Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Otok Sardinija je že desetletja prepoznaven po ovčjem siru "pecorino", vendar otočani iščejo tudi nove možnosti, ki so še vedno povezane s tradicijo. V okolici mesta San Gavino so od nekdaj pridelovali žlahtni žafran, začimbo , ki so jo na otok prinesli menihi. Fausto Gaboni ni načrtoval ,da se bo ukvarjal z zemljo saj je po poklicu strojnik, prevzel je očetovo kmetijo in danes se ukvarja z žafranom.
Otok Sardinija je že desetletja prepoznaven po ovčjem siru "pecorino", vendar otočani iščejo tudi nove možnosti, ki so še vedno povezane s tradicijo. V okolici mesta San Gavino so od nekdaj pridelovali žlahtni žafran, začimbo , ki so jo na otok prinesli menihi. Fausto Gaboni ni načrtoval ,da se bo ukvarjal z zemljo saj je po poklicu strojnik, prevzel je očetovo kmetijo in danes se ukvarja z žafranom.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Tokratno oddajo posvečamo knjigam in branju. Z nami bosta o bralni kulturi pri nas razmišljala knjižna urednica in zahtevna bralka z občutkom za kakovostne vsebine Renate Rugelj ter založnik, poznavalec knjižnega trga in pisatelj Samo Rugelj. O ljubezni do knjig pa se bomo pogovarjali tudi s knjižničarko, voditeljico bralnih klubov in predvsem žensko, ki pravi, da je branje njena identiteta, Ksenijo Medved. Spoznali bomo 81-letnega Marka Nemca Pečjaka, ki še vedno prebere od tri do štiri knjige na mesec. Obiskali bomo knjižnico UKC-ja Ljubljana in vam pokazali kotičke v naravi, kjer se lahko sprostite ob branju. V rubriki »Ah, ta splet!« bomo predstavili portal Dobre knjige.si s knjižnimi predlogi, med katerimi lahko vsakdo najde kaj zase. Več o portalu nam bo povedala njegova glavna urednica Luana Malec. V kvizu (Spo)znanje generacij pa bomo med drugim izvedeli, katera je najbolj prevajana knjiga v zgodovini.
Tokratno oddajo posvečamo knjigam in branju. Z nami bosta o bralni kulturi pri nas razmišljala knjižna urednica in zahtevna bralka z občutkom za kakovostne vsebine Renate Rugelj ter založnik, poznavalec knjižnega trga in pisatelj Samo Rugelj. O ljubezni do knjig pa se bomo pogovarjali tudi s knjižničarko, voditeljico bralnih klubov in predvsem žensko, ki pravi, da je branje njena identiteta, Ksenijo Medved. Spoznali bomo 81-letnega Marka Nemca Pečjaka, ki še vedno prebere od tri do štiri knjige na mesec. Obiskali bomo knjižnico UKC-ja Ljubljana in vam pokazali kotičke v naravi, kjer se lahko sprostite ob branju. V rubriki »Ah, ta splet!« bomo predstavili portal Dobre knjige.si s knjižnimi predlogi, med katerimi lahko vsakdo najde kaj zase. Več o portalu nam bo povedala njegova glavna urednica Luana Malec. V kvizu (Spo)znanje generacij pa bomo med drugim izvedeli, katera je najbolj prevajana knjiga v zgodovini.
ZELIŠČARJI NA DUGEM OTOKU Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo. V KROMBERKU Z GAIO NA OBISKU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama. ZELIŠČOLOV: ZNANJE O ZEIŠČIH Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte. navrtu@rtvslo.si
ZELIŠČARJI NA DUGEM OTOKU Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo. V KROMBERKU Z GAIO NA OBISKU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama. ZELIŠČOLOV: ZNANJE O ZEIŠČIH Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte. navrtu@rtvslo.si
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V slikovitem dalmatinskem mestecu Rogotin, na pol poti med Splitom in Dubrovnikom, so postavili prve vetrne orgle na svetu. Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko se je nekemu sanjaču porodila zamisel, ki je ni bilo lahko uresničiti. Danes vodi na vrh hriba Trovro s kamni tlakovana pot k razgledni točki s panoramskim pogledom in daljnogledom, iz nenavadnega glasbila pa prihaja edinstven koncert vetrov, ki se razlega po mestu in zalivu. Skoraj neverjetna je zgodba italijanske paraolimpijske športnice Katie Aere, ki je pri dobrih tridesetih letih postala invalidna zaradi hude avtoimunske bolezni, pri štiridesetih pa je v boju za ohranitev življenja presegla samo sebe in posegla po rekordu in medaljah na paralimpijskih igrah v Tokiu in Parizu. A tudi to še ni vse … V Piranu je muzej, ki je redkost tudi v svetovnem merilu. Razstava ene najstarejših skupin živali na našem planetu navdušuje obiskovalce z edinstvenimi, neverjetnimi oblikami, barvami in vzorci školjk in polžev. Med polži so tudi izjemno veliki primerki, za katere je težko verjeti, da so sorodniki vrtnega polža. Razstava se vedno znova dopolnjuje in spreminja z novimi primerki in zgodbami, ki jih vodi misel na zaščito tega ogroženega dela narave na planetu. Florian in Arthur Waldner s kovaškimi kladivi in ognjem oblikujeta različna orodja in pripomočke za vrt. Zadnja kovača na Južnem Tirolskem sta vesela velikega povpraševanja po svojih izdelkih. A zakaj bi kdo kupil ročno izdelano orodje, če lahko kupi industrijsko izdelano v trgovini? Odgovor je preprost: kmetje in vrtnarji za svoje delo pogosto potrebujejo orodje določene širine ali dolžine in cenijo spretnosti južnotirolskih kovačev, ki nadaljujeta dolgo tradicijo. Kovačnica v Schleisu je stara dobrih 100 let, orodje pa tu izdelujejo že od leta 1956. Za ljudi z motnjami v razvoju je vključevanje v družbo in življenje zelo pomembno. Kljub široki paleti ponudb, kot je delo v skupinskih delavnicah, pa to ni primerno za vsakogar. Florian Offinger je 26-letni avtist, ki se težko znajde v prostoru z drugimi ljudmi. Svoje mesto je našel pri socialnem delavcu in mizarju Thomasu Schenku v Nördlingenu na Švabskem, ki ga je vključil v edinstven projekt. Okoli leta 1900 je münchenska secesija začela svoj zmagoviti pohod po Nemčiji. Vsakdanje življenje naj bi postalo lepše, je obetala. Toda mlade umetnike je zanimal tudi pravičnejši in bolj trajnosten način življenja, kot je bilo opazno na razstavi v münchenskem razstavišču Kunsthalle.
