Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
O RAZLIČNIH SORTAH FIG Ko dvakrat rodne fige dozorijo drugič, se poletje preveša v jesen. Na obali smo pokusili različne sorte, razlikujejo se po velikosti in obliki listov, pa barvi in sočnosti plodov. KO DVORIŠČE KRASIJO KOPRIVE Okrasne koprive veljajo za strukturne sezonske rastline. Med cvetoče poletne lepotice jih sadimo zaradi njihovih barvitih listov. Kako lepe so, če jim namenimo dovolj pozornosti in prostora, sta pokazala Verena in Zvonko Mikša iz Dornave. Okolico njune hiše krasi kar 22 sort. KO SEPTEMBRA ZACVETI SADNO DREVJE Pri specialistu za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Maribor smo preverili, zakaj češnje, jablane in orehi letos cvetijo tudi septembra. Še dobro, da se to ne zgodi pogosto. SUŠENJE ROŽMARINA IN LOVORJA Dva domača sušilnika je že sestavil Sebastjan Lipar, prvega iz ostankov soda in mreže, drugega iz delov lesa in kavljev. V oddaji svetuje, kako pravilno posušiti rožmarin in lovor.
O RAZLIČNIH SORTAH FIG Ko dvakrat rodne fige dozorijo drugič, se poletje preveša v jesen. Na obali smo pokusili različne sorte, razlikujejo se po velikosti in obliki listov, pa barvi in sočnosti plodov. KO DVORIŠČE KRASIJO KOPRIVE Okrasne koprive veljajo za strukturne sezonske rastline. Med cvetoče poletne lepotice jih sadimo zaradi njihovih barvitih listov. Kako lepe so, če jim namenimo dovolj pozornosti in prostora, sta pokazala Verena in Zvonko Mikša iz Dornave. Okolico njune hiše krasi kar 22 sort. KO SEPTEMBRA ZACVETI SADNO DREVJE Pri specialistu za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Maribor smo preverili, zakaj češnje, jablane in orehi letos cvetijo tudi septembra. Še dobro, da se to ne zgodi pogosto. SUŠENJE ROŽMARINA IN LOVORJA Dva domača sušilnika je že sestavil Sebastjan Lipar, prvega iz ostankov soda in mreže, drugega iz delov lesa in kavljev. V oddaji svetuje, kako pravilno posušiti rožmarin in lovor.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
S številkami, ki krojijo usodo podjetij in posameznikov, se dnevno srečujejo vizionarji v podjetju Vizija računovodstvo. V računovodskem servisu, kjer sledijo zakonodaji in poslovnim procesom ter narekujejo smernice v stroki. Ulica poklicev na Celjskem sejmu pa je s širokim izborom prikazanih poklicev in obrti osnovnošolcem ter dijakom na zgoščen način prikazala čar poklicev. Tudi zato, da bi bila izbira življenjske poti lažja. V oddaji pa smo se dotaknili še težav prevoznikov, ki se bodo množično srečali v Rogatcu.
S številkami, ki krojijo usodo podjetij in posameznikov, se dnevno srečujejo vizionarji v podjetju Vizija računovodstvo. V računovodskem servisu, kjer sledijo zakonodaji in poslovnim procesom ter narekujejo smernice v stroki. Ulica poklicev na Celjskem sejmu pa je s širokim izborom prikazanih poklicev in obrti osnovnošolcem ter dijakom na zgoščen način prikazala čar poklicev. Tudi zato, da bi bila izbira življenjske poti lažja. V oddaji pa smo se dotaknili še težav prevoznikov, ki se bodo množično srečali v Rogatcu.
Čeprav leta še ni konec, je bilo za gluhe in naglušne športnike že do zdaj izjemno uspešno, čaka pa jih še nekaj tekmovanj. Zato tokratno oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu prav na dan slovenskega športa, posvečamo gluhim in naglušnim športnikom. Na letošnjem evropskem prvenstvu v atletiki, ki je avgusta potekalo na Poljskem, so si priborili kar osem medalj. Veselili so se tudi kegljači, saj so z majskega evropskega prvenstva v Nemčiji domov prinesli šest medalj. Vabljeni torej k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.
Čeprav leta še ni konec, je bilo za gluhe in naglušne športnike že do zdaj izjemno uspešno, čaka pa jih še nekaj tekmovanj. Zato tokratno oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu prav na dan slovenskega športa, posvečamo gluhim in naglušnim športnikom. Na letošnjem evropskem prvenstvu v atletiki, ki je avgusta potekalo na Poljskem, so si priborili kar osem medalj. Veselili so se tudi kegljači, saj so z majskega evropskega prvenstva v Nemčiji domov prinesli šest medalj. Vabljeni torej k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.
