiv vsakodnevni napitek odličen. SOBNE RASTLINE V PRESTOLNICI S klubom Gaia smo tokrat v Ljubljani spoznavali zimske ljubljenke Januše Rotovnik. Ker so nezahtevni, ima najraje kaktuse, več oskrbe pa potrebujejo zamije, fikusi in taščini jeziki. Nekaj rastlin bosta z Nevenko Breznik Beton razmnožili. ZIMSKI CVET V Arboretumu Volčji Potok omamno diši še ena grmovnica, ki cveti pozimi rumenkasto - zimski cvet. Vasja Dornik rastlino po sneženju otrese in reši veje, ujete v sneg. Zaradi prenizkih temperatur lahko zimski cvet pomrzne, zato ga sadimo v zavetne lege.

So za gluhost večinoma krivi geni?, izobraževalno-svetovalna oddaja

28. 1. 2023

Gluhost je gensko izjemno raznovrstna, saj je z izgubo sluha povezanih več kot 200 do zdaj raziskanih genov. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 28. 1. ob 15.30 h na prvem programu Televizije Slovenija, smo se pogovarjali s strokovnjaki in specialisti s področja genskih raziskav ter z družinama Klofač iz Češke in Weer iz Madžarske, ki imajo dedno gluhost.

9 min

Gluhost je gensko izjemno raznovrstna, saj je z izgubo sluha povezanih več kot 200 do zdaj raziskanih genov. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 28. 1. ob 15.30 h na prvem programu Televizije Slovenija, smo se pogovarjali s strokovnjaki in specialisti s področja genskih raziskav ter z družinama Klofač iz Češke in Weer iz Madžarske, ki imajo dedno gluhost.

O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja

28. 1. 2023

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Moja mati kuha kafe

27. 1. 2023

istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?

7 min

istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?

Slabo slišite?, oddaja za starejše

27. 1. 2023

V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zad-nja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo. O njih in izzivih naglušnih oseb se bomo v studiu pogovarjali z Borisom Horvatom, predsednikom Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko – Auris, ki si že vrsto let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha. Tudi sam ima že od otroštva težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bo v oddaji spregovoril tudi slušni akustik, oddajo pa bomo zaokrožili s predstavitvijo portala Dostopno.si, s katerim se na TV Slovenija trudijo, da bi bile vsebine dostopne tudi gledalcem z okvaro sluha.

25 min

V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zad-nja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo. O njih in izzivih naglušnih oseb se bomo v studiu pogovarjali z Borisom Horvatom, predsednikom Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko – Auris, ki si že vrsto let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha. Tudi sam ima že od otroštva težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bo v oddaji spregovoril tudi slušni akustik, oddajo pa bomo zaokrožili s predstavitvijo portala Dostopno.si, s katerim se na TV Slovenija trudijo, da bi bile vsebine dostopne tudi gledalcem z okvaro sluha.

Merjenje temperature

26. 1. 2023

Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?

25 min

Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?

Slovenski magazin

24. 1. 2023

Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.

23 min

Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.

Ljudje in zemlja

22. 1. 2023

Prvi del oddaje namenjamo ekološkemu kmetijstvu. Obiskali smo ekološko kmetijo Zabukovec v Gabrijelah pri Sevnici, kjer se ukvarjajo z rejo pitovnega goveda. Zgradili so tudi zelo sodoben hlev. Z dr. Martino Bavec se pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu v novem programskem obdobju SKP. V nadaljevanju opozorimo na uporabo varnostnega pasu v traktorjih. Predstavimo tudi pomen in delo Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je v lanskem letu obeležil visok jubilej.

45 min

Prvi del oddaje namenjamo ekološkemu kmetijstvu. Obiskali smo ekološko kmetijo Zabukovec v Gabrijelah pri Sevnici, kjer se ukvarjajo z rejo pitovnega goveda. Zgradili so tudi zelo sodoben hlev. Z dr. Martino Bavec se pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu v novem programskem obdobju SKP. V nadaljevanju opozorimo na uporabo varnostnega pasu v traktorjih. Predstavimo tudi pomen in delo Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je v lanskem letu obeležil visok jubilej.

Na vrtu

21. 1. 2023

INVENTURA SEMEN IN KALILNI TEST Januarja naši zeleni prsti še počivajo, ča pa nas klub temu nekoliko srbijo, lahko že zdaj pripravimo setvene načrte in naredimo inventuro semen. Pri tem pregledamo, katero in koliko staro seme imamo doma. NAREDIMO JABOLČNI KIS Primož Dececco pripravlja jabolčni kis tako, kot je to počel njegov oče. Jabolka natolče, jih pusti pokrita tri tedne, nato nanje nalije vodo. Po treh mesecih dobi mladi, po pol leta pa "ta pravi" kis. ZIMSKA OSKRBA PELARGONIJ Pelargonije so med najbolj priljubljenim sezonskim cvetjem. Pogosto jih prezimujemo. Kako jih oskrbovati in koliko jih zalivati pozimi, svetuje Sebastjan Lipar.