V slikovitem dalmatinskem mestecu Rogotin, na pol poti med Splitom in Dubrovnikom, so postavili prve vetrne orgle na svetu. Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko se je nekemu sanjaču porodila zamisel, ki je ni bilo lahko uresničiti. Danes vodi na vrh hriba Trovro s kamni tlakovana pot k razgledni točki s panoramskim pogledom in daljnogledom, iz nenavadnega glasbila pa prihaja edinstven koncert vetrov, ki se razlega po mestu in zalivu. Skoraj neverjetna je zgodba italijanske paraolimpijske športnice Katie Aere, ki je pri dobrih tridesetih letih postala invalidna zaradi hude avtoimunske bolezni, pri štiridesetih pa je v boju za ohranitev življenja presegla samo sebe in posegla po rekordu in medaljah na paralimpijskih igrah v Tokiu in Parizu. A tudi to še ni vse … V Piranu je muzej, ki je redkost tudi v svetovnem merilu. Razstava ene najstarejših skupin živali na našem planetu navdušuje obiskovalce z edinstvenimi, neverjetnimi oblikami, barvami in vzorci školjk in polžev. Med polži so tudi izjemno veliki primerki, za katere je težko verjeti, da so sorodniki vrtnega polža. Razstava se vedno znova dopolnjuje in spreminja z novimi primerki in zgodbami, ki jih vodi misel na zaščito tega ogroženega dela narave na planetu. Florian in Arthur Waldner s kovaškimi kladivi in ognjem oblikujeta različna orodja in pripomočke za vrt. Zadnja kovača na Južnem Tirolskem sta vesela velikega povpraševanja po svojih izdelkih. A zakaj bi kdo kupil ročno izdelano orodje, če lahko kupi industrijsko izdelano v trgovini? Odgovor je preprost: kmetje in vrtnarji za svoje delo pogosto potrebujejo orodje določene širine ali dolžine in cenijo spretnosti južnotirolskih kovačev, ki nadaljujeta dolgo tradicijo. Kovačnica v Schleisu je stara dobrih 100 let, orodje pa tu izdelujejo že od leta 1956. Za ljudi z motnjami v razvoju je vključevanje v družbo in življenje zelo pomembno. Kljub široki paleti ponudb, kot je delo v skupinskih delavnicah, pa to ni primerno za vsakogar. Florian Offinger je 26-letni avtist, ki se težko znajde v prostoru z drugimi ljudmi. Svoje mesto je našel pri socialnem delavcu in mizarju Thomasu Schenku v Nördlingenu na Švabskem, ki ga je vključil v edinstven projekt. Okoli leta 1900 je münchenska secesija začela svoj zmagoviti pohod po Nemčiji. Vsakdanje življenje naj bi postalo lepše, je obetala. Toda mlade umetnike je zanimal tudi pravičnejši in bolj trajnosten način življenja, kot je bilo opazno na razstavi v münchenskem razstavišču Kunsthalle.
Ivan Gligora iz hrvaškega otoka Pag , je svojo kariero mlekarja , ki danes proizvaja najboljši ovčji sir na svetu začel v mlekarski šoli v Kranju. V vasi Kolan je postavil svetovno znano mlekarno, ki ohranja tradicijo proizvodnje paškega sira in jo nadgrajuje z znanjem in energijo, ki družinskemu podjetju obeta uspešno prihodnost. Zlati paški sir ima okus po soli in številnih avtohtonih rastlinah otoka, ki jih paške ovce iščejo med kamenjem.
Ivan Gligora iz hrvaškega otoka Pag , je svojo kariero mlekarja , ki danes proizvaja najboljši ovčji sir na svetu začel v mlekarski šoli v Kranju. V vasi Kolan je postavil svetovno znano mlekarno, ki ohranja tradicijo proizvodnje paškega sira in jo nadgrajuje z znanjem in energijo, ki družinskemu podjetju obeta uspešno prihodnost. Zlati paški sir ima okus po soli in številnih avtohtonih rastlinah otoka, ki jih paške ovce iščejo med kamenjem.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Gore so od nekdaj navduševale človeka. Vzbujale so mu spoštovanje in željo, da jih osvoji. Planinarjenje je danes ena izmed najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti. Kaj nam planinarjenje daje in kaj nas gore učijo, bomo odkrivali z alpinistoma in velikima ljubiteljema gora pa tudi kolesarjenja, turnega smučanja in pisanja, dr. Lidijo Honzak in Tadejem Golobom. V Mojstrani smo obiskali plezalne legende 60.0 in 70. let, Mojstranške veverice. Spomine na obdobje plezanja smo obujali s Klavdijem Mlekužem, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom. S skupino navdušenih planincev smo se povzpeli do cerkve Svetega Primoža pri Kamniku, prelistali pa bomo tudi revijo Planinski vestnik. Ta je namenjena planincem, alpinistom, kolesarjem in vsem ljubiteljem gorskega sveta, in letos praznuje 130 let. Za lažje načrtovanje vaše naslednje poti pa vam bomo z Blažem Ratom predstavili mobilno aplikacijo Appeak, ki nam pomaga na primer pri odločitvi, kateri hrib izbrati za izlet. Oddaja se bo v sproščenem vzdušju končala s kvizom (Spo)znanje generacij.