Oddajo bomo začeli s koristnimi nasveti o tem, kako se lahko družina s psom pripravi na prihod dojenčka. Predstavili bomo zgodbe zapuščenih živali, ki so dobile pomoč in nov dom tako pri nas, kot v Avstriji, končali pa bomo z struvitnimi kamni pri mačkih – zakaj nastanejo in kako se jih znebiti. ozivalih@rtvslo.si
Oddajo bomo začeli s koristnimi nasveti o tem, kako se lahko družina s psom pripravi na prihod dojenčka. Predstavili bomo zgodbe zapuščenih živali, ki so dobile pomoč in nov dom tako pri nas, kot v Avstriji, končali pa bomo z struvitnimi kamni pri mačkih – zakaj nastanejo in kako se jih znebiti. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
Možganska kap je nevrološka bolezen. Je eden izmed glavnih vzrokov smrti v svetu in je med najpomembnejšimi dejavniki za nastanek trajne kognitivne ali telesne oviranosti, ki vplivata na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Znanje lahko rešuje življenja, zato bomo v oddaji Ah, ta leta! o možganski kapi danes govorili z dr. Natašo Milivojevič, vodjo oddelka nevrološke intenzivne medicine na Nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Kako mu je možganska kap spremenila življenje, bo z nami delil Pavle Rogelj, ki je bil v času, ko je doživel možgansko kap, v najboljših letih, vodil je uspešno podjetje, imel veliko prijateljev, bil je tudi v dobri kondiciji. Potem pa se je nekega aprilskega dne med igro tenisa v trenutku vse spremenilo. Številne ob možganski kapi prizadete funkcije lahko z rehabilitacijo bistveno izboljšamo in obnovimo. Zato bomo predstavili nekaj terapij, ki jih izvajajo v naših rehabilitacijskih centrih. O življenju po možganski kapi bodo govorili tudi v okviru izobraževalnega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do 29. septembra. Na njem se bomo predstavili tudi z našo oddajo. Skozi številne druge zanimive vsebine pa nas bo popeljala predsednica programskega sveta Festivala Vlasta Nussdorfer.
Možganska kap je nevrološka bolezen. Je eden izmed glavnih vzrokov smrti v svetu in je med najpomembnejšimi dejavniki za nastanek trajne kognitivne ali telesne oviranosti, ki vplivata na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Znanje lahko rešuje življenja, zato bomo v oddaji Ah, ta leta! o možganski kapi danes govorili z dr. Natašo Milivojevič, vodjo oddelka nevrološke intenzivne medicine na Nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Kako mu je možganska kap spremenila življenje, bo z nami delil Pavle Rogelj, ki je bil v času, ko je doživel možgansko kap, v najboljših letih, vodil je uspešno podjetje, imel veliko prijateljev, bil je tudi v dobri kondiciji. Potem pa se je nekega aprilskega dne med igro tenisa v trenutku vse spremenilo. Številne ob možganski kapi prizadete funkcije lahko z rehabilitacijo bistveno izboljšamo in obnovimo. Zato bomo predstavili nekaj terapij, ki jih izvajajo v naših rehabilitacijskih centrih. O življenju po možganski kapi bodo govorili tudi v okviru izobraževalnega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do 29. septembra. Na njem se bomo predstavili tudi z našo oddajo. Skozi številne druge zanimive vsebine pa nas bo popeljala predsednica programskega sveta Festivala Vlasta Nussdorfer.
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Na skrajnem vzhodu Slovenije so se povezali kmetje, strokovnjaki in gospodarstveniki ter aktivno pristopili k projektu namakanja pomurskih kmetijskih površin. Obiskali smo letošnjega kralja cvička. Marjan Jelenič je eden najuspešnejših in največjih vinogradnikov vinorodne dežele Posavje. V okviru praznovanja visoke obletnice KGZ Ptuj so v začetku letošnjega poletja pripravili regijsko razstavo goveda in drobnice. V Bratislavcih pri Polenšaku smo obiskali posestvo enega najuspešnejših slovenskih gospodarstvenikov in finančnikov, mag. Milana Lovrenčiča. Njegovo zasebno življenje je zaznamovala ljubezen do živali, predvsem psov in konjev, ki mu tudi v starosti lepšajo življenje.
Na skrajnem vzhodu Slovenije so se povezali kmetje, strokovnjaki in gospodarstveniki ter aktivno pristopili k projektu namakanja pomurskih kmetijskih površin. Obiskali smo letošnjega kralja cvička. Marjan Jelenič je eden najuspešnejših in največjih vinogradnikov vinorodne dežele Posavje. V okviru praznovanja visoke obletnice KGZ Ptuj so v začetku letošnjega poletja pripravili regijsko razstavo goveda in drobnice. V Bratislavcih pri Polenšaku smo obiskali posestvo enega najuspešnejših slovenskih gospodarstvenikov in finančnikov, mag. Milana Lovrenčiča. Njegovo zasebno življenje je zaznamovala ljubezen do živali, predvsem psov in konjev, ki mu tudi v starosti lepšajo življenje.
