Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
Se tresete in potite, vas je strah in občutite poseben nemir? "Ste morda eno malo nervožasti?" bi vas vprašala kakšna domačinka. Nervožast? Od kod ta narečni izraz in kako živčnosti rečejo v drugih slovenskih narečjih, vam v naslednjih minutah povedo naši študentje slovenistike.
Se tresete in potite, vas je strah in občutite poseben nemir? "Ste morda eno malo nervožasti?" bi vas vprašala kakšna domačinka. Nervožast? Od kod ta narečni izraz in kako živčnosti rečejo v drugih slovenskih narečjih, vam v naslednjih minutah povedo naši študentje slovenistike.
Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.
Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Po srečanju z generalnim sekretarjem Nata je dejal, da naj bi osnovali dober osnutek dogovora o prihodnosti Grenladnije in celotne arktčne regije, ki da bo večen. Dodatne dogovore o tem naj bi prevzela Trumpova ožja ekipa sodelavcev. Ko bi osnutek predelale vse vključene strani, pa bi bil tudi uradno sprejet. ZDA bi z njim dosegle vse svoje cilje, koristil pa bi tudi drugim članicam Nata, navaja Bela hiša. V oddaji tudi o tem: - Koalicijske poslanske skupine so vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin - cilj ohraniti državno sofinanciranje investicij - V Španiji se je okrepil strah pred potovanji z vlakom - Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo - Tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov odprt do 3. marca
Po srečanju z generalnim sekretarjem Nata je dejal, da naj bi osnovali dober osnutek dogovora o prihodnosti Grenladnije in celotne arktčne regije, ki da bo večen. Dodatne dogovore o tem naj bi prevzela Trumpova ožja ekipa sodelavcev. Ko bi osnutek predelale vse vključene strani, pa bi bil tudi uradno sprejet. ZDA bi z njim dosegle vse svoje cilje, koristil pa bi tudi drugim članicam Nata, navaja Bela hiša. V oddaji tudi o tem: - Koalicijske poslanske skupine so vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin - cilj ohraniti državno sofinanciranje investicij - V Španiji se je okrepil strah pred potovanji z vlakom - Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo - Tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov odprt do 3. marca
Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.
Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni. So namreč vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje od 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, a ta je zadnja leta vse bolj ogrožena.
Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni. So namreč vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje od 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, a ta je zadnja leta vse bolj ogrožena.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sezona svetovne serije se je tradicionalno začela v Avstraliji, kjer sta od slovenskih kolesarjev Žak Eržen in Gal Glivar. Preostali slovenski kolesarji bodo sezono začeli nekoliko pozneje.
Sezona svetovne serije se je tradicionalno začela v Avstraliji, kjer sta od slovenskih kolesarjev Žak Eržen in Gal Glivar. Preostali slovenski kolesarji bodo sezono začeli nekoliko pozneje.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Antični misleci večkrat opominjajo ljudi, da je njihova sreča je trenutna in minljiva, zato naj pazijo, da se v svojem veselju ne bi prevzeli in s tem priklicali nadse nesrečo. Lep primer tega je zgodba o grškemu politiku Solonu, ki so ga zaradi njegove modrosti prištevali med sedmerico modrih, ter lidijskem vladarju Krojzu, čigar neizmerno bogastvo je že v antiki postalo pregovorno. Ko je Krojz Solona gostil pri sebi, je od njega poskušal izvedeti, kdo je najsrečnejši človek. Menil je namreč, da je to zaradi silnega premoženja in moči prav sam, vendar je Solon na prvo mesto postavil poštenega in domoljubnega Atenčana, na drugo pa brata, ki sta izstopala po pobožnosti. Ko je Krojz začudeno vzkliknil, da so vsi trije že mrtvi, mu je Solon pojasnil, da zaradi spremenljive