Gore so od nekdaj navduševale človeka. Vzbujale so mu spoštovanje in željo, da jih osvoji. Planinarjenje je danes ena izmed najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti. Kaj nam planinarjenje daje in kaj nas gore učijo, bomo odkrivali z alpinistoma in velikima ljubiteljema gora pa tudi kolesarjenja, turnega smučanja in pisanja, dr. Lidijo Honzak in Tadejem Golobom. V Mojstrani smo obiskali plezalne legende 60.0 in 70. let, Mojstranške veverice. Spomine na obdobje plezanja smo obujali s Klavdijem Mlekužem, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom. S skupino navdušenih planincev smo se povzpeli do cerkve Svetega Primoža pri Kamniku, prelistali pa bomo tudi revijo Planinski vestnik. Ta je namenjena planincem, alpinistom, kolesarjem in vsem ljubiteljem gorskega sveta, in letos praznuje 130 let. Za lažje načrtovanje vaše naslednje poti pa vam bomo z Blažem Ratom predstavili mobilno aplikacijo Appeak, ki nam pomaga na primer pri odločitvi, kateri hrib izbrati za izlet. Oddaja se bo v sproščenem vzdušju končala s kvizom (Spo)znanje generacij.
PRVI PRIDELEK KROMPIRJA Na svojem vrtu v kraju Roženpelj je Davor Špehar izkopal prvi letošnji pridelek krompirja. Gre za zgodnjo sorto, ki dozori v 60 dneh, v rastlinjak pa jo je sadil nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. Predstavi, kako bo zapolnil prazna mesta. UPORABNOST LIPE IN LIPOVCA Lipa in lipovec sta sorodni vrsti, ki ju v domači lekarni uporabljamo enako. Nabiramo cvetove in liste, jih posušimo, iz njih pripravljamo čaje in napitke proti prehladom. Spoznavamo ju s poznavalko zdravilnih rastlin Jožico Bajc Pivec. Z MEDNARODNE RAZSTAVE BONSAJEV Udeležili smo se mednarodne razstave bonsajev, ki je bila pred mesecem v Šenčurju. Na ogled so postavili 55 bonsajev, inštruktor oblikovanja drevesc v posodi Alessandro Bonardo pa je pred občinstvom prikazal, kako ožičiti japonski črni bor, da postane lep bonsaj. Pove, da zahtevajo iglavci več tehničnega znanja kot listavci, so pa cvetoči listavci paša za oči. RAZMNOŽEVANJE NAGELJČKOV Nageljčke najpogosteje sadimo na obrobja gred, da nežno razmejujejo vrt od poti. Sebastjan Lipar je odcvetele binkoštne nageljne, ki so se prepleti s plevelom, najprej izkopal, očistil, jim prikrajšal korenine in po skupinah posadil v lončke. Ukoreninjene bo presadil na vrt. navrtu@rtvslo.si
PRVI PRIDELEK KROMPIRJA Na svojem vrtu v kraju Roženpelj je Davor Špehar izkopal prvi letošnji pridelek krompirja. Gre za zgodnjo sorto, ki dozori v 60 dneh, v rastlinjak pa jo je sadil nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. Predstavi, kako bo zapolnil prazna mesta. UPORABNOST LIPE IN LIPOVCA Lipa in lipovec sta sorodni vrsti, ki ju v domači lekarni uporabljamo enako. Nabiramo cvetove in liste, jih posušimo, iz njih pripravljamo čaje in napitke proti prehladom. Spoznavamo ju s poznavalko zdravilnih rastlin Jožico Bajc Pivec. Z MEDNARODNE RAZSTAVE BONSAJEV Udeležili smo se mednarodne razstave bonsajev, ki je bila pred mesecem v Šenčurju. Na ogled so postavili 55 bonsajev, inštruktor oblikovanja drevesc v posodi Alessandro Bonardo pa je pred občinstvom prikazal, kako ožičiti japonski črni bor, da postane lep bonsaj. Pove, da zahtevajo iglavci več tehničnega znanja kot listavci, so pa cvetoči listavci paša za oči. RAZMNOŽEVANJE NAGELJČKOV Nageljčke najpogosteje sadimo na obrobja gred, da nežno razmejujejo vrt od poti. Sebastjan Lipar je odcvetele binkoštne nageljne, ki so se prepleti s plevelom, najprej izkopal, očistil, jim prikrajšal korenine in po skupinah posadil v lončke. Ukoreninjene bo presadil na vrt. navrtu@rtvslo.si
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.
Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.
Reka Gračnica je izjemno slikovita vodna krajina v vzhodnem delu Slovenije . Vodni tok Gračnice je dobil poseben pomen v mitološkem izročilu prastarih civilizacij, ki so v njem našle svojo sveto reko. Položaj zvezd in tok reke so povezali in temu prilagodili poljedelske dejavnosti. In prav posebno mesto v izročilu te rečne doline ima zdravilna in sveta moč vode, ki njenim prebivalcem še danes omogoča bolj zdravo življenje.
Reka Gračnica je izjemno slikovita vodna krajina v vzhodnem delu Slovenije . Vodni tok Gračnice je dobil poseben pomen v mitološkem izročilu prastarih civilizacij, ki so v njem našle svojo sveto reko. Položaj zvezd in tok reke so povezali in temu prilagodili poljedelske dejavnosti. In prav posebno mesto v izročilu te rečne doline ima zdravilna in sveta moč vode, ki njenim prebivalcem še danes omogoča bolj zdravo življenje.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Asafumi Yamashita , Japonec ki je pred 25 leti prišel v Paris. Najprej se je ukvarjal z bonsaji, po tem je začel pridelovati zelenjavo. Danes sodeluje z najboljšimi kuharji sveta, ki ustvarjajo vrhunsko kulinariko v francoski prestolnici……
Asafumi Yamashita , Japonec ki je pred 25 leti prišel v Paris. Najprej se je ukvarjal z bonsaji, po tem je začel pridelovati zelenjavo. Danes sodeluje z najboljšimi kuharji sveta, ki ustvarjajo vrhunsko kulinariko v francoski prestolnici……
Asafumi Yamashita , Japonec ki je pred 25 leti prišel v Paris. Najprej se je ukvarjal z bonsaji, po tem je začel pridelovati zelenjavo. Danes sodeluje z najboljšimi kuharji sveta, ki ustvarjajo vrhunsko kulinariko v francoski prestolnici……
Asafumi Yamashita , Japonec ki je pred 25 leti prišel v Paris. Najprej se je ukvarjal z bonsaji, po tem je začel pridelovati zelenjavo. Danes sodeluje z najboljšimi kuharji sveta, ki ustvarjajo vrhunsko kulinariko v francoski prestolnici……
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Če bi svet deloval tako kot kmetija Morgenhof, ne bi imeli težav z naravnimi surovinami in energijo. Tu je vse povezano in izhaja iz narave. Kamen, ilovica in les so osnovni materiali iz katerih so zgrajeni hiša, hlev in poslopja. Gozd je vir lesa , ki daje toplotno in električno energijo, kar dopolnjuje še energija sonca, ki suši tudi seno, s čimer se ohranja visoko hranilno vrednost krme. Voda, ki pri tem ostaja je kot zeliščni čaj in jo pijejo teleta. Presežek energije Herbert tudi skladišči s pomočjo 8o. tisoč litrskega rezervoarja. Posestvo ustvari več energije kot jo potrebuje.