25 min

INVENTURA SEMEN IN KALILNI TEST Januarja naši zeleni prsti še počivajo, ča pa nas klub temu nekoliko srbijo, lahko že zdaj pripravimo setvene načrte in naredimo inventuro semen. Pri tem pregledamo, katero in koliko staro seme imamo doma. NAREDIMO JABOLČNI KIS Primož Dececco pripravlja jabolčni kis tako, kot je to počel njegov oče. Jabolka natolče, jih pusti pokrita tri tedne, nato nanje nalije vodo. Po treh mesecih dobi mladi, po pol leta pa "ta pravi" kis. ZIMSKA OSKRBA PELARGONIJ Pelargonije so med najbolj priljubljenim sezonskim cvetjem. Pogosto jih prezimujemo. Kako jih oskrbovati in koliko jih zalivati pozimi, svetuje Sebastjan Lipar.

Gluhoslepe osebe: Dlani so tudi njihove oči

21. 1. 2023

V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 21. 1. ob 15.00 na prvem sporedu TV Slovenija, boste lahko videli navdihujoči življenjski zgodbi dveh gluhoslepih oseb. Kajti tudi med nami živijo izjemne gluhoslepe osebe, ki nas s svojimi dosežki navdihujejo – umetnik Jože Tekavčič in doktorska študentka Metka Knez. Vabljeni k ogledu.

14 min

V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 21. 1. ob 15.00 na prvem sporedu TV Slovenija, boste lahko videli navdihujoči življenjski zgodbi dveh gluhoslepih oseb. Kajti tudi med nami živijo izjemne gluhoslepe osebe, ki nas s svojimi dosežki navdihujejo – umetnik Jože Tekavčič in doktorska študentka Metka Knez. Vabljeni k ogledu.

O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja

21. 1. 2023

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Na dnu kozarca

20. 1. 2023

Alkohol pijemo ob vseh večjih življenjskih dogodkih, pijemo ga za sprostitev, premagovanje stresa, razvedrilo ali zaradi dolgčasa. Razlogi za pitje se vedno najdejo. Kaj pa razlogi za to, da kozarce odložimo? V oddaji Ah, ta leta! danes o pretiranem in tveganem pitju alkohola, o posledicah, ki jih ima to na posameznika in družbo, ter o tem, kako se izviti iz primeža odvisnosti. Svoje znanje in izkušnje bo z nami delila zdravnica, specialistka psihiatrije, ki se je izpopolnjevala na področju zdravljenja odvisnosti, dr. Zdenka Čebašek Travnik. Svojo zgodbo o prehojeni poti iz omame alkohola nam bo zaupal Mijo Levačič. V oddaji pa bomo prisluhnili tudi članom ene od 30 skupin društva Al-anon, ki se srečujejo po vsej Sloveniji in v katerih lahko svojci alkoholikov poiščejo podporo. V Sloveniji pa že več kot 30 let obstaja tudi skupnost anonimnih alkoholikov; kot v oddaji razkrivajo nekateri člani društva Anonimnih alkoholikov, je bistvo njihove skupnosti medsebojna podpora pri vztrajanju v treznosti.

25 min

Alkohol pijemo ob vseh večjih življenjskih dogodkih, pijemo ga za sprostitev, premagovanje stresa, razvedrilo ali zaradi dolgčasa. Razlogi za pitje se vedno najdejo. Kaj pa razlogi za to, da kozarce odložimo? V oddaji Ah, ta leta! danes o pretiranem in tveganem pitju alkohola, o posledicah, ki jih ima to na posameznika in družbo, ter o tem, kako se izviti iz primeža odvisnosti. Svoje znanje in izkušnje bo z nami delila zdravnica, specialistka psihiatrije, ki se je izpopolnjevala na področju zdravljenja odvisnosti, dr. Zdenka Čebašek Travnik. Svojo zgodbo o prehojeni poti iz omame alkohola nam bo zaupal Mijo Levačič. V oddaji pa bomo prisluhnili tudi članom ene od 30 skupin društva Al-anon, ki se srečujejo po vsej Sloveniji in v katerih lahko svojci alkoholikov poiščejo podporo. V Sloveniji pa že več kot 30 let obstaja tudi skupnost anonimnih alkoholikov; kot v oddaji razkrivajo nekateri člani društva Anonimnih alkoholikov, je bistvo njihove skupnosti medsebojna podpora pri vztrajanju v treznosti.

Fermentacija

19. 1. 2023

Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.

24 min

Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.

Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica

16. 1. 2023

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.

7 min

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.

Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja

15. 1. 2023

V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili ob vodotokih v Slovenski Istri, ki so po dolgih letih večinoma lepo urejeni in predvsem pretočni. Obširno bomo spregovorili o Bovški ovci, siru, volni in še čem. Izvedeli boste, kja pomeni agro-ekologija ali tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Zagotovo zelo zanimiva tema. Šli smo na Vogršček, ki se počasi polni, a žal je namakalni razvod star in dotrajan, zato lahko v novi sezoni še vedno pride tudi do večjih težav z namakanjem. V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin, k ije gostil 39 razstavljalcev iz 5-h držav. Presstavili pa vam bomo tudi novo direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Jano Čuk.

44 min

V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili ob vodotokih v Slovenski Istri, ki so po dolgih letih večinoma lepo urejeni in predvsem pretočni. Obširno bomo spregovorili o Bovški ovci, siru, volni in še čem. Izvedeli boste, kja pomeni agro-ekologija ali tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Zagotovo zelo zanimiva tema. Šli smo na Vogršček, ki se počasi polni, a žal je namakalni razvod star in dotrajan, zato lahko v novi sezoni še vedno pride tudi do večjih težav z namakanjem. V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin, k ije gostil 39 razstavljalcev iz 5-h držav. Presstavili pa vam bomo tudi novo direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Jano Čuk.