DAVORJEV VRT SEPTEMBRA Ponekod, tudi na Dolenjskem, so kljub vremensko čudni sezoni na vrtu nekaj le pridelali. Davor Špehar je kot zastirko čez sezono 6x dodal sveže pokošeno travo. Ko se bo prst dovolj osušila, bo na izpraznjene grede – tudi v rastlinjaku - posadil kitajsko zelje. ODBIRA PLODOV ZA SEMENA Kako z rastlin pravilno odbiramo seme, ki nas bo s plodovo nagradilo v prihodnji sezoni? S Fanči Perdih iz Amaranta se bomo med drugim naučili nabrati seme sladkega komarčka, fižola in paradižnika. Poleg primernega prostora si za vzgojo sadik odmerimo tudi dovolj časa. LIKER IZ BUDINE ROKE Budina roka s podolgovatimi izrastki res spominja na dlan s prsti. Značilnost te limone je, da je brez mesa. Pri Stajnkovih to posebnost izkoristijo tako, da uporabijo celotno lupino. Limone, za katere zakonca skrbita že več kot 30 let, čez poletje redno zalivata in pokrivata pred ujmami.
DAVORJEV VRT SEPTEMBRA Ponekod, tudi na Dolenjskem, so kljub vremensko čudni sezoni na vrtu nekaj le pridelali. Davor Špehar je kot zastirko čez sezono 6x dodal sveže pokošeno travo. Ko se bo prst dovolj osušila, bo na izpraznjene grede – tudi v rastlinjaku - posadil kitajsko zelje. ODBIRA PLODOV ZA SEMENA Kako z rastlin pravilno odbiramo seme, ki nas bo s plodovo nagradilo v prihodnji sezoni? S Fanči Perdih iz Amaranta se bomo med drugim naučili nabrati seme sladkega komarčka, fižola in paradižnika. Poleg primernega prostora si za vzgojo sadik odmerimo tudi dovolj časa. LIKER IZ BUDINE ROKE Budina roka s podolgovatimi izrastki res spominja na dlan s prsti. Značilnost te limone je, da je brez mesa. Pri Stajnkovih to posebnost izkoristijo tako, da uporabijo celotno lupino. Limone, za katere zakonca skrbita že več kot 30 let, čez poletje redno zalivata in pokrivata pred ujmami.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Eksperimentirati, preizkušati, razvijati ideje, jih včasih tudi zavreči, to je vsakdan razvojne ekipe podjetja Hermi. Naši tokratni vizionarji se ukvarjajo z naravnim spektaklom, ki ga lahko brez slabega občutka občudujemo le z ustrezno zaščito. V podjetju s 35-letno tradicijo so na področju zaščite pred posledicami udara strele registrirali 12 patentov, prav toliko modelov in 10 znamk.
Eksperimentirati, preizkušati, razvijati ideje, jih včasih tudi zavreči, to je vsakdan razvojne ekipe podjetja Hermi. Naši tokratni vizionarji se ukvarjajo z naravnim spektaklom, ki ga lahko brez slabega občutka občudujemo le z ustrezno zaščito. V podjetju s 35-letno tradicijo so na področju zaščite pred posledicami udara strele registrirali 12 patentov, prav toliko modelov in 10 znamk.
Tehnični pripomočki so invalidom, predvsem senzorno oviranim, v veliko pomoč, saj jim omogočajo samostojno življenje. Gluha Amela in slepi Timotej sta nam predstavila tehnične pripomočke, ki jima najbolj koristijo. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Tehnični pripomočki so invalidom, predvsem senzorno oviranim, v veliko pomoč, saj jim omogočajo samostojno življenje. Gluha Amela in slepi Timotej sta nam predstavila tehnične pripomočke, ki jima najbolj koristijo. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Občudovali smo pobrežnike – skupino ptic, ki se je na poti proti jugu ustavila ob Ptujskem jezeru. V zadnjem letu projekta LIFE lynx, s katerim želijo ponovno naseliti rise v Dinaridih in Alpah, je nastal film z naslovom »Skupaj za rise« , prekaljena pisatelja pa sta ustvarila dve mladinski knjigi, v kateri so risi glavni junaki. Spoznavamo živalski svet Amazonke v Celju, podrobneje rumeno-pikasto želvo in biče. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Občudovali smo pobrežnike – skupino ptic, ki se je na poti proti jugu ustavila ob Ptujskem jezeru. V zadnjem letu projekta LIFE lynx, s katerim želijo ponovno naseliti rise v Dinaridih in Alpah, je nastal film z naslovom »Skupaj za rise« , prekaljena pisatelja pa sta ustvarila dve mladinski knjigi, v kateri so risi glavni junaki. Spoznavamo živalski svet Amazonke v Celju, podrobneje rumeno-pikasto želvo in biče. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
O blagodejnem vplivu, ki ga imajo zelišča na nas, nam lahko največ povedo zeliščarji, ki zdravilne rastline poznajo, jih nabirajo, gojijo in pripravljajo za uporabo. Ena izmed njih je tudi Terezija Nikolčič, ki se z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, večina se nas je spomni z ljubljanske tržnice, kjer je 30 let prodajala zelišča. Svoje znanje popisuje v knjigah, ga prenaša na slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje, danes pa ga bo delila tudi z nami. V oddaji bomo predstavili tudi zeliščni vrt Danice Kolarič in njenega moža na Sveti Ani, ki premore več kot 250 zdravilnih rastlin. Danica, ki iz zelišč pripravlja številne zdravilne čajne mešanice, tinkture in izvlečke, nam bo pokazala, kako se lahko iz različnih zelišč pripravi popoln in okusen obrok, s katerim zaradi številnih zdravilnih učinkovin, ki so v izbranih zeliščih, svoje telo krepimo in se izogibamo boleznim. Ker tudi v kozmetiki s pridom uporabljajo številna zelišča, vam bomo pokazali še, kako vonj najbolj dišečih damaščanskih vrtnic ujeti v mazilo. O harmoničnem odnosu, ki naj bi vladal med človekom in naravo, pa bo v rubriki Še pika na i razmišljala novinarka in publicistka Manca Košir.