Če bi svet deloval tako kot kmetija Morgenhof, ne bi imeli težav z naravnimi surovinami in energijo. Tu je vse povezano in izhaja iz narave. Kamen, ilovica in les so osnovni materiali iz katerih so zgrajeni hiša, hlev in poslopja. Gozd je vir lesa , ki daje toplotno in električno energijo, kar dopolnjuje še energija sonca, ki suši tudi seno, s čimer se ohranja visoko hranilno vrednost krme. Voda, ki pri tem ostaja je kot zeliščni čaj in jo pijejo teleta. Presežek energije Herbert tudi skladišči s pomočjo 8o. tisoč litrskega rezervoarja. Posestvo ustvari več energije kot jo potrebuje.
Če bi svet deloval tako kot kmetija Morgenhof, ne bi imeli težav z naravnimi surovinami in energijo. Tu je vse povezano in izhaja iz narave. Kamen, ilovica in les so osnovni materiali iz katerih so zgrajeni hiša, hlev in poslopja. Gozd je vir lesa , ki daje toplotno in električno energijo, kar dopolnjuje še energija sonca, ki suši tudi seno, s čimer se ohranja visoko hranilno vrednost krme. Voda, ki pri tem ostaja je kot zeliščni čaj in jo pijejo teleta. Presežek energije Herbert tudi skladišči s pomočjo 8o. tisoč litrskega rezervoarja. Posestvo ustvari več energije kot jo potrebuje.
Če bi svet deloval tako kot kmetija Morgenhof, ne bi imeli težav z naravnimi surovinami in energijo. Tu je vse povezano in izhaja iz narave. Kamen, ilovica in les so osnovni materiali iz katerih so zgrajeni hiša, hlev in poslopja. Gozd je vir lesa , ki daje toplotno in električno energijo, kar dopolnjuje še energija sonca, ki suši tudi seno, s čimer se ohranja visoko hranilno vrednost krme. Voda, ki pri tem ostaja je kot zeliščni čaj in jo pijejo teleta. Presežek energije Herbert tudi skladišči s pomočjo 8o. tisoč litrskega rezervoarja. Posestvo ustvari več energije kot jo potrebuje.
Popeljali vas bomo v Toskano, kamo so šli člani Društva oljkarjev Slovenske Istre obiskat svoje kolege. Sprehodili so se po drevesnici, od koder prihaja veliko oljčnih sadik v našo Istro in med oljčniki, ki so ponekod še strmejši, kot doma. Bili smo v Novi Gorici na seminarju Trte in Vino- zakladi Primorske. Govorili so o izzivih, ki čakajo vinogradnike in vinarje v prihodnje, okušali pa so lahko kar 192 vzorcev vin iz vseh štirih vinorodnih okolišev vinorodne dežele Primorska. Govorili bomo o umetni inteligenci in naprednih tehnologijah, ki lahko pomagajo pri sodobnem kmetijstvu, predvsem pri zatiranju škodljivcev. Predstavili vam bomo prestižno italijansko publikacijo Slow food, vodnik po najboljših oljčnih oljih, v katerem se je letos prvič znašlo osem istrskih oljkarjev. Šli pa bomo tudi v zamejstvo.
Popeljali vas bomo v Toskano, kamo so šli člani Društva oljkarjev Slovenske Istre obiskat svoje kolege. Sprehodili so se po drevesnici, od koder prihaja veliko oljčnih sadik v našo Istro in med oljčniki, ki so ponekod še strmejši, kot doma. Bili smo v Novi Gorici na seminarju Trte in Vino- zakladi Primorske. Govorili so o izzivih, ki čakajo vinogradnike in vinarje v prihodnje, okušali pa so lahko kar 192 vzorcev vin iz vseh štirih vinorodnih okolišev vinorodne dežele Primorska. Govorili bomo o umetni inteligenci in naprednih tehnologijah, ki lahko pomagajo pri sodobnem kmetijstvu, predvsem pri zatiranju škodljivcev. Predstavili vam bomo prestižno italijansko publikacijo Slow food, vodnik po najboljših oljčnih oljih, v katerem se je letos prvič znašlo osem istrskih oljkarjev. Šli pa bomo tudi v zamejstvo.
Kdor poje rad, ostaja mlad – in Slovenci zagotovo radi pojemo. Še posebno skupaj, večglasno, ubrano. Zborovsko petje je pri nas nekaj posebnega: je del naše identitete, tradicije in skupnosti. Spoznali bomo kar nekaj tistih, ki petje spreminjajo v nagovarjajoč zvok. V studiu bo o svoji ljubezni do zborovskega petja in o tem, kakšna posebna energija in povezanost se ustvarjata med pevci zbora, kar pripomore k njegovi ubranosti, razmišljala solopevka in glasbena pedagoginja, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije doma in po svetu na pevskih tekmovanjih dosega najvišja priznanja. Prisluhnili bomo tudi ubranim fantovskim glasovom z Gimnazije Kranj in zborovodkinji Ani Bec; kako lahko petje ne glede na čas in kraj na poseben način poveže ljudi in njihova srca, pa nam bodo predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Trnovci Ljubljana. Nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo so leta 2014 po približno 50 letih obudili v skoraj enaki zasedbi in s prvotno zborovodkinjo Majdo Hauptman. V oddaji bodo zadoneli tudi energični glasovi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, z legendarno zborovodkinjo zbora Pio Cah pa bomo spregovorili o vrednotah, ki jih prenašajo njihove pesmi. Predstavili vam bomo tudi pametno pesmarico Venec slovenskih in se ob koncu pomerili v kvizu (Spo)znanje generacij.