človekove usode pred njegovo smrtjo ne more zatrdno reči, da je srečen. Ta odgovor je Krojza raztogotil, tako da je modreca hitro odslovil in še najprej trdno verjel, da je prav sam najsrečnejši človek pod nebom. Nedolgo zatem je Apolonovo preročišče vprašal, ali naj vodi vojsko nad Perzijo, ki je takrat pridobivala pri moči, in dobil odgovor, da bo veliko kraljestvo padlo. Zaslepljen od samozavesti in zanašajoč se na svojo dotedanjo srečo, je Krojz začel spopad, vendar je doživel hud udarec, kajti v njegovo kraljestvo je vdrl perzijski kralj Kir, zasedel njegovo palačo, samega Krojza pa ukazal zažgati na grmadi. Brž ko so vojaki prinesli bakle, da bi zanetili ogenj, se je Krojz spomnil Solonovih besed in med tarnanjem nad svojo nesrečo glasno ponavljal njegovo ime. Kir ga je povprašal o tem in Krojz mu je povedal, kako se je modrecu nekdaj posmehnil, zdaj pa res doživlja preobrat usode, pred katerim ga je Solon posvaril. Ob tej zgodbi se je Kir zamislil nad sabo in nemudoma ukazal, naj Krojza osvobodijo in ga znova postavijo na čelo Lidije. Že je kazalo, da se mu bo položaj vendarle obrnil na bolje, toda vojaki niso mogli več pogasiti ognja, ki se je hitro razširil po grmadi, tako da se je Krojz že drugič v istem dnevu znašel na robu med življenjem in smrtjo. V obupu je pomolil k bogovom in jih prosil za pomoč – in res se je nebo, ki je bilo do tedaj brez oblačka, nenadoma zmračilo, pridivjala je nevihta in pogasila ogenj, Krojz pa je bil naposled le rešen. Njegova zgodba se je ohranila kot svarilo vsem, ki se v svoji sreči nespametno spozabijo in menijo, da je nič ne bo zamajalo.
Antični misleci večkrat opominjajo ljudi, da je njihova sreča je trenutna in minljiva, zato naj pazijo, da se v svojem veselju ne bi prevzeli in s tem priklicali nadse nesrečo. Lep primer tega je zgodba o grškemu politiku Solonu, ki so ga zaradi njegove modrosti prištevali med sedmerico modrih, ter lidijskem vladarju Krojzu, čigar neizmerno bogastvo je že v antiki postalo pregovorno. Ko je Krojz Solona gostil pri sebi, je od njega poskušal izvedeti, kdo je najsrečnejši človek. Menil je namreč, da je to zaradi silnega premoženja in moči prav sam, vendar je Solon na prvo mesto postavil poštenega in domoljubnega Atenčana, na drugo pa brata, ki sta izstopala po pobožnosti. Ko je Krojz začudeno vzkliknil, da so vsi trije že mrtvi, mu je Solon pojasnil, da zaradi spremenljive človekove usode pred njegovo smrtjo ne more zatrdno reči, da je srečen. Ta odgovor je Krojza raztogotil, tako da je modreca hitro odslovil in še najprej trdno verjel, da je prav sam najsrečnejši človek pod nebom. Nedolgo zatem je Apolonovo preročišče vprašal, ali naj vodi vojsko nad Perzijo, ki je takrat pridobivala pri moči, in dobil odgovor, da bo veliko kraljestvo padlo. Zaslepljen od samozavesti in zanašajoč se na svojo dotedanjo srečo, je Krojz začel spopad, vendar je doživel hud udarec, kajti v njegovo kraljestvo je vdrl perzijski kralj Kir, zasedel njegovo palačo, samega Krojza pa ukazal zažgati na grmadi. Brž ko so vojaki prinesli bakle, da bi zanetili ogenj, se je Krojz spomnil Solonovih besed in med tarnanjem nad svojo nesrečo glasno ponavljal njegovo ime. Kir ga je povprašal o tem in Krojz mu je povedal, kako se je modrecu nekdaj posmehnil, zdaj pa res doživlja preobrat usode, pred katerim ga je Solon posvaril. Ob tej zgodbi se je Kir zamislil nad sabo in nemudoma ukazal, naj Krojza osvobodijo in ga znova postavijo na čelo Lidije. Že je kazalo, da se mu bo položaj vendarle obrnil na bolje, toda vojaki niso mogli več pogasiti ognja, ki se je hitro razširil po grmadi, tako da se je Krojz že drugič v istem dnevu znašel na robu med življenjem in smrtjo. V obupu je pomolil k bogovom in jih prosil za pomoč – in res se je nebo, ki je bilo do tedaj brez oblačka, nenadoma zmračilo, pridivjala je nevihta in pogasila ogenj, Krojz pa je bil naposled le rešen. Njegova zgodba se je ohranila kot svarilo vsem, ki se v svoji sreči nespametno spozabijo in menijo, da je nič ne bo zamajalo.