O blagodejnem vplivu, ki ga imajo zelišča na nas, nam lahko največ povedo zeliščarji, ki zdravilne rastline poznajo, jih nabirajo, gojijo in pripravljajo za uporabo. Ena izmed njih je tudi Terezija Nikolčič, ki se z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, večina se nas je spomni z ljubljanske tržnice, kjer je 30 let prodajala zelišča. Svoje znanje popisuje v knjigah, ga prenaša na slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje, danes pa ga bo delila tudi z nami. V oddaji bomo predstavili tudi zeliščni vrt Danice Kolarič in njenega moža na Sveti Ani, ki premore več kot 250 zdravilnih rastlin. Danica, ki iz zelišč pripravlja številne zdravilne čajne mešanice, tinkture in izvlečke, nam bo pokazala, kako se lahko iz različnih zelišč pripravi popoln in okusen obrok, s katerim zaradi številnih zdravilnih učinkovin, ki so v izbranih zeliščih, svoje telo krepimo in se izogibamo boleznim. Ker tudi v kozmetiki s pridom uporabljajo številna zelišča, vam bomo pokazali še, kako vonj najbolj dišečih damaščanskih vrtnic ujeti v mazilo. O harmoničnem odnosu, ki naj bi vladal med človekom in naravo, pa bo v rubriki Še pika na i razmišljala novinarka in publicistka Manca Košir.
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Pretekli teden je v Gornji Radgoni potekal 61. kmetijsko živilski sejem AGRA. Na sejmu udeleženci običajno opravijo pregled razmer na področju kmetijstva v tekočem letu. Letos so ugotavljali, da je za nami neugodna pridelovalna sezona, ki napoveduje slabo letino in težke razmere v vseh kmetijskih panogah. Na sejmu so se mudile tudi naše ekipe in zabeležile nekatere dogodke na področju govedoreje, vinogradništva in zadružništva.
Pretekli teden je v Gornji Radgoni potekal 61. kmetijsko živilski sejem AGRA. Na sejmu udeleženci običajno opravijo pregled razmer na področju kmetijstva v tekočem letu. Letos so ugotavljali, da je za nami neugodna pridelovalna sezona, ki napoveduje slabo letino in težke razmere v vseh kmetijskih panogah. Na sejmu so se mudile tudi naše ekipe in zabeležile nekatere dogodke na področju govedoreje, vinogradništva in zadružništva.
VRT ZELENJADNIC Z VSEGA SVETA V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv. O PRAVEM IN SLADKEM PELINU Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam. INSEKTICID IZ LISTOV ASIMINE Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid. POLETNA SOLATA Iz mehiških kumar, andskih jagod, pepina in zebrastih paradižnikov sta Anka in Nastja Alt sestavili barvito in okusno poznopoletno solato.
VRT ZELENJADNIC Z VSEGA SVETA V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv. O PRAVEM IN SLADKEM PELINU Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam. INSEKTICID IZ LISTOV ASIMINE Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid. POLETNA SOLATA Iz mehiških kumar, andskih jagod, pepina in zebrastih paradižnikov sta Anka in Nastja Alt sestavili barvito in okusno poznopoletno solato.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Podjetje Neonart ima korenine v letu 1967. Takrat je prve podjetniške korake v obrti naredil Viktor Krevh, ko je zamisli iz tujine skušal vpeljati v slovenski oglaševalski prostor. Z izdelavo na stotine svetlobnih reklamnih napisov so v podjetju med vodilnimi v Sloveniji. V Arboretumu Volčji Potok pa se je na evropskem prvenstvu pomerilo 12 mladih cvetličarjev, ki so tako naredili tudi prve korake v mednarodnem prostoru.