Kdor poje rad, ostaja mlad – in Slovenci zagotovo radi pojemo. Še posebno skupaj, večglasno, ubrano. Zborovsko petje je pri nas nekaj posebnega: je del naše identitete, tradicije in skupnosti. Spoznali bomo kar nekaj tistih, ki petje spreminjajo v nagovarjajoč zvok. V studiu bo o svoji ljubezni do zborovskega petja in o tem, kakšna posebna energija in povezanost se ustvarjata med pevci zbora, kar pripomore k njegovi ubranosti, razmišljala solopevka in glasbena pedagoginja, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije doma in po svetu na pevskih tekmovanjih dosega najvišja priznanja. Prisluhnili bomo tudi ubranim fantovskim glasovom z Gimnazije Kranj in zborovodkinji Ani Bec; kako lahko petje ne glede na čas in kraj na poseben način poveže ljudi in njihova srca, pa nam bodo predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Trnovci Ljubljana. Nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo so leta 2014 po približno 50 letih obudili v skoraj enaki zasedbi in s prvotno zborovodkinjo Majdo Hauptman. V oddaji bodo zadoneli tudi energični glasovi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, z legendarno zborovodkinjo zbora Pio Cah pa bomo spregovorili o vrednotah, ki jih prenašajo njihove pesmi. Predstavili vam bomo tudi pametno pesmarico Venec slovenskih in se ob koncu pomerili v kvizu (Spo)znanje generacij.
ZGODBE, KI JIH PIŠEJO VRTNICE Verjetno ni vrta brez vrtnice in rožnika brez gartrož, oddaja sredi junija je tako namenjena kraljicam rož - vrtnicam. Z Matjažem Mastnakom spoznavamo damaščanke, med katere se uvršča tudi sorta s slovenskim imenom, Aškerčeva. Potomec žlahtniteljske družine Meilland iz Francije predstavi, nad kakšnimi vrtnicami se navdušujejo predstavniki milenijcev. Izvemo tudi zgodbo rožnega vrta Millepetali (Tisoč cvetnih lističev). Pred onkološkim inštitutom v bližini italijanskega mesta Pordenone so ga uredili pred osmimi leti. Učinkovine, ki so zbrane v kapljicah koncentriranega šipka, pa pomagajo ljudem, ki so ujeti v slabih razmerjih in ne vedo, kako naprej ...
ZGODBE, KI JIH PIŠEJO VRTNICE Verjetno ni vrta brez vrtnice in rožnika brez gartrož, oddaja sredi junija je tako namenjena kraljicam rož - vrtnicam. Z Matjažem Mastnakom spoznavamo damaščanke, med katere se uvršča tudi sorta s slovenskim imenom, Aškerčeva. Potomec žlahtniteljske družine Meilland iz Francije predstavi, nad kakšnimi vrtnicami se navdušujejo predstavniki milenijcev. Izvemo tudi zgodbo rožnega vrta Millepetali (Tisoč cvetnih lističev). Pred onkološkim inštitutom v bližini italijanskega mesta Pordenone so ga uredili pred osmimi leti. Učinkovine, ki so zbrane v kapljicah koncentriranega šipka, pa pomagajo ljudem, ki so ujeti v slabih razmerjih in ne vedo, kako naprej ...
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Del slovenskega vodnega kroga pod Kumom je hudourniški tok reke Sopote, ki v osrčju Dolenjske in Posavja skriva eno najlepših in najbolj ohranjenih vodnih krajin v Sloveniji. Dolina Sopote je bila nekoč pokrajina žag in mlinov, ki danes ne obratujejo več. Praznino je zapolnila čudovita narava, slapovi in oživitev splavarjenja . V svojem slikovitem toku reka ustvarja mnoge ribnike ter mokrišča, ki so idealni kraj za življenja poln vodni habitat redkih rastlinskih ter živalskih vrst.
Del slovenskega vodnega kroga pod Kumom je hudourniški tok reke Sopote, ki v osrčju Dolenjske in Posavja skriva eno najlepših in najbolj ohranjenih vodnih krajin v Sloveniji. Dolina Sopote je bila nekoč pokrajina žag in mlinov, ki danes ne obratujejo več. Praznino je zapolnila čudovita narava, slapovi in oživitev splavarjenja . V svojem slikovitem toku reka ustvarja mnoge ribnike ter mokrišča, ki so idealni kraj za življenja poln vodni habitat redkih rastlinskih ter živalskih vrst.
Korzika, 1. 12. 1981. Letalska nesreča, ki se je zarezala v spomin vseh Slovencev. Zgodba romana Ajaccio, ponovno pisateljice Ive L. Novak se dogaja leta 2008 pod goro San Pietro, kjer svojci žrtev iščejo še zadnje koščke ostankov nesreče. Iva s hčerko in bratom tu obuja spomine na otroštvo brez staršev, na življenje »potem« – po nesreči. Intimna pripoved odpira vprašanja o izgubi, žalovanju in življenju samem.
Korzika, 1. 12. 1981. Letalska nesreča, ki se je zarezala v spomin vseh Slovencev. Zgodba romana Ajaccio, ponovno pisateljice Ive L. Novak se dogaja leta 2008 pod goro San Pietro, kjer svojci žrtev iščejo še zadnje koščke ostankov nesreče. Iva s hčerko in bratom tu obuja spomine na otroštvo brez staršev, na življenje »potem« – po nesreči. Intimna pripoved odpira vprašanja o izgubi, žalovanju in življenju samem.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
S predsednikom Kluba kraških ovčarjev Slovenije smo se pogovarjali o pomembnem dogodku za našo avtohtono pasmo psov - vzreja kraškega ovčarja je odslej namreč vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Predstavljamo še eno avtohtono vrsto živali – sladkovodno želvo močvirsko sklednico. Opozarjamo na pazljivost pri upravljanju za našim vrtom in okolico. Po prvomajskih kresovih so v Veterinarskem centru Pika namreč sprejeli hudo ožganega ježka, ki je zavetje našel v kupu dračja. Spoznavamo akvarijsko ribo – pritlikavo napihovalko. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
S predsednikom Kluba kraških ovčarjev Slovenije smo se pogovarjali o pomembnem dogodku za našo avtohtono pasmo psov - vzreja kraškega ovčarja je odslej namreč vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Predstavljamo še eno avtohtono vrsto živali – sladkovodno želvo močvirsko sklednico. Opozarjamo na pazljivost pri upravljanju za našim vrtom in okolico. Po prvomajskih kresovih so v Veterinarskem centru Pika namreč sprejeli hudo ožganega ježka, ki je zavetje našel v kupu dračja. Spoznavamo akvarijsko ribo – pritlikavo napihovalko. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Zaledje dalmatinske obale je bogato z vodnimi viri in obširnimi površinami , kjer bi se lahko paslo še veliko več koz in ovac. V vasi Krupa nam Slavko in Željko , oče in sin , razkrijeta zanimivo zgodbo. Pred 10 leti je Slavko , ki vsak dan žene na pašo svojo čredo koz, opazil , da so koze na travniku izkopale neke vrste gobo in jo s slastjo pojedle. In tako se je začela zgodba o kozah , ki so našle tartufe. Tudi zgodba o zaščiti dalmatinske tuke, je zgodba o naravnem bogastvu in biotski raznolikosti Dalmacije , ki še zdaleč ni izkoriščena.