Močno razgreta komunikacija glede statusa Grenlandije je sinoči le dočakala nekolikšno pomiritev. Ameriški predsednik Donald Trump je opustil možnost, da bi ta danski otok pridobil s silo, preklical je tudi napovedane dodatne carine za osem evropskih držav. Ob tem je omenil osnutek načrta za Grenlandijo in arktično območje, s katerim naj bi poskrbeli tako za interese Združenih držav kot ostalih članic zveze NATO. Drugi poudarki oddaje: O transatlanskih odnosih bo Evropski svet razpravljal na izrednem zasedanju Vlada bo na regijskem obisku Celjskega in Kozjanskega. V Oberstdorfu se začenja svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Močno razgreta komunikacija glede statusa Grenlandije je sinoči le dočakala nekolikšno pomiritev. Ameriški predsednik Donald Trump je opustil možnost, da bi ta danski otok pridobil s silo, preklical je tudi napovedane dodatne carine za osem evropskih držav. Ob tem je omenil osnutek načrta za Grenlandijo in arktično območje, s katerim naj bi poskrbeli tako za interese Združenih držav kot ostalih članic zveze NATO. Drugi poudarki oddaje: O transatlanskih odnosih bo Evropski svet razpravljal na izrednem zasedanju Vlada bo na regijskem obisku Celjskega in Kozjanskega. V Oberstdorfu se začenja svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj pripravljajo že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zložin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj pripravljajo že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zložin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Dokumentarna drama Križ in kladivo temelji na dramatični življenjski zgodbi slovenskega duhovnika in partizana Jožeta Lampreta. Ta neizprosni borec za pravičnost in enakost med ljudmi je vse svoje življenje poskušal združiti nezdružljivo – praktično krščanstvo in mednarodni socializem. Na koncu je bil izigran od obeh. Pa ne zavoljo idej, temveč zaradi tistih, ki so v njem videli bodisi sovražnika ali pa le sredstvo za dosego svojih ciljev. Zgodba, ki prikrito odseva tudi danes. Nastala je pod režijsko taktirko Bojana Laboviča, ki je napisal tudi scenarij.
Dokumentarna drama Križ in kladivo temelji na dramatični življenjski zgodbi slovenskega duhovnika in partizana Jožeta Lampreta. Ta neizprosni borec za pravičnost in enakost med ljudmi je vse svoje življenje poskušal združiti nezdružljivo – praktično krščanstvo in mednarodni socializem. Na koncu je bil izigran od obeh. Pa ne zavoljo idej, temveč zaradi tistih, ki so v njem videli bodisi sovražnika ali pa le sredstvo za dosego svojih ciljev. Zgodba, ki prikrito odseva tudi danes. Nastala je pod režijsko taktirko Bojana Laboviča, ki je napisal tudi scenarij.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izredni konzistorij papeža Leona XIV. januarja 2026 se kaže kot premišljen programski začetek novega sloga vodenja Katoliške cerkve, utemeljenega na dialogu, poslušanju in sinodalnosti. V ta okvir sodi tudi nedavni obisk slovenskih škofov ad limina apostolorum, ki odpira vprašanje, kako danes poteka odnos med Rimom in lokalnimi skupnostmi. Oddaja ponuja v razmislek, kaj ta premik pomeni v praksi in zakaj je pomemben tudi za širšo družbo, ne le za verujoče.
Izredni konzistorij papeža Leona XIV. januarja 2026 se kaže kot premišljen programski začetek novega sloga vodenja Katoliške cerkve, utemeljenega na dialogu, poslušanju in sinodalnosti. V ta okvir sodi tudi nedavni obisk slovenskih škofov ad limina apostolorum, ki odpira vprašanje, kako danes poteka odnos med Rimom in lokalnimi skupnostmi. Oddaja ponuja v razmislek, kaj ta premik pomeni v praksi in zakaj je pomemben tudi za širšo družbo, ne le za verujoče.