Na vrtu

14. 1. 2023

APNENI PREMAZ Sebastjan Lipar v prvi polovici januarja debla sadnih dreves, sploh mladih, prebeli z doma pripravljeno mešanico apna in vode. Največ je nanese na južno stran, kamor se sonce najbolj upira. Če premaz sperejo padavine, ga znova nanese. RAZMNOŽEVANJE S KORENINSKIMI POTAKNJENCI Na vrtu Rifnik tokrat spoznavamo, kako preprosto je pozimi razmnoževanje trajnic s koreninami. Primerno debele korenine – okoli 7 mm – imata tudi trpežna in nezahtevna mehki akant in t. i. sladka praprot, ki se bosta ukoreninila v treh mesecih. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ - NEKAJ SVEŽE ZELENJAVE POZIMI Pogled na vrt nas te dni morda spravi v obup, pa vendar se lahko – če smo pravočasno sejali ali sadili – razveselimo še kakšne zelenjave. Irena se pobaha z rodnim brstičnim ohrovtom, kmalu pa se nadeja 'žetve' azijske listne zelenjave. AROMATERAPIJA Naravo sprejemamo z več čutili, pogosto pa zanemarjamo tistega za voh. Že če poduhamo vejico iglavca, cvet sivke ali list roženkravta, s tem vplivamo na boljše počutje. Z aromaterapijo so že v davnini uspešno blažili mnoge zdravstvene tegobe, zagotavlja Nataša Špiranec Maurer. navrtu@rtvslo.si

25 min

APNENI PREMAZ Sebastjan Lipar v prvi polovici januarja debla sadnih dreves, sploh mladih, prebeli z doma pripravljeno mešanico apna in vode. Največ je nanese na južno stran, kamor se sonce najbolj upira. Če premaz sperejo padavine, ga znova nanese. RAZMNOŽEVANJE S KORENINSKIMI POTAKNJENCI Na vrtu Rifnik tokrat spoznavamo, kako preprosto je pozimi razmnoževanje trajnic s koreninami. Primerno debele korenine – okoli 7 mm – imata tudi trpežna in nezahtevna mehki akant in t. i. sladka praprot, ki se bosta ukoreninila v treh mesecih. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ - NEKAJ SVEŽE ZELENJAVE POZIMI Pogled na vrt nas te dni morda spravi v obup, pa vendar se lahko – če smo pravočasno sejali ali sadili – razveselimo še kakšne zelenjave. Irena se pobaha z rodnim brstičnim ohrovtom, kmalu pa se nadeja 'žetve' azijske listne zelenjave. AROMATERAPIJA Naravo sprejemamo z več čutili, pogosto pa zanemarjamo tistega za voh. Že če poduhamo vejico iglavca, cvet sivke ali list roženkravta, s tem vplivamo na boljše počutje. Z aromaterapijo so že v davnini uspešno blažili mnoge zdravstvene tegobe, zagotavlja Nataša Špiranec Maurer. navrtu@rtvslo.si

Vstopimo za nekaj trenutkov v svet tišine, izobraževalno-svetovalna oddaja

14. 1. 2023

Na neenakopraven položaj gluhe in naglušne skupnosti so znova opozorili v Društvu gluhih in naglušnih Podravja in Maribora, kjer so tudi oblikovali predloge za izboljšanje življenjskih razmer gluhih in naglušnih oseb. Kako težko je včasih gluhim osebam, nam je zaupal Anton Nahtigal, ki je imel pred leti slabe izkušnje pri zdravstvenih pregledih, saj zdravnica ni dovolila navzočnosti tolmačev pri obravnavi. Prav tako imajo velike težave z gluhimi begunci v nastanitvenem centru v Logatcu, kjer od začetka vojne v Ukrajini prebivata gluhi begunki, ki sta v obravnavi brez tolmačev, saj teh v Sloveniji za ukrajinski znakovni jezik ni. Več o problematiki gluhih si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 14. 1., predvidoma ob 15. uri na prvem sporedu TV Slovenija.

15 min

Na neenakopraven položaj gluhe in naglušne skupnosti so znova opozorili v Društvu gluhih in naglušnih Podravja in Maribora, kjer so tudi oblikovali predloge za izboljšanje življenjskih razmer gluhih in naglušnih oseb. Kako težko je včasih gluhim osebam, nam je zaupal Anton Nahtigal, ki je imel pred leti slabe izkušnje pri zdravstvenih pregledih, saj zdravnica ni dovolila navzočnosti tolmačev pri obravnavi. Prav tako imajo velike težave z gluhimi begunci v nastanitvenem centru v Logatcu, kjer od začetka vojne v Ukrajini prebivata gluhi begunki, ki sta v obravnavi brez tolmačev, saj teh v Sloveniji za ukrajinski znakovni jezik ni. Več o problematiki gluhih si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 14. 1., predvidoma ob 15. uri na prvem sporedu TV Slovenija.