Podjetje Neonart ima korenine v letu 1967. Takrat je prve podjetniške korake v obrti naredil Viktor Krevh, ko je zamisli iz tujine skušal vpeljati v slovenski oglaševalski prostor. Z izdelavo na stotine svetlobnih reklamnih napisov so v podjetju med vodilnimi v Sloveniji. V Arboretumu Volčji Potok pa se je na evropskem prvenstvu pomerilo 12 mladih cvetličarjev, ki so tako naredili tudi prve korake v mednarodnem prostoru.
V Južni Koreji je sredi julija potekal 19. kongres Svetovne zveze gluhih (WFD). To je velik dogodek za svetovno skupnost gluhih, ki ga pripravijo vsaka štiri leta. Letošnji kongres je bil, zanimivo, namenjen varovanju človekovih pravic med krizami. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V Južni Koreji je sredi julija potekal 19. kongres Svetovne zveze gluhih (WFD). To je velik dogodek za svetovno skupnost gluhih, ki ga pripravijo vsaka štiri leta. Letošnji kongres je bil, zanimivo, namenjen varovanju človekovih pravic med krizami. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Opozarjamo na pogosto poletno kožno težavo psov – »hot spot«, oziroma vlažni dermatitis. Obiskali smo muca Dona, pasme Maine Coon, in spoznali tudi njegova skrbnika, energijska terapevta. Predstavljamo mesojede rastline in njihovo povezavo z živalskim svetom. Oziramo se prek meja, v Jordaniji posebno skrb posvečajo zaščiti kopenskih želv. Odkrivamo vlogo živali v slovenski mladinski literaturi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Opozarjamo na pogosto poletno kožno težavo psov – »hot spot«, oziroma vlažni dermatitis. Obiskali smo muca Dona, pasme Maine Coon, in spoznali tudi njegova skrbnika, energijska terapevta. Predstavljamo mesojede rastline in njihovo povezavo z živalskim svetom. Oziramo se prek meja, v Jordaniji posebno skrb posvečajo zaščiti kopenskih želv. Odkrivamo vlogo živali v slovenski mladinski literaturi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
Hoja je za človeka najpreprostejša, najnaravnejša in najdostopnejša oblika rekreacije, a se zdi, da je vse manj del vsakdanjega življenja. Kaj hoja ali njeno pomanjkanje pomeni za naše telo in zdravje, bomo v oddaji vprašali dr. Vedrana Hadžića, zdravnika in profesorja na Fakulteti za šport. Vsak narejen korak pomeni korak k telesnemu in duševnemu zdravju. Hoja namreč prinaša vrsto pozitivnih zdravstvenih učinkov – koristna je pri preprečevanju bolezni žil in osteoporoze, pomaga uravnavati krvni sladkor, izboljšuje prebavo in spanec ter zmanjšuje bolečine v spodnjem delu hrbta. Z redno hojo imamo več energije, zaradi sproščanja endorfinov pa z njo skrbimo tudi za boljše razpoloženje in zmanjšujemo tesnobo. Kako je prehoditi več 100 kilometrov dolgo pot, nam bosta zaupali Andreja Zupančič Razpet in Eva Remškar, ki sta se že večkrat odpravili v Jakobovo pot, katere cilj je špansko mesto Santiago de Compostela. Fizioterapevtka Sandra Nemec pa nam bo pojasnila, kako lahko usposobljeni strokovnjaki pomagajo posameznikom po bolezni ali poškodbi od negibnosti do vnovične hoje. Za konec pa bo svoje razmišljanje o hoji dodal še novinar, radijski voditelj, komik in naš kolega Sašo Hribar, in sicer v novi rubriki – Še pika na i!
Hoja je za človeka najpreprostejša, najnaravnejša in najdostopnejša oblika rekreacije, a se zdi, da je vse manj del vsakdanjega življenja. Kaj hoja ali njeno pomanjkanje pomeni za naše telo in zdravje, bomo v oddaji vprašali dr. Vedrana Hadžića, zdravnika in profesorja na Fakulteti za šport. Vsak narejen korak pomeni korak k telesnemu in duševnemu zdravju. Hoja namreč prinaša vrsto pozitivnih zdravstvenih učinkov – koristna je pri preprečevanju bolezni žil in osteoporoze, pomaga uravnavati krvni sladkor, izboljšuje prebavo in spanec ter zmanjšuje bolečine v spodnjem delu hrbta. Z redno hojo imamo več energije, zaradi sproščanja endorfinov pa z njo skrbimo tudi za boljše razpoloženje in zmanjšujemo tesnobo. Kako je prehoditi več 100 kilometrov dolgo pot, nam bosta zaupali Andreja Zupančič Razpet in Eva Remškar, ki sta se že večkrat odpravili v Jakobovo pot, katere cilj je špansko mesto Santiago de Compostela. Fizioterapevtka Sandra Nemec pa nam bo pojasnila, kako lahko usposobljeni strokovnjaki pomagajo posameznikom po bolezni ali poškodbi od negibnosti do vnovične hoje. Za konec pa bo svoje razmišljanje o hoji dodal še novinar, radijski voditelj, komik in naš kolega Sašo Hribar, in sicer v novi rubriki – Še pika na i!