Tridelna kriminalna serija je posneta po romanih Mary Lou Longworth in se dogaja v idilični Provansi. Glavna junaka sta preiskovalni sodnik Antoine Verlaque in kriminalistična psihologinja Marine Bonnet. Skupaj preiskujeta umore, ki se dogajajo v lokalnem okolju, in pri tem sodelujeta z Antoinovo zaupnico Hélène Paulik, ki je namestnica policijskega komisarja. ep. 1 Preiskovalni sodnik Antoine Verlaque in njegova partnerica, profesorica Marine Bonnet, se v Aix-en-Provenceu ubadata s skrivnostnim umorom umetnostnega zgodovinarja Georgesa Moutta. Se je komu zameril, ker se je odločil, da se še ne bo upokojil in položaja univerzitetnega profesorja prenesel na naslednika? V policijski preiskavi, ki jo vodi namestnica komisarja Hélène Paulik, se izkaže, da si je Mouttova tajnica Audrey prisvojila veliko vsoto denarja z univerzitetnega računa. Audrey velja za glavno osumljenko umora, dokler ne umre v prometni nesreči. Morilno orodje pa je starinski leseni kipec, ukraden v Italiji in pretihotapljen v Francijo. Je profesor Moutte morda umrl zato, ker je bil poznavalec srednjeveške umetnosti? MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle
Tridelna kriminalna serija je posneta po romanih Mary Lou Longworth in se dogaja v idilični Provansi. Glavna junaka sta preiskovalni sodnik Antoine Verlaque in kriminalistična psihologinja Marine Bonnet. Skupaj preiskujeta umore, ki se dogajajo v lokalnem okolju, in pri tem sodelujeta z Antoinovo zaupnico Hélène Paulik, ki je namestnica policijskega komisarja. ep. 1 Preiskovalni sodnik Antoine Verlaque in njegova partnerica, profesorica Marine Bonnet, se v Aix-en-Provenceu ubadata s skrivnostnim umorom umetnostnega zgodovinarja Georgesa Moutta. Se je komu zameril, ker se je odločil, da se še ne bo upokojil in položaja univerzitetnega profesorja prenesel na naslednika? V policijski preiskavi, ki jo vodi namestnica komisarja Hélène Paulik, se izkaže, da si je Mouttova tajnica Audrey prisvojila veliko vsoto denarja z univerzitetnega računa. Audrey velja za glavno osumljenko umora, dokler ne umre v prometni nesreči. Morilno orodje pa je starinski leseni kipec, ukraden v Italiji in pretihotapljen v Francijo. Je profesor Moutte morda umrl zato, ker je bil poznavalec srednjeveške umetnosti? MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle
Nei Diamond je eden najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal več kot 120 milijonov plošč, pripada pa mu tudi naziv tretjega najuspešnejšega moškega izvajalca v zgodovini popularne glasbe, ki je imel največ uspešnic na Billboardovi lestvici. Cel kup skladb, ki so že zdavnaj zimzelene, je napisal prav Neil, in to ne samo zase, temveč tudi za druge izvajalce. Je član Rock'n'roll dvorane slavnih, sprejeli pa so ga tudi v dvorano slavnih avtorjev in tudi na slovitem pločniku ima svojo zvezdo. Leta 2018 so ga počastili še z nagrado grammy za življensko delo. Nekaj njegovih največjih uspešnic poslušajmo v oddaji Godbe z zgodbo.
Nei Diamond je eden najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal več kot 120 milijonov plošč, pripada pa mu tudi naziv tretjega najuspešnejšega moškega izvajalca v zgodovini popularne glasbe, ki je imel največ uspešnic na Billboardovi lestvici. Cel kup skladb, ki so že zdavnaj zimzelene, je napisal prav Neil, in to ne samo zase, temveč tudi za druge izvajalce. Je član Rock'n'roll dvorane slavnih, sprejeli pa so ga tudi v dvorano slavnih avtorjev in tudi na slovitem pločniku ima svojo zvezdo. Leta 2018 so ga počastili še z nagrado grammy za življensko delo. Nekaj njegovih največjih uspešnic poslušajmo v oddaji Godbe z zgodbo.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Poslušamo tri sodelovanja in skozi njih žanrske preskoke, prehajanja med zvenenji in tršimi ritmi – novo in hkrati zadnjo ploščo Darla Smoking Jake Bergerja – Brgsa in Naceta Kušerja – Naca, ki je v začetku leta predstavil izid New Mescaline, sledili pa bosta dve prihajajoči plošči, presenetljiva naveza kontrabasista in elektroakustičnega ustvarjalca Matije Schellandra ter Bernharda Hammerja, kitarista znanega dunajskega benda Elektro Guzzi ter ob koncu srečanje elektronike Jean-Philippa Grossa in tradicijskega glasbila guzheng Clare Cooper na plošči Berlin.