O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja

14. 1. 2023

Preverili smo, kako je poskrbljeno za prostoživeče muce ob spodnji in zgornji postaji Pohorske vzpenjače in zakaj prostoživeče muce, ob primernih pogojih, ne umaknemo iz njihovega življenjskega okolja. Ponovno smo obiskali družino Fras. Po izgubi psičke Elze se jim je pridružila simpatična in izzivov polna psička Paula. Svetujemo kdaj in katere pse je primerno pred sprehodom obleči. Predstavljamo Ina, mladega francoskega pirenejskega ptičarja.Pojasnjujemo pa tudi, zakaj je pomembno vsakoletno januarsko štetje vodnih ptic. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Preverili smo, kako je poskrbljeno za prostoživeče muce ob spodnji in zgornji postaji Pohorske vzpenjače in zakaj prostoživeče muce, ob primernih pogojih, ne umaknemo iz njihovega življenjskega okolja. Ponovno smo obiskali družino Fras. Po izgubi psičke Elze se jim je pridružila simpatična in izzivov polna psička Paula. Svetujemo kdaj in katere pse je primerno pred sprehodom obleči. Predstavljamo Ina, mladega francoskega pirenejskega ptičarja.Pojasnjujemo pa tudi, zakaj je pomembno vsakoletno januarsko štetje vodnih ptic. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Legenda pod košem

13. 1. 2023

Zmagovalna miselnost, vztrajnost, a tudi igrivost in svojeglavost – to je le nekaj lastnosti, ki krasijo legendo slovenske košarke, Iva Daneua. Bil je nepogrešljiv član jugoslovanske košarkarske reprezentance, s katero je leta 1968 postal olimpijski podprvak, ob koncu sezone leta 1970 pa še svetovni prvak. V dresu ljubljanske Olimpije je osvojil kar šest naslovov državnega prvaka. Imel je izredne motorične sposobnosti in sposobnost zadeti koš, kar je še posebej neverjetno glede na dejstvo, da je na eno oko že od rojstva skoraj slep. Vse to Iva Daneua uvršča med največje, med legende slovenske košarke in slovenskega športa sploh. V pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pa Iva spoznamo predvsem kot srčnega, skromnega, ljubečega, včasih tudi trmastega in tekmovalnega, predvsem pa ponosnega človeka, gospoda z veliko začetnico. Da košarka človeku zleze pod kožo, dokazujejo tudi člani in članice veteranske košarkarske ekipe, ki smo jih obiskali na enem od njihovih rednih tedenskih treningov. Med njimi so številna znana imena slovenske košarke, kot sta Slavko Kotnik in Anton Vidmar, oče Gašperja Vidmarja, ki dosegajo izjemne rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih veteranske košarke. Priznavajo pa, da igra pod košem v njihovih letih le ni več tako hitra in eksplozivna, kot je bila v njihovih najboljših igralskih letih.

24 min

Zmagovalna miselnost, vztrajnost, a tudi igrivost in svojeglavost – to je le nekaj lastnosti, ki krasijo legendo slovenske košarke, Iva Daneua. Bil je nepogrešljiv član jugoslovanske košarkarske reprezentance, s katero je leta 1968 postal olimpijski podprvak, ob koncu sezone leta 1970 pa še svetovni prvak. V dresu ljubljanske Olimpije je osvojil kar šest naslovov državnega prvaka. Imel je izredne motorične sposobnosti in sposobnost zadeti koš, kar je še posebej neverjetno glede na dejstvo, da je na eno oko že od rojstva skoraj slep. Vse to Iva Daneua uvršča med največje, med legende slovenske košarke in slovenskega športa sploh. V pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pa Iva spoznamo predvsem kot srčnega, skromnega, ljubečega, včasih tudi trmastega in tekmovalnega, predvsem pa ponosnega človeka, gospoda z veliko začetnico. Da košarka človeku zleze pod kožo, dokazujejo tudi člani in članice veteranske košarkarske ekipe, ki smo jih obiskali na enem od njihovih rednih tedenskih treningov. Med njimi so številna znana imena slovenske košarke, kot sta Slavko Kotnik in Anton Vidmar, oče Gašperja Vidmarja, ki dosegajo izjemne rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih veteranske košarke. Priznavajo pa, da igra pod košem v njihovih letih le ni več tako hitra in eksplozivna, kot je bila v njihovih najboljših igralskih letih.

Presejalni programi

12. 1. 2023

Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.

26 min

Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.

Ljudje in zemlja

8. 1. 2023

V oddaji gostimo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ireno Šinko. Ob komentarjih, o dogajanju na področju kmetijstva v lanskem letu, smo se posvetimo tudi prihodnosti, ki temelji na skupni evropski kmetijski politiki.

45 min

V oddaji gostimo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ireno Šinko. Ob komentarjih, o dogajanju na področju kmetijstva v lanskem letu, smo se posvetimo tudi prihodnosti, ki temelji na skupni evropski kmetijski politiki.