Zaledje dalmatinske obale je bogato z vodnimi viri in obširnimi površinami , kjer bi se lahko paslo še veliko več koz in ovac. V vasi Krupa nam Slavko in Željko , oče in sin , razkrijeta zanimivo zgodbo. Pred 10 leti je Slavko , ki vsak dan žene na pašo svojo čredo koz, opazil , da so koze na travniku izkopale neke vrste gobo in jo s slastjo pojedle. In tako se je začela zgodba o kozah , ki so našle tartufe. Tudi zgodba o zaščiti dalmatinske tuke, je zgodba o naravnem bogastvu in biotski raznolikosti Dalmacije , ki še zdaleč ni izkoriščena.
Tema mednarodnega Festivala alpskega cvetja v Bohinjski Bistrici so bili izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. V nadaljevanju govorimo o razlogih za opuščanje vinogradništva v Vinorodni deželi Podravje. Pred 13 leti je naša ekipa rejce drobnice s Plavškega Rovta pospremila na pašo na Golici. V rubriki »Spomnimo se« reportažo znova predvajamo. Z Robertom Golcem, ki prihaja s KGZ Kranj, predstavimo pašo in košnjo na gorskih pašnikih v današnjem času. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Tema mednarodnega Festivala alpskega cvetja v Bohinjski Bistrici so bili izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. V nadaljevanju govorimo o razlogih za opuščanje vinogradništva v Vinorodni deželi Podravje. Pred 13 leti je naša ekipa rejce drobnice s Plavškega Rovta pospremila na pašo na Golici. V rubriki »Spomnimo se« reportažo znova predvajamo. Z Robertom Golcem, ki prihaja s KGZ Kranj, predstavimo pašo in košnjo na gorskih pašnikih v današnjem času. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
DOBIMO SE NA VRTOVIH Pobuda je iz Francije, kjer prvi konec tedna v juniju namenjajo obiskom vrtov, parkov ... Spoznate lahko 33 'vrtnih' lokacij po vsej Sloveniji, mi pa smo si ogledali skalnjak v Arboretumu Volčji Potok in se o njem pogovarjali z oblikovalcem Ladislavom Pergovnikom. KAMNITI VRTOVI, KAMNI ... Tema pobude Dobimo se na vrtovih je Kamniti vrtovi in vrtni kamni. S Ksenijo Škofič iz mariborske Cvetličarne Aralija, ki se tudi pridružuje pobudi, smo si ogledali 11-metrski skalnjak. Posajenih je 80 rastlin, primernih za kamniti vrt. Gospa Ksenija je ustvarila tudi grobni nasad, pri katerem so v ospredju barvni kamni in sukulente. NA GOZDNEM ROBU Medtem ko na prosto z zamudo zaradi neugodnega vremena še sadimo plodovke, pa za divje užitne rastline stopimo le do gozdnega roba. Nekaj smo jih poiskali s kozjansko nabiralko Karmen Gajšek in ustvarili razstrupljevalni napitek. ŠOPEK JUNIJA Tudi Matejo Trebec iz Vrtnega centra Gašperlin je v cvetličarstvo delno 'potegnilo' otroštvo, ki ga je predvsem s staro mamo veliko preživela v naravi. V šopku, ki ponazarja rožnik, junij, so nepogrešljive vrtnice pastelnih barv. Zanimiva pa je tudi osnova šopka, ki bo nekoga razveselil v šopkomatu.
DOBIMO SE NA VRTOVIH Pobuda je iz Francije, kjer prvi konec tedna v juniju namenjajo obiskom vrtov, parkov ... Spoznate lahko 33 'vrtnih' lokacij po vsej Sloveniji, mi pa smo si ogledali skalnjak v Arboretumu Volčji Potok in se o njem pogovarjali z oblikovalcem Ladislavom Pergovnikom. KAMNITI VRTOVI, KAMNI ... Tema pobude Dobimo se na vrtovih je Kamniti vrtovi in vrtni kamni. S Ksenijo Škofič iz mariborske Cvetličarne Aralija, ki se tudi pridružuje pobudi, smo si ogledali 11-metrski skalnjak. Posajenih je 80 rastlin, primernih za kamniti vrt. Gospa Ksenija je ustvarila tudi grobni nasad, pri katerem so v ospredju barvni kamni in sukulente. NA GOZDNEM ROBU Medtem ko na prosto z zamudo zaradi neugodnega vremena še sadimo plodovke, pa za divje užitne rastline stopimo le do gozdnega roba. Nekaj smo jih poiskali s kozjansko nabiralko Karmen Gajšek in ustvarili razstrupljevalni napitek. ŠOPEK JUNIJA Tudi Matejo Trebec iz Vrtnega centra Gašperlin je v cvetličarstvo delno 'potegnilo' otroštvo, ki ga je predvsem s staro mamo veliko preživela v naravi. V šopku, ki ponazarja rožnik, junij, so nepogrešljive vrtnice pastelnih barv. Zanimiva pa je tudi osnova šopka, ki bo nekoga razveselil v šopkomatu.