Poslušamo tri sodelovanja in skozi njih žanrske preskoke, prehajanja med zvenenji in tršimi ritmi – novo in hkrati zadnjo ploščo Darla Smoking Jake Bergerja – Brgsa in Naceta Kušerja – Naca, ki je v začetku leta predstavil izid New Mescaline, sledili pa bosta dve prihajajoči plošči, presenetljiva naveza kontrabasista in elektroakustičnega ustvarjalca Matije Schellandra ter Bernharda Hammerja, kitarista znanega dunajskega benda Elektro Guzzi ter ob koncu srečanje elektronike Jean-Philippa Grossa in tradicijskega glasbila guzheng Clare Cooper na plošči Berlin.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Nocoj tudi o praznovanju 80-letnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor, njegova ustanovitev sovpada z ustanovitvijo Radia Maribor in časopisa Večer. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero komedije zmešnjav Kje je primadona, na Reki pa smo bili na sprejemu nagrajene filmske ekipe Fiume o morte.
Nocoj tudi o praznovanju 80-letnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor, njegova ustanovitev sovpada z ustanovitvijo Radia Maribor in časopisa Večer. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero komedije zmešnjav Kje je primadona, na Reki pa smo bili na sprejemu nagrajene filmske ekipe Fiume o morte.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Slovenski rokometaši so uspešno začeli evropsko prvenstvo, saj so nanizali tri zmage in se s polnim izkupičkom selijo na Švedsko. Tekme je analiziral nekdanji reprezentant Ognjen Backović, ki pa se je razgovoril tudi o drugih tekmah, še posebej o Ligi NFL.
Slovenski rokometaši so uspešno začeli evropsko prvenstvo, saj so nanizali tri zmage in se s polnim izkupičkom selijo na Švedsko. Tekme je analiziral nekdanji reprezentant Ognjen Backović, ki pa se je razgovoril tudi o drugih tekmah, še posebej o Ligi NFL.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Marinka Štern se z malo manj veselja spominja vseh ovir na akademiji. Nato bruhne v smeh ter se spominja svojih predstav z živimi živalmi in drugih anekdot. Nato resno opozori, da je razkrila preveč in naj tega ne uporabimo. Z upoštevanjem njene želje, da nekatere podrobnosti ostanejo zakrite, je njen prizor postal detektivski noir.
Marinka Štern se z malo manj veselja spominja vseh ovir na akademiji. Nato bruhne v smeh ter se spominja svojih predstav z živimi živalmi in drugih anekdot. Nato resno opozori, da je razkrila preveč in naj tega ne uporabimo. Z upoštevanjem njene želje, da nekatere podrobnosti ostanejo zakrite, je njen prizor postal detektivski noir.
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
Ameriški predsednik Donald Trump je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške sile.
Ameriški predsednik Donald Trump je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške sile.
V leto 1979 se vrnemo z albumom Hydra skupine Toto, Flea napoveduje prvi solo album, Finci Korpiklaani bodo nastopili v Kinu Šiška, poleti svoj prihod v Zagreb napovedujejo Beat, v petek objavljeni novi album predstavijo Kreator, z novimi singli se predstavita Lord of the Lost in Subway to Sally, predstavim še tri nove slovenske novosti No Force Can, Simon Vadnjal in Jure Lesar, za konec pa še novi odlični album ameriškega bluz veterana Walterja Trouta
V leto 1979 se vrnemo z albumom Hydra skupine Toto, Flea napoveduje prvi solo album, Finci Korpiklaani bodo nastopili v Kinu Šiška, poleti svoj prihod v Zagreb napovedujejo Beat, v petek objavljeni novi album predstavijo Kreator, z novimi singli se predstavita Lord of the Lost in Subway to Sally, predstavim še tri nove slovenske novosti No Force Can, Simon Vadnjal in Jure Lesar, za konec pa še novi odlični album ameriškega bluz veterana Walterja Trouta