Na vrtu

7. 1. 2023

CVETOČI RAJ NA SAVSKI TERASI Tudi v zadnjem delu trilogije, posvečene pred desetimi leti preminuli Ruth Podgornik Reš, spoznavamo njene zamisli. Cvetoči raj v Radovljici, z vseh strani ograjen z grmovnicami in drevjem, je kljub manjšim spremembam takšen, kot ga je zasadila Ruth. Nanjo lastnico poleg rastlin spominjajo tudi dobrodušne vrtne figurice. VRT OB VILI MINKA Vrt, nekoč poln dišečih vrtnic, je bil ob nakupu stare hiše v Zagorju ob Savi opuščen, zaraščen. Značilno zasavsko hišo je nova lastnica Staša Lepej prenovila, z zasaditvijo majhnega vrta pa se je umetelno poigrala Ruth. RUTH IN BUČE Mnogi gledalci se, kot nam napišete, Ruth spominjate tudi po njeni zaljubljenosti v buče. Medtem ko je Ruth srednje veliko družino – bučevke – v Sloveniji uspešno uvedla, jih je njena sestra Mateja od nekdaj vpletala v zanimive jedi. Še zdaj jih spoznava in goji v Zgornjih Gorjah na Vrtu okusov.

25 min

CVETOČI RAJ NA SAVSKI TERASI Tudi v zadnjem delu trilogije, posvečene pred desetimi leti preminuli Ruth Podgornik Reš, spoznavamo njene zamisli. Cvetoči raj v Radovljici, z vseh strani ograjen z grmovnicami in drevjem, je kljub manjšim spremembam takšen, kot ga je zasadila Ruth. Nanjo lastnico poleg rastlin spominjajo tudi dobrodušne vrtne figurice. VRT OB VILI MINKA Vrt, nekoč poln dišečih vrtnic, je bil ob nakupu stare hiše v Zagorju ob Savi opuščen, zaraščen. Značilno zasavsko hišo je nova lastnica Staša Lepej prenovila, z zasaditvijo majhnega vrta pa se je umetelno poigrala Ruth. RUTH IN BUČE Mnogi gledalci se, kot nam napišete, Ruth spominjate tudi po njeni zaljubljenosti v buče. Medtem ko je Ruth srednje veliko družino – bučevke – v Sloveniji uspešno uvedla, jih je njena sestra Mateja od nekdaj vpletala v zanimive jedi. Še zdaj jih spoznava in goji v Zgornjih Gorjah na Vrtu okusov.

Na podeželju za invalide slabša dostopnost izobraževanja

7. 1. 2023

Gluha devetošolka Klara Pavšič je ena izmed tistih, ki dobro ve, da pot do znanja ni za vse enaka. Učenci s posebnimi potrebami se morajo na tej poti veliko bolj truditi in dokazovati. Premagovati morajo številne ovire, ki se jih njihovi sovrstniki niti ne zavedajo. Redne osnovne in srednje šole so namreč kljub drugačnim zakonskim določilom še vedno polne grajenih in komunikacijskih ovir. Tudi pri gluhi Klari, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Cerkno, je bila država v teh devetih letih mnogokrat gluha za njene potrebe.

14 min

Gluha devetošolka Klara Pavšič je ena izmed tistih, ki dobro ve, da pot do znanja ni za vse enaka. Učenci s posebnimi potrebami se morajo na tej poti veliko bolj truditi in dokazovati. Premagovati morajo številne ovire, ki se jih njihovi sovrstniki niti ne zavedajo. Redne osnovne in srednje šole so namreč kljub drugačnim zakonskim določilom še vedno polne grajenih in komunikacijskih ovir. Tudi pri gluhi Klari, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Cerkno, je bila država v teh devetih letih mnogokrat gluha za njene potrebe.

O živalih in ljudeh

7. 1. 2023

Družili smo se s klepetavo afriško sivo papigo, po imenu Ivo. Klepetali smo s šamanko in pisateljico Natašo Zupan ter spoznali njenega živahnega yorkshirskega terierja Maksija. Ob obisku Tropske hiše smo se posvetili glodavcem. Pripravili smo tudi pregled prazničnih fotografij in posnetkov, ki so nam jih poslali gledalci. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Družili smo se s klepetavo afriško sivo papigo, po imenu Ivo. Klepetali smo s šamanko in pisateljico Natašo Zupan ter spoznali njenega živahnega yorkshirskega terierja Maksija. Ob obisku Tropske hiše smo se posvetili glodavcem. Pripravili smo tudi pregled prazničnih fotografij in posnetkov, ki so nam jih poslali gledalci. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Ravnotežje na krožniku, ravnotežje v telesu

6. 1. 2023

Kako vitalni in mladostni bomo še dolgo v starost, je odvisno tudi od tega, kaj in kako jemo. S pravo prehrano namreč podpiramo pravilno delovanje telesa in krepimo imunski sistem. Na drugi strani pa je nezdravo prehranjevanje lahko dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni, utrujenost, nespečnost in slabo počutje. V studiu zato gostimo svetovalko za zdravo in uravnoteženo prehrano Marijo Merljak, ki bo svetovala, kako se lahko po prazničnih dneh, ko smo se težko izognili dobrotam z obloženih miz, vrnemo na pravo pot. O pomenu zdrave prehrane ob srčno-žilnih težavah bo spregovoril tudi zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, primarij Matija Cevc, svoje prehranjevalne navade pa nam bo zaupal tudi Roman Habitch, ki poudarja, da je zanj v tem tretjem življenjskem obdobju poleg zdrave in redne prehrane z veliko svežega sadja in zelenjave pomembna tudi redna telesna aktivnost.