Vremenske ujme so močno prizadele tudi Primoske kmete. O tem več v naslednji oddaji, ko bodo znane najhujše posledice na njivah in pridelkih. Seveda se niti v tej oddaji nismo mogi izogniti škodi, predvsem v vinogradih. Mojca Dumančič je preverila, kako bo s trgatvijo na Vipavskem in v Brdih. Tudi med oljkarji je precej negotovosti. Določene lege imajo zelo malo plodov, vzrokov pa je lahko več, pravi stroka. Obiskali smo Inštitut za oljkarstvo, ki se je po petih letih vendarle uspel preseliti v obnovljene prostore izolskega Kampusa Livade, ki ga je leta 2017 prizadel požar. Obiskali smo Čičarijo, kraško pokrajino v severovzhodnem delu Istre. Pot bomo nadaljevali v Hrvaško Istro, kjer se mladi kmetovalci ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, a vsi imajo skupni imenovalec - evropska sredstva, s katerimi so svojo dejavnost nadgradili. Pa še v Triglavski narodni park bomo šli pogledat obnovljene kale ter v zamejstvo do mladega kmeta, ki je zaradi ljubezni do konj postal največji kosec na goriškem.
Vremenske ujme so močno prizadele tudi Primoske kmete. O tem več v naslednji oddaji, ko bodo znane najhujše posledice na njivah in pridelkih. Seveda se niti v tej oddaji nismo mogi izogniti škodi, predvsem v vinogradih. Mojca Dumančič je preverila, kako bo s trgatvijo na Vipavskem in v Brdih. Tudi med oljkarji je precej negotovosti. Določene lege imajo zelo malo plodov, vzrokov pa je lahko več, pravi stroka. Obiskali smo Inštitut za oljkarstvo, ki se je po petih letih vendarle uspel preseliti v obnovljene prostore izolskega Kampusa Livade, ki ga je leta 2017 prizadel požar. Obiskali smo Čičarijo, kraško pokrajino v severovzhodnem delu Istre. Pot bomo nadaljevali v Hrvaško Istro, kjer se mladi kmetovalci ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, a vsi imajo skupni imenovalec - evropska sredstva, s katerimi so svojo dejavnost nadgradili. Pa še v Triglavski narodni park bomo šli pogledat obnovljene kale ter v zamejstvo do mladega kmeta, ki je zaradi ljubezni do konj postal največji kosec na goriškem.
KO DOZORIJO FIGE Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot. KAMNITA VISOKA GREDE Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu. VISOKA GREDA KLUBA GAIA Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev. POSADILI SMO UPANJE Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja. navrtu@rtvslo.si
KO DOZORIJO FIGE Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot. KAMNITA VISOKA GREDE Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu. VISOKA GREDA KLUBA GAIA Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev. POSADILI SMO UPANJE Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja. navrtu@rtvslo.si
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Oddajo Vizionar smo v celoti namenili poplavam, ki so močno prizadele tudi gospodarstvo. Ob tem, da je voda odnesla zaloge, izdelke, orodja, se podjetniki in obrtniki najbolj bojijo, da bodo izgubili še kupce. V večini zalitih obratov so sredi sanacije proizvodnje in obseg škode še ugotavljajo.
Oddajo Vizionar smo v celoti namenili poplavam, ki so močno prizadele tudi gospodarstvo. Ob tem, da je voda odnesla zaloge, izdelke, orodja, se podjetniki in obrtniki najbolj bojijo, da bodo izgubili še kupce. V večini zalitih obratov so sredi sanacije proizvodnje in obseg škode še ugotavljajo.