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Bistre vode Sevnične in njihova dobra pretočnost omogoča življenje redki vrsti potočnega raka . Prav tako omogoča lokalni ribiški družini odlično naravno gojitveno reko. Rečni meandri, zgodba prastarega svetišča, adrenalinske pustolovščine izpod velikega vremenskega radarja na Lisci, gradov, starih rečnih poti - vse to nas opominja, da ohranjamo tisto, kar je najbolj pomembno za čas naših življenj.
Bistre vode Sevnične in njihova dobra pretočnost omogoča življenje redki vrsti potočnega raka . Prav tako omogoča lokalni ribiški družini odlično naravno gojitveno reko. Rečni meandri, zgodba prastarega svetišča, adrenalinske pustolovščine izpod velikega vremenskega radarja na Lisci, gradov, starih rečnih poti - vse to nas opominja, da ohranjamo tisto, kar je najbolj pomembno za čas naših življenj.
V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.
V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
Kaj pomeni resnična dostopnost v svetu informacij, storitev in vsakdanjega življenja? To nas je zanimalo v oddaji Prisluhnimo tišini, saj začne 28. junija veljati dolgo pričakovani Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Pomemben datum za gluho skupnost pa je tudi 4. junij, saj sta bila na ta dan pred štirimi leti v ustavo zapisana slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Gluhoslepi pa zadnji teden v juniju posvečajo Helen Keller, najbolj znani gluhoslepi osebnosti – pisateljici, aktivistki in borki za pravice gluhoslepih.
Kaj pomeni resnična dostopnost v svetu informacij, storitev in vsakdanjega življenja? To nas je zanimalo v oddaji Prisluhnimo tišini, saj začne 28. junija veljati dolgo pričakovani Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Pomemben datum za gluho skupnost pa je tudi 4. junij, saj sta bila na ta dan pred štirimi leti v ustavo zapisana slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Gluhoslepi pa zadnji teden v juniju posvečajo Helen Keller, najbolj znani gluhoslepi osebnosti – pisateljici, aktivistki in borki za pravice gluhoslepih.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Na Ptuju je letos potekal že 36. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na prireditvi se povezujejo in srečujejo predstavniki slovenskih in zamejskih kmetij ter obiskovalci. Z gozdarji smo prehodili gozdno učno pot na Visokem ter se spomnili naravnih in kulturnih zanimivostih s tega območja. Izkušnje in želje pri vodenju knjigovodstva so nam predstavili na prašičerejski kmetiji Varga. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so nedavno pripravili posvet o razvojnih izzivih slovenskega zeliščarstva.
Na Ptuju je letos potekal že 36. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na prireditvi se povezujejo in srečujejo predstavniki slovenskih in zamejskih kmetij ter obiskovalci. Z gozdarji smo prehodili gozdno učno pot na Visokem ter se spomnili naravnih in kulturnih zanimivostih s tega območja. Izkušnje in želje pri vodenju knjigovodstva so nam predstavili na prašičerejski kmetiji Varga. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so nedavno pripravili posvet o razvojnih izzivih slovenskega zeliščarstva.
V življenju opravljamo številne izpite, nekateri so glasni in slovesni, drugi tihi in osebni – a vsi prinesejo spremembe. Danes se bomo odpravili po poti od mature, ki pomeni prehod v odraslost, pa do konca delovnega obdobja in začetka novega poglavja – upokojitve. A kaj pravzaprav pomeni biti zrel? Je zrelost povezana s starostjo ali izkušnjami? Je bila pot v odraslost morda nekoč bolj gladka, ker je bilo življenje predvidljivejše? Je sodobna negotovost tista, ki mladim danes otežuje prehod v odraslost? O zrelosti in izpitih, ki jih moramo uspešno opraviti, da do nje pridemo, bomo govorili z antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina in aktivno upokojenko Natalijo Planinc. Slišali bomo tudi osebna razmišljanja dijakov Gimnazije Kranj, ki so tik pred opravljanjem mature, in modrosti starejših, ki so številne preizkuse že prestali.
V življenju opravljamo številne izpite, nekateri so glasni in slovesni, drugi tihi in osebni – a vsi prinesejo spremembe. Danes se bomo odpravili po poti od mature, ki pomeni prehod v odraslost, pa do konca delovnega obdobja in začetka novega poglavja – upokojitve. A kaj pravzaprav pomeni biti zrel? Je zrelost povezana s starostjo ali izkušnjami? Je bila pot v odraslost morda nekoč bolj gladka, ker je bilo življenje predvidljivejše? Je sodobna negotovost tista, ki mladim danes otežuje prehod v odraslost? O zrelosti in izpitih, ki jih moramo uspešno opraviti, da do nje pridemo, bomo govorili z antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina in aktivno upokojenko Natalijo Planinc. Slišali bomo tudi osebna razmišljanja dijakov Gimnazije Kranj, ki so tik pred opravljanjem mature, in modrosti starejših, ki so številne preizkuse že prestali.