25 min

Kako vitalni in mladostni bomo še dolgo v starost, je odvisno tudi od tega, kaj in kako jemo. S pravo prehrano namreč podpiramo pravilno delovanje telesa in krepimo imunski sistem. Na drugi strani pa je nezdravo prehranjevanje lahko dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni, utrujenost, nespečnost in slabo počutje. V studiu zato gostimo svetovalko za zdravo in uravnoteženo prehrano Marijo Merljak, ki bo svetovala, kako se lahko po prazničnih dneh, ko smo se težko izognili dobrotam z obloženih miz, vrnemo na pravo pot. O pomenu zdrave prehrane ob srčno-žilnih težavah bo spregovoril tudi zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, primarij Matija Cevc, svoje prehranjevalne navade pa nam bo zaupal tudi Roman Habitch, ki poudarja, da je zanj v tem tretjem življenjskem obdobju poleg zdrave in redne prehrane z veliko svežega sadja in zelenjave pomembna tudi redna telesna aktivnost.

Raziskave dvojčkov

5. 1. 2023

Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.

25 min

Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.

Biokovski ledarji

3. 1. 2023

Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.

25 min

Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.

Na vrtu

31. 12. 2022

Še spoznavamo vrtove, ki jih pred več kot desetletjem uredila ali pomagala zasaditi Ruth Podgornik Reš. Obiskali smo atrijski vrt v Kranju in se sprehodili po jesensko barvitem vrtu v kraju Breže blizu Ribnice. ATRIJSKI VRT V KRANJU Verjetno je lažje z drevninami, grmovnicami in trajnicami zasaditi večji kot manjši vrt, še posebej, če so med želenimi rastlinami tudi take, ki kmalu prerasejo višino stanovanja. Zato so tudi na atrijskem vrtu družine Veber v Kranju, ta je v obliki črke L in s teraso meri 130 kvadratnih metrov, najprej postavili zeleno ograjo. Za lepše jutranje prebujanje sta svoj prostor na vrtu kmalu našla tudi kanadska čuga in povešavi macesen, pod igrivo vrtnarsko taktirko Ruth Podgornik Reš pa so se jima pridružili jeseni obarvana javorja, gredice cvetočih rastlin in spomladanskih čebulnic, nekaj jagodičnic, zelenjavni kotiček in manjši ribnik. MED MALO IN VELIKO GORO V osrčju Ribniške doline, pod okriljem cerkve pri sv. Ani na eni in Nove Štifte na drugi strani, je pred leti na zelenjavnih gredicah začel nastajati Vrt. Tako mu spoštljivo pravi Vida in ga ceni kot darilo, ki ji je padlo v roke na zrela leta.

25 min

Še spoznavamo vrtove, ki jih pred več kot desetletjem uredila ali pomagala zasaditi Ruth Podgornik Reš. Obiskali smo atrijski vrt v Kranju in se sprehodili po jesensko barvitem vrtu v kraju Breže blizu Ribnice. ATRIJSKI VRT V KRANJU Verjetno je lažje z drevninami, grmovnicami in trajnicami zasaditi večji kot manjši vrt, še posebej, če so med želenimi rastlinami tudi take, ki kmalu prerasejo višino stanovanja. Zato so tudi na atrijskem vrtu družine Veber v Kranju, ta je v obliki črke L in s teraso meri 130 kvadratnih metrov, najprej postavili zeleno ograjo. Za lepše jutranje prebujanje sta svoj prostor na vrtu kmalu našla tudi kanadska čuga in povešavi macesen, pod igrivo vrtnarsko taktirko Ruth Podgornik Reš pa so se jima pridružili jeseni obarvana javorja, gredice cvetočih rastlin in spomladanskih čebulnic, nekaj jagodičnic, zelenjavni kotiček in manjši ribnik. MED MALO IN VELIKO GORO V osrčju Ribniške doline, pod okriljem cerkve pri sv. Ani na eni in Nove Štifte na drugi strani, je pred leti na zelenjavnih gredicah začel nastajati Vrt. Tako mu spoštljivo pravi Vida in ga ceni kot darilo, ki ji je padlo v roke na zrela leta.

O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja

31. 12. 2022

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Doblarec

30. 12. 2022

V srednjem toku reke Soče se malo iz idiličnega mesteca Kanal, ki kraljuje nad reko, vanjo izliva potok Doblarec s skrivnostno sotesko. Doblarec (ali po domače Perilo) je najmočnejši desni pritok Soče v njenem srednjem toku. Hitro poglabljanje Soče v kvartarju mu je zniževalo erozijsko bazo, zato je izdolbel sotesko, v kateri je nekaj slikovitih slapov. Slapovi so tudi na pritokih. Za sotočjem z Lepenko je Doblarec v apnenec vrezal globoko, ozko sotesko. Pod mostom h Kolarju se soteska zoži v korita, globoka 25–30 metrov. V tej skrivnosti vodni krajini potoka Doblarec, soteske in njene širše vodne krajine skupaj z mestom Kanal si je prav zaradi njene skritosti mogoče predstavljati, kako so v starih časih staroverci tu našli prostor za stik z transcedenco. To je bila skupina ljudi, ki so drugače pojmovale svet kot ljudje v njihovi okolici. Živeli in čutili so z naravo in prav v teh temačnih delih soteske, kjer sonce redko posije, so našli mir in prostor za svoje obrede.