Slovenijo so v začetku avgusta zajele neverjetno obilne padavine in huda neurja, ki so povzročili največje poplave v naši državi do zdaj. Poplave so terjale tudi smrtni davek, saj je šest oseb tragično izgubilo življenje. Škoda je ocenjena na kar 5 milijard evrov, 34 stanovanjskih objektov se je dobesedno porušilo in več kot 600 ljudi je ostalo brez strehe na glavo. 484 stanovanjskih objektov je zaradi posledic poplav postalo neprimernih za bivanje. Med pomoči potrebnimi prebivalci so bili tudi številni gluhi in naglušni. Kako je gluha skupnost doživljala največjo naravno katastrofo, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Slovenijo so v začetku avgusta zajele neverjetno obilne padavine in huda neurja, ki so povzročili največje poplave v naši državi do zdaj. Poplave so terjale tudi smrtni davek, saj je šest oseb tragično izgubilo življenje. Škoda je ocenjena na kar 5 milijard evrov, 34 stanovanjskih objektov se je dobesedno porušilo in več kot 600 ljudi je ostalo brez strehe na glavo. 484 stanovanjskih objektov je zaradi posledic poplav postalo neprimernih za bivanje. Med pomoči potrebnimi prebivalci so bili tudi številni gluhi in naglušni. Kako je gluha skupnost doživljala največjo naravno katastrofo, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Pred prvo živalsko konferenco v Sloveniji, govorimo o tem, zakaj je čas za vrnitev nazaj k naravnemu ustroju živali in njihovi plemeniti vlogi v življenju človeka. Pridružili smo se društvu REPS, ki je v okviru počitniškega programa Zveze prijateljev mladine, otrokom predstavil delo reševalnih psov. Obenem opozarjamo na njihovo dobrodelno akcijo za pomoč psom in vodnikom psov, ki so bili prizadeti v poplavah. Oziramo se v tujino, v Gruzijo, kjer v vročih poletnih dneh prostovoljci skrbijo za veliko število potepuških psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Pred prvo živalsko konferenco v Sloveniji, govorimo o tem, zakaj je čas za vrnitev nazaj k naravnemu ustroju živali in njihovi plemeniti vlogi v življenju človeka. Pridružili smo se društvu REPS, ki je v okviru počitniškega programa Zveze prijateljev mladine, otrokom predstavil delo reševalnih psov. Obenem opozarjamo na njihovo dobrodelno akcijo za pomoč psom in vodnikom psov, ki so bili prizadeti v poplavah. Oziramo se v tujino, v Gruzijo, kjer v vročih poletnih dneh prostovoljci skrbijo za veliko število potepuških psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Nove tehnologije bodo krojile našo prihodnost. Portugalsko-angleško zagonsko podjetje ILOF razvija diagnostiko bolezni današnjega časa, kot je na primer demenca, s pomočjo UI na daljavo. Bolonjska Univerza razvija električne dirkalne avtomobile s posebnimi materiali. Kvantni računalniki bodo popolnoma spremenili naša življenja zagotavljajo v finskem start up - u IQM. Danci pa spodbujajo mlade že takoj po osnovni šoli, da razmišljajo o svoji podjetniški prihodnosti.
Nove tehnologije bodo krojile našo prihodnost. Portugalsko-angleško zagonsko podjetje ILOF razvija diagnostiko bolezni današnjega časa, kot je na primer demenca, s pomočjo UI na daljavo. Bolonjska Univerza razvija električne dirkalne avtomobile s posebnimi materiali. Kvantni računalniki bodo popolnoma spremenili naša življenja zagotavljajo v finskem start up - u IQM. Danci pa spodbujajo mlade že takoj po osnovni šoli, da razmišljajo o svoji podjetniški prihodnosti.
Rast prebivalstva na svetu in podnebne spremembe odpirajo tudi vprašanje, kako bomo v prihodnje pridelovali hrano. Na Finskem se pojavlja vse več zagonskih podjetij, ki že imajo vizijo pridelave hrane v laboratorijih. V Avstriji vidijo prihodnost v prehrani tudi z vzgojo žuželk, na Portugalskem pa iščejo nove možnosti v morju , tudi z vzgojo morskih kumar, ki na trgu za kilogram danes dosegajo ceno 4000 evrov.
Rast prebivalstva na svetu in podnebne spremembe odpirajo tudi vprašanje, kako bomo v prihodnje pridelovali hrano. Na Finskem se pojavlja vse več zagonskih podjetij, ki že imajo vizijo pridelave hrane v laboratorijih. V Avstriji vidijo prihodnost v prehrani tudi z vzgojo žuželk, na Portugalskem pa iščejo nove možnosti v morju , tudi z vzgojo morskih kumar, ki na trgu za kilogram danes dosegajo ceno 4000 evrov.
V evropski prestolnici Bruselj, se ne odvija samo visoka evropska politika ampak tudi zanimivi projekti aktivnega državljanstva. Parada nevladne organizacije Zinneke, vsaki dve leti poveže različne kulture in je del kohezijskega projekta v okviru katerega so prostovoljci obnovili tudi staro, zapuščeno tovarno kolekov, kjer nastaja vse potrebno za parado.
V evropski prestolnici Bruselj, se ne odvija samo visoka evropska politika ampak tudi zanimivi projekti aktivnega državljanstva. Parada nevladne organizacije Zinneke, vsaki dve leti poveže različne kulture in je del kohezijskega projekta v okviru katerega so prostovoljci obnovili tudi staro, zapuščeno tovarno kolekov, kjer nastaja vse potrebno za parado.
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!
Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!
S predsednikom uprave Pomurskega sejma predstavimo letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Naša ekipa je spremljala ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obisku treh koroških kmetij, ki so jih prizadele avgustovske ujme. Govorimo o projektu za pospeševanje ekološkega kmetijstva, ki ga izvaja FKBV s partnerji. Vinogradniki in sadjarji ocenjujejo, da je bila letošnja pridelovalna sezona ena najtežjih v zadnjih desetletjih. Oddajo zaključimo s predstavitvijo projekta DIGIGOZD.