ZAMIK PRI SAJENJU PLODOVK (setveni koledar za obdobje 31.5. - 6.6.2025) Fanči Perdih iz Amaranta tudi za prve junijske dni podrobno opiše, kdaj so primerni dnevi za sajenje, presajanje in oskrbo rastlin. Predstavi tudi zanimivo rastlino, pri kateri najbolj teknejo mladi listi. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 1. del V prvem delu reportaže s tradicionalnega srečanja članov kluba Gaia gostimo urednico revije Gaia Miro Arh. Specialistka za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, pa opozarja na primerno gnojenje. Ugotavlja namreč, da je večina vrtov v Sloveniji preveč gnojena. Obilje hranil povzroča neravnovesje v rastlinah, kar vodi do slabše odpornosti. Nekateri udeleženci pa nam zaupajo, kako vrtnarijo doma. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 2. del V drugem delu spoznavamo grmičaste in drevesne vrste. Najprej nam Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan pokaže, kako iz navadne plastenke izdelamo past za še enega škodljivca, ki se je letos razmnožil. Na sprehodu ob morju pa z Matjažem Mastnakom spoznavamo sredozemske rastline, ki jih že lahko gojimo tudi na celini. Da se podnebje spreminja, ugotavljamo tudi z Elvisom Dobravcem iz drevesnice v Rovinju, kjer smo ujeli še nekaj udeležencev letošnjega srečanja. Z GAIO V ZASAVSKIH HRIBIH Strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat obiskala Jožo Drnovšek iz Zasavja. Gospa Joža ima očitno čarobne roke za paradižnike, saj ga s partnerjem obirata na višini 4 metrov! Konec maja sta posadili zelje, pri tem v njivi naleteli na drobnega škodljivca: struno. navrtu@rtvslo.si
ZAMIK PRI SAJENJU PLODOVK (setveni koledar za obdobje 31.5. - 6.6.2025) Fanči Perdih iz Amaranta tudi za prve junijske dni podrobno opiše, kdaj so primerni dnevi za sajenje, presajanje in oskrbo rastlin. Predstavi tudi zanimivo rastlino, pri kateri najbolj teknejo mladi listi. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 1. del V prvem delu reportaže s tradicionalnega srečanja članov kluba Gaia gostimo urednico revije Gaia Miro Arh. Specialistka za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, pa opozarja na primerno gnojenje. Ugotavlja namreč, da je večina vrtov v Sloveniji preveč gnojena. Obilje hranil povzroča neravnovesje v rastlinah, kar vodi do slabše odpornosti. Nekateri udeleženci pa nam zaupajo, kako vrtnarijo doma. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 2. del V drugem delu spoznavamo grmičaste in drevesne vrste. Najprej nam Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan pokaže, kako iz navadne plastenke izdelamo past za še enega škodljivca, ki se je letos razmnožil. Na sprehodu ob morju pa z Matjažem Mastnakom spoznavamo sredozemske rastline, ki jih že lahko gojimo tudi na celini. Da se podnebje spreminja, ugotavljamo tudi z Elvisom Dobravcem iz drevesnice v Rovinju, kjer smo ujeli še nekaj udeležencev letošnjega srečanja. Z GAIO V ZASAVSKIH HRIBIH Strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat obiskala Jožo Drnovšek iz Zasavja. Gospa Joža ima očitno čarobne roke za paradižnike, saj ga s partnerjem obirata na višini 4 metrov! Konec maja sta posadili zelje, pri tem v njivi naleteli na drobnega škodljivca: struno. navrtu@rtvslo.si
Živimo v času podnebnih sprememb: povprečna temperatura se viša, ekstremni nalivi in daljša sušna obdobja so pogostejša. Podnebne spremembe vplivajo drugače na podeželje kot mesta, v katerih v Evropi živi 75 % prebivalstva. Kako se mesta prilagajajo na podnebne spremembe? Rotterdam na Nizozemskem ogroža dvigovanje morske gladine. V pilotnem naselju so hiše postavljene na betonske plavajoče temelje, ki omogočajo dvigovanje in spuščanje z gladino vode, zato so odporne proti plimi, neurjem in poplavam. V Kuala Lumpurju v Maleziji so za zmanjšanje poplav v središču mesta zgradili velik predor za odvodnjavanje meteorne vode, ki je obenem tudi avtocesta za lajšanje prometnih zastojev. V Ljubljani postavljamo prve deževne vrtove, ki bodo zadrževali in čistili padavinsko vodo ob ekstremnih padavinah, zelene strehe in stene pa preprečujejo pregrevanje stavb.
Živimo v času podnebnih sprememb: povprečna temperatura se viša, ekstremni nalivi in daljša sušna obdobja so pogostejša. Podnebne spremembe vplivajo drugače na podeželje kot mesta, v katerih v Evropi živi 75 % prebivalstva. Kako se mesta prilagajajo na podnebne spremembe? Rotterdam na Nizozemskem ogroža dvigovanje morske gladine. V pilotnem naselju so hiše postavljene na betonske plavajoče temelje, ki omogočajo dvigovanje in spuščanje z gladino vode, zato so odporne proti plimi, neurjem in poplavam. V Kuala Lumpurju v Maleziji so za zmanjšanje poplav v središču mesta zgradili velik predor za odvodnjavanje meteorne vode, ki je obenem tudi avtocesta za lajšanje prometnih zastojev. V Ljubljani postavljamo prve deževne vrtove, ki bodo zadrževali in čistili padavinsko vodo ob ekstremnih padavinah, zelene strehe in stene pa preprečujejo pregrevanje stavb.
Anton Kavaš je sociolog in ambasador socialnih projektov na kmetijah. V vasi Prosenjakovci , v stari karavli , na meji med Slovenijo in Hrvaško nastaja nova eko socialna kmetija. Peter je diplomiran grafik brez zaposlitve , Vili in Irena sta izgubila službo po dolgih letih dela v Muri, Samuel in Karl sta prostovoljca, na kmetiji so si razdelili delo. Treba je poskrbeti za živali , konje ovce in kokoši. Irena nadzoruje pridelavo semena za prihodnje leto. Brez lastnega semena ni samooskrbe večkrat poudari Alojz. V Prosenjakovcih morda nastaja nov model eko socialnih kmetij, ki bi lahko zaživele širom Slovenije.
Anton Kavaš je sociolog in ambasador socialnih projektov na kmetijah. V vasi Prosenjakovci , v stari karavli , na meji med Slovenijo in Hrvaško nastaja nova eko socialna kmetija. Peter je diplomiran grafik brez zaposlitve , Vili in Irena sta izgubila službo po dolgih letih dela v Muri, Samuel in Karl sta prostovoljca, na kmetiji so si razdelili delo. Treba je poskrbeti za živali , konje ovce in kokoši. Irena nadzoruje pridelavo semena za prihodnje leto. Brez lastnega semena ni samooskrbe večkrat poudari Alojz. V Prosenjakovcih morda nastaja nov model eko socialnih kmetij, ki bi lahko zaživele širom Slovenije.
V romanu Ujemi zajca se pisateljica Lana Bastašić, dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020, potopi v raziskovanje zapletenega odnosa med dvema prijateljicama, ki ju je življenje v Bosni pripeljalo na zelo različne poti. Pri tem pa se odpirajo vprašanja: kaj je prijateljstvo, kakšna je njegova cena in kolikšna njegova vrednost.
V romanu Ujemi zajca se pisateljica Lana Bastašić, dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020, potopi v raziskovanje zapletenega odnosa med dvema prijateljicama, ki ju je življenje v Bosni pripeljalo na zelo različne poti. Pri tem pa se odpirajo vprašanja: kaj je prijateljstvo, kakšna je njegova cena in kolikšna njegova vrednost.