24 min

V srednjem toku reke Soče se malo iz idiličnega mesteca Kanal, ki kraljuje nad reko, vanjo izliva potok Doblarec s skrivnostno sotesko. Doblarec (ali po domače Perilo) je najmočnejši desni pritok Soče v njenem srednjem toku. Hitro poglabljanje Soče v kvartarju mu je zniževalo erozijsko bazo, zato je izdolbel sotesko, v kateri je nekaj slikovitih slapov. Slapovi so tudi na pritokih. Za sotočjem z Lepenko je Doblarec v apnenec vrezal globoko, ozko sotesko. Pod mostom h Kolarju se soteska zoži v korita, globoka 25–30 metrov. V tej skrivnosti vodni krajini potoka Doblarec, soteske in njene širše vodne krajine skupaj z mestom Kanal si je prav zaradi njene skritosti mogoče predstavljati, kako so v starih časih staroverci tu našli prostor za stik z transcedenco. To je bila skupina ljudi, ki so drugače pojmovale svet kot ljudje v njihovi okolici. Živeli in čutili so z naravo in prav v teh temačnih delih soteske, kjer sonce redko posije, so našli mir in prostor za svoje obrede.

Novo leto, nov začetek

30. 12. 2022

Novo leto je prelomnica, ki jo mnogi vidimo kot priložnost za nov začetek. Zato sami pri sebi radi naredimo kopico zaobljub, kaj vse bomo od 1. januarja počeli drugače: živeli bolje, se znebili nezdravih razvad in izboljšali medosebne odnose. A statistika kaže, da bo velika večina teh obljub ostala neizpolnjena. Spremembe v življenju pač niso tako preproste, kot je sprememba številke na koledarju. Zakaj se vedno znova zaobljubljamo in zakaj besedo večkrat hitro prelomimo, se bomo pogovarjali s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom. Kaj pomeni biti srečen? Kako spremeniti del našega življenja na bolje? Kdaj smo zadovoljni? Kakšne zaobljube bi morali narediti? Zakaj naj bodo naše želje in cilji čim bolj konkretni, oprijemljivi in po možnosti merljivi? Od kod črpati motivacijo, da ne klonimo tik pred uresničitvijo želje? Dr. Musek Lešnik je prepričan, da se novoletne želje in cilji, pri katerih smo iskreni, v katerih se prepoznamo in jim korak za korakom sledimo, lahko izpolnijo, a šele, kadar ne vidimo zgolj cilja, ampak uživamo tudi na poti do njegove uresničitve

25 min

Novo leto je prelomnica, ki jo mnogi vidimo kot priložnost za nov začetek. Zato sami pri sebi radi naredimo kopico zaobljub, kaj vse bomo od 1. januarja počeli drugače: živeli bolje, se znebili nezdravih razvad in izboljšali medosebne odnose. A statistika kaže, da bo velika večina teh obljub ostala neizpolnjena. Spremembe v življenju pač niso tako preproste, kot je sprememba številke na koledarju. Zakaj se vedno znova zaobljubljamo in zakaj besedo večkrat hitro prelomimo, se bomo pogovarjali s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom. Kaj pomeni biti srečen? Kako spremeniti del našega življenja na bolje? Kdaj smo zadovoljni? Kakšne zaobljube bi morali narediti? Zakaj naj bodo naše želje in cilji čim bolj konkretni, oprijemljivi in po možnosti merljivi? Od kod črpati motivacijo, da ne klonimo tik pred uresničitvijo želje? Dr. Musek Lešnik je prepričan, da se novoletne želje in cilji, pri katerih smo iskreni, v katerih se prepoznamo in jim korak za korakom sledimo, lahko izpolnijo, a šele, kadar ne vidimo zgolj cilja, ampak uživamo tudi na poti do njegove uresničitve

Znanost v letu 2022

29. 12. 2022

Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.

25 min

Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.

Ljudje in zemlja

25. 12. 2022

Tokrat smo obiskali kuhinjo v Šmarjah in v Izoli. Obiskali smo pridelovalce zelenjave, ki se tudi pozimi podajo na njive, ne glede an vreme. Zvesto spremljamo dobrodelne licitacije barik sodčkov Vinakoper, letos so iztržili dobrih 52.000 evrov za dobrodelne namene. Bili smo v Trstu, na predstavitvi vina, ki povezuje kopno z morjem in Furlanijo Julijsko krajino s sosednjim Venetom. In no ja, ker se vam ne smemo izneveriti, vam bomo tudi ob tem koncu leta pokazali nekaj posnetkov, ki jih sicer ne objavimo. Zato vam tokrat ne bomo zamerili, če oddaje ne boste gledali čisto do konca.

44 min

Tokrat smo obiskali kuhinjo v Šmarjah in v Izoli. Obiskali smo pridelovalce zelenjave, ki se tudi pozimi podajo na njive, ne glede an vreme. Zvesto spremljamo dobrodelne licitacije barik sodčkov Vinakoper, letos so iztržili dobrih 52.000 evrov za dobrodelne namene. Bili smo v Trstu, na predstavitvi vina, ki povezuje kopno z morjem in Furlanijo Julijsko krajino s sosednjim Venetom. In no ja, ker se vam ne smemo izneveriti, vam bomo tudi ob tem koncu leta pokazali nekaj posnetkov, ki jih sicer ne objavimo. Zato vam tokrat ne bomo zamerili, če oddaje ne boste gledali čisto do konca.