S predsednikom uprave Pomurskega sejma predstavimo letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Naša ekipa je spremljala ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obisku treh koroških kmetij, ki so jih prizadele avgustovske ujme. Govorimo o projektu za pospeševanje ekološkega kmetijstva, ki ga izvaja FKBV s partnerji. Vinogradniki in sadjarji ocenjujejo, da je bila letošnja pridelovalna sezona ena najtežjih v zadnjih desetletjih. Oddajo zaključimo s predstavitvijo projekta DIGIGOZD.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
Spoznavamo pasmo Japonska Akita, oziroma Akita Inu, ki spada med najstarejše avtohtone japonske pasme psov. Obiskali smo srečen dom dveh posvojenih psičk. Predstavljamo prizadevanja Društva za lepše mačje življenje Vojnik. Spoznavamo rogatca – sladkovodno akvarijsko ribo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Spoznavamo pasmo Japonska Akita, oziroma Akita Inu, ki spada med najstarejše avtohtone japonske pasme psov. Obiskali smo srečen dom dveh posvojenih psičk. Predstavljamo prizadevanja Društva za lepše mačje življenje Vojnik. Spoznavamo rogatca – sladkovodno akvarijsko ribo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
Danska nudi podporno okolje številnim zagonskim podjetjem s čimer spodbuja mlade k podjetniškim idejam. Frederike in Simone tako razvijata svojo idejo o higijenskih pripomočkih iz industrijske konoplje ter verjameta da bosta kmalu prepoznavni na globalnih trgih. Italijanski start up iz Bologne razvija idejo digitalnih zasebnih oblakov. Skupina mladih Avstrijcev , ki verjamejo v prihodnost z obnovljivo energijo, pa je razvila sistem lokalne izmenjave in prodaje obnovljive energije.
Danska nudi podporno okolje številnim zagonskim podjetjem s čimer spodbuja mlade k podjetniškim idejam. Frederike in Simone tako razvijata svojo idejo o higijenskih pripomočkih iz industrijske konoplje ter verjameta da bosta kmalu prepoznavni na globalnih trgih. Italijanski start up iz Bologne razvija idejo digitalnih zasebnih oblakov. Skupina mladih Avstrijcev , ki verjamejo v prihodnost z obnovljivo energijo, pa je razvila sistem lokalne izmenjave in prodaje obnovljive energije.
Geme so dragoceni kamni, v katere so vbrušene podobe. V grškem klasičnem obdobju so nastajale geme izjemne lepote, ki so dosti pozneje navdušile renesančne zbiralce in raziskovalce. Geme so svojo pot najpogosteje pričele kot pečatniki, nosilci sporočila, kot varuhi resnice, avtentičnosti. Zato so bile vdelane v prstane, da jih je imel lastnik vedno pri sebi in se njihovega pečata ne bi nihče mogel polastiti. Prizori so hkrati preskusni kamenčki znanja antične literature in zgodovine.
Geme so dragoceni kamni, v katere so vbrušene podobe. V grškem klasičnem obdobju so nastajale geme izjemne lepote, ki so dosti pozneje navdušile renesančne zbiralce in raziskovalce. Geme so svojo pot najpogosteje pričele kot pečatniki, nosilci sporočila, kot varuhi resnice, avtentičnosti. Zato so bile vdelane v prstane, da jih je imel lastnik vedno pri sebi in se njihovega pečata ne bi nihče mogel polastiti. Prizori so hkrati preskusni kamenčki znanja antične literature in zgodovine.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
Katastrofalne poplave so v letošnjem avgustu povzročile ogromno škode tudi na kmetijskih površinah, pridelkih in gospodarskih objektih v različnih predelih Slovenije. Naše ekipe so pretekli teden v SV Sloveniji in na Gorenjskem preverjale posledice poplav. S predsednikom KGZS se pogovarjamo o prvih ocenah škode in trenutnih razmerah v kmetijstvu. V primeru naravnih katastrof je potrebno poskrbeti tudi za živali ter se zavarovati pred zoonozami in kužnimi boleznimi. Podrobnosti nam predstavi uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin iz Slovenj Gradca.
Katastrofalne poplave so v letošnjem avgustu povzročile ogromno škode tudi na kmetijskih površinah, pridelkih in gospodarskih objektih v različnih predelih Slovenije. Naše ekipe so pretekli teden v SV Sloveniji in na Gorenjskem preverjale posledice poplav. S predsednikom KGZS se pogovarjamo o prvih ocenah škode in trenutnih razmerah v kmetijstvu. V primeru naravnih katastrof je potrebno poskrbeti tudi za živali ter se zavarovati pred zoonozami in kužnimi boleznimi. Podrobnosti nam predstavi uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin iz Slovenj Gradca.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s pomočjo katere lahko na daljavo določijo diagnoze pri Alzhajmerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenj.
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s pomočjo katere lahko na daljavo določijo diagnoze pri Alzhajmerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenj.