Na vrtu

24. 12. 2022

Ob deseti obletnici smrti Ruth Podgornik Reš smo se odpravili po vrtovih, ki jih je pred več kot desetletjem pomagala oblikovati. Najprej smo se ustavili na domačem poligonu, večjem vrtu pri starših, nato spoznali dehteče brežine v Zabreznici. MLADOSTEN VRT, STAR POL STOLETJA Vrt pri starših Ruth Podgornik Reš je bil sprva bolj gospodarsko naravnan, pridelovali so sadje, zelenjavo in jagodičevje. Na njem je raslo kar 56 sadnih dreves in 24 sadik ribeza ter kosmulj. Vhodni del je bil skrbno zasajen z okrasnimi rastlinami. Reševi so na njem najprej zasejali travo in posadili macesen, srebrno smreko in okrasno jablano. Kasneje se je pridružil ribnik... DEHTEČE BREŽINE Rebro je pobočje, na katerem je pred tridesetimi leti zraslo dober ducat hiš. S terase seže pogled na cerkev sv. Marka v Vrbi, Jelovico, Babji zob, Pokljuko in tudi na Triglav... Tako je Ruth Podgornik Reš v svoji knjigi opisala prijetni vrt na treh etažah družine Vauhnik v Zabreznici. navrtu@rtvslo.si

25 min

Ob deseti obletnici smrti Ruth Podgornik Reš smo se odpravili po vrtovih, ki jih je pred več kot desetletjem pomagala oblikovati. Najprej smo se ustavili na domačem poligonu, večjem vrtu pri starših, nato spoznali dehteče brežine v Zabreznici. MLADOSTEN VRT, STAR POL STOLETJA Vrt pri starših Ruth Podgornik Reš je bil sprva bolj gospodarsko naravnan, pridelovali so sadje, zelenjavo in jagodičevje. Na njem je raslo kar 56 sadnih dreves in 24 sadik ribeza ter kosmulj. Vhodni del je bil skrbno zasajen z okrasnimi rastlinami. Reševi so na njem najprej zasejali travo in posadili macesen, srebrno smreko in okrasno jablano. Kasneje se je pridružil ribnik... DEHTEČE BREŽINE Rebro je pobočje, na katerem je pred tridesetimi leti zraslo dober ducat hiš. S terase seže pogled na cerkev sv. Marka v Vrbi, Jelovico, Babji zob, Pokljuko in tudi na Triglav... Tako je Ruth Podgornik Reš v svoji knjigi opisala prijetni vrt na treh etažah družine Vauhnik v Zabreznici. navrtu@rtvslo.si

Koraki za Urbana, zdravilo za vse otroke, izobraževalno-svetovalna oddaja

24. 12. 2022

Ob božiču, družinskem prazniku, smo se spomnili malega Urbana z redko in hudo nevrološko razvojno motnjo, sindromom CTNNB1, in njegove mame, neverjetne borke. Špela Miroševič se je namreč sama podala na pot raziskovanja bolezni in gena. V želji, da bi za zdravljenje razvili gensko terapijo za ta sindrom, je združila domače in tuje strokovnjake. Kajti farmacevtska podjetja za to bolezen nimajo posluha, saj jo ima le 400 otrok na svetu. Toda Špela Miroševič se ne vda in upa, da bo zdravilo kmalu na voljo njenemu Urbanu in vsem otrokom po svetu, ki imajo to redko gensko okvaro. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini 24. decembra ob 14.40 uri na prvem sporedu.

14 min

Ob božiču, družinskem prazniku, smo se spomnili malega Urbana z redko in hudo nevrološko razvojno motnjo, sindromom CTNNB1, in njegove mame, neverjetne borke. Špela Miroševič se je namreč sama podala na pot raziskovanja bolezni in gena. V želji, da bi za zdravljenje razvili gensko terapijo za ta sindrom, je združila domače in tuje strokovnjake. Kajti farmacevtska podjetja za to bolezen nimajo posluha, saj jo ima le 400 otrok na svetu. Toda Špela Miroševič se ne vda in upa, da bo zdravilo kmalu na voljo njenemu Urbanu in vsem otrokom po svetu, ki imajo to redko gensko okvaro. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini 24. decembra ob 14.40 uri na prvem sporedu.

O živalih in ljudeh

24. 12. 2022

Obiskali smo dobrodelno razstavo posestva KOKI, izkupiček katere je namenjen skrbi za rešene rejne živali. Spoznali smo Sibija, predstavnika pasme sibirski haski. Ugotavljamo ali je pozimi smiselno nekatere pse odeti v oblačila? Svetujemo, s kakšnimi darili lahko razveselite svoje živalske družinske člane. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Obiskali smo dobrodelno razstavo posestva KOKI, izkupiček katere je namenjen skrbi za rešene rejne živali. Spoznali smo Sibija, predstavnika pasme sibirski haski. Ugotavljamo ali je pozimi smiselno nekatere pse odeti v oblačila? Svetujemo, s kakšnimi darili lahko razveselite svoje živalske družinske člane. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si