Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.
Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.
Evropska filmska akademija je v soboto za najboljši evropski film razglasila dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega ustvarjalca Joachima Trierja, ki je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista. Med nominiranci 38. evropskih filmskih nagrad so bili tudi trije, vsaj deloma slovenski filmi. V oddaji tudi o razstavi Expositur Zukunft, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.
Evropska filmska akademija je v soboto za najboljši evropski film razglasila dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega ustvarjalca Joachima Trierja, ki je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista. Med nominiranci 38. evropskih filmskih nagrad so bili tudi trije, vsaj deloma slovenski filmi. V oddaji tudi o razstavi Expositur Zukunft, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.
Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.
Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec.
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec.
Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Temeljna načela določa 93. člen URS, podrobneje pa poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi in delno tudi kazenski zakonik. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, NE SME SE ODREDITI O ZADEVAH IZ REDNE PRISTOJNOSTI SODIŠČ. Dobljeni rezultati služijo oceni dejanskega stanja. Na podlagi tega pa se DZ odloči o: -politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil -spremembi zakonodaje na določenem področju, -druge odločitve iz pristojnosti DZ. Parlamentarno preiskavo izvaja parlamentarna komisija, ki jo imenuje DZ, sestavljena je izključno iz poslancev DZ in se oblikuje po načelu proporcionalnosti in paritete.
Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Temeljna načela določa 93. člen URS, podrobneje pa poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi in delno tudi kazenski zakonik. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, NE SME SE ODREDITI O ZADEVAH IZ REDNE PRISTOJNOSTI SODIŠČ. Dobljeni rezultati služijo oceni dejanskega stanja. Na podlagi tega pa se DZ odloči o: -politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil -spremembi zakonodaje na določenem področju, -druge odločitve iz pristojnosti DZ. Parlamentarno preiskavo izvaja parlamentarna komisija, ki jo imenuje DZ, sestavljena je izključno iz poslancev DZ in se oblikuje po načelu proporcionalnosti in paritete.
Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na kocki temeljna načela Unije? O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.
Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na kocki temeljna načela Unije? O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.
Evropska unija se v zvezi z Grenlandijo ne bo pustila izsiljevati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, sporočajo iz Bruslja in pripravljajo protiukrepe. Vsakršno popuščanje bi staro celino še bolj podredilo Združenim državam, pravi ekonomist Mojmir Mrak. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu diplomatov posvarila pred razkrojem demokracije in uporabo sile. - Kmetijsko ministrstvo zavrača očitke kmetov, da trgovinski sporazum Unije in Mercosurja vodi v opuščanje dejavnosti. - Španski sindikat strojevodij naj bi opozarjal na poškodovane tire odseka, kjer je v trčenju vlakov sinoči umrlo 39 ljudi.
Evropska unija se v zvezi z Grenlandijo ne bo pustila izsiljevati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, sporočajo iz Bruslja in pripravljajo protiukrepe. Vsakršno popuščanje bi staro celino še bolj podredilo Združenim državam, pravi ekonomist Mojmir Mrak. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu diplomatov posvarila pred razkrojem demokracije in uporabo sile. - Kmetijsko ministrstvo zavrača očitke kmetov, da trgovinski sporazum Unije in Mercosurja vodi v opuščanje dejavnosti. - Španski sindikat strojevodij naj bi opozarjal na poškodovane tire odseka, kjer je v trčenju vlakov sinoči umrlo 39 ljudi.
V parlamentu na Dunaju so odprli razstavo o avstrijskih avtohtonih narodnih skupnostih. Razstava Mi smo demokracija želi prikazati pomen avtohtonih narodnostnih skupnosti za zgodovino, kulturo in demokratični razvoj Avstrije. Po smrti pliberškega župana Stefana Visotschniga bodo v občini Pliberk 25. januarja predčasne volitve. Kandidati za župana so Daniel Wriessnig (ÖVP), Dominik Stuck (SPÖ) in Marko Trampusch (Enotna lista). Odkar so na Koroškem leta 1991 uvedli neposredne županske volitve, je bil v Pliberku vsakič potreben še drugi krog. Bo tokrat drugače? Slovenska prosvetna zveza je ob začetku leta pripravila 72. Slovenski ples. Tradicionalna prireditev je gostom ponudila slavnostno vzdušje, kulinarične dobrote ter pester in prijeten program. Člani gledališke šole v Šentjanžu so v tej gledališki sezoni pripravili posebno detektivko. http://slovenci.orf.at
V parlamentu na Dunaju so odprli razstavo o avstrijskih avtohtonih narodnih skupnostih. Razstava Mi smo demokracija želi prikazati pomen avtohtonih narodnostnih skupnosti za zgodovino, kulturo in demokratični razvoj Avstrije. Po smrti pliberškega župana Stefana Visotschniga bodo v občini Pliberk 25. januarja predčasne volitve. Kandidati za župana so Daniel Wriessnig (ÖVP), Dominik Stuck (SPÖ) in Marko Trampusch (Enotna lista). Odkar so na Koroškem leta 1991 uvedli neposredne županske volitve, je bil v Pliberku vsakič potreben še drugi krog. Bo tokrat drugače? Slovenska prosvetna zveza je ob začetku leta pripravila 72. Slovenski ples. Tradicionalna prireditev je gostom ponudila slavnostno vzdušje, kulinarične dobrote ter pester in prijeten program. Člani gledališke šole v Šentjanžu so v tej gledališki sezoni pripravili posebno detektivko. http://slovenci.orf.at
Po več letih obsežnih investicij v železniško infrastrukturo v severovzhodni Sloveniji, med katerimi prednjači nadgradnja proge med Mariborom in Šentiljem, sta Ministrstvo za infrastrukturo in mariborska občina slovesno odprla še prenovljeno avlo na glavni mariborski železniški postaji. Do uresničitve želje po hitrejši povezavi med Mariborom in Ljubljano pa je še daleč. Foto: MO Maribor
Po več letih obsežnih investicij v železniško infrastrukturo v severovzhodni Sloveniji, med katerimi prednjači nadgradnja proge med Mariborom in Šentiljem, sta Ministrstvo za infrastrukturo in mariborska občina slovesno odprla še prenovljeno avlo na glavni mariborski železniški postaji. Do uresničitve želje po hitrejši povezavi med Mariborom in Ljubljano pa je še daleč. Foto: MO Maribor
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO
Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!
Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Drugi poudarki oddaje: - Zaradi poškodb na nepremičninah, nastalih ob graditvi drugega tira, več odškodninskih zahtevkov. Oškodovanci opozarjajo, da meritve in monitoring ne odražajo dejanskega stanja. - Mariborska Snaga v zbirne centre napotila varnostnike. - Novi zdravstveni dom v Sežani bodo gradili postopno in povezali primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo. - Marjetka Hadalin iz vasi Trebénče pri Cerknem dokazuje, da se kljub slepoti dá živeti polno življenje.
Drugi poudarki oddaje: - Zaradi poškodb na nepremičninah, nastalih ob graditvi drugega tira, več odškodninskih zahtevkov. Oškodovanci opozarjajo, da meritve in monitoring ne odražajo dejanskega stanja. - Mariborska Snaga v zbirne centre napotila varnostnike. - Novi zdravstveni dom v Sežani bodo gradili postopno in povezali primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo. - Marjetka Hadalin iz vasi Trebénče pri Cerknem dokazuje, da se kljub slepoti dá živeti polno življenje.
Poslušajte Josipinine valčke za klavir, samospeva in Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir. Josipina Turnograjska je bila prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pisateljica, pesnica in pravljičarka. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Četrtega julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki leta 1853 je živela v Gradcu, kjer je leta 1854 umrla za ošpicami, potem ko še ni imela enaindvajset let. V drugi oddaji bomo predstavili novejše arhivske posnetke Radia Slovenija z izborom njenih klavirskih valčkov in samospevov, ki jih bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki: Milotinke in Spominčice za klavir, samospeva Občutki in Zdravljica, skladateljica pa je v narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir.
Poslušajte Josipinine valčke za klavir, samospeva in Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir. Josipina Turnograjska je bila prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pisateljica, pesnica in pravljičarka. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Četrtega julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki leta 1853 je živela v Gradcu, kjer je leta 1854 umrla za ošpicami, potem ko še ni imela enaindvajset let. V drugi oddaji bomo predstavili novejše arhivske posnetke Radia Slovenija z izborom njenih klavirskih valčkov in samospevov, ki jih bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki: Milotinke in Spominčice za klavir, samospeva Občutki in Zdravljica, skladateljica pa je v narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ameriške grožnje glede zasedbe Grenlandije in nove fronte s carinami so znova šokirale evropske države, ki pretresajo bolj in manj odločne možnosti za odziv. Medtem ko se Francija odkrito zavzema za najstrožje protiukrepe, je bil britanski premier Keir Starmer za zdaj zadržan glede možnosti za carinsko vojno z zaveznico. Meni, da je mogoče spor v zvezi z Grenlandijo rešiti z mirnimi pogovori, a ob zavedanju, da o usodi otoka odločajo Grenlandci in danska vlada. Španija žaluje: v trčenju vlakov 39 mrtvih, več kot 120 ranjenih IMF: svetovna gospodarska rast bo stabilna, inflacija nekoliko nižja Večina poštnih poslovalnic po Sloveniji bo skrajšala delovni čas
Ameriške grožnje glede zasedbe Grenlandije in nove fronte s carinami so znova šokirale evropske države, ki pretresajo bolj in manj odločne možnosti za odziv. Medtem ko se Francija odkrito zavzema za najstrožje protiukrepe, je bil britanski premier Keir Starmer za zdaj zadržan glede možnosti za carinsko vojno z zaveznico. Meni, da je mogoče spor v zvezi z Grenlandijo rešiti z mirnimi pogovori, a ob zavedanju, da o usodi otoka odločajo Grenlandci in danska vlada. Španija žaluje: v trčenju vlakov 39 mrtvih, več kot 120 ranjenih IMF: svetovna gospodarska rast bo stabilna, inflacija nekoliko nižja Večina poštnih poslovalnic po Sloveniji bo skrajšala delovni čas
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Večina stanovalcev domov za starejše je prejela položnice za december. Za 19 tisoč stanovalcev, ki so vstopili oziroma bili prevedeni v nov sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, so zneski za plačilo manjši. Večji pa so za redke posameznike, ki se niso želeli ali pa niso mogli vključiti v novi sistem. V oddaji tudi o tem: -Še pred dokončanjem obnove zdravstvenega doma Tolmin naj bi se lotili satelitskega urgentnega centra. -V Kosovelovem domu v Sežani je na ogled razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. -Slovenski rokometaši so se že uvrstili v drugi del evropskega prvenstva.
Večina stanovalcev domov za starejše je prejela položnice za december. Za 19 tisoč stanovalcev, ki so vstopili oziroma bili prevedeni v nov sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, so zneski za plačilo manjši. Večji pa so za redke posameznike, ki se niso želeli ali pa niso mogli vključiti v novi sistem. V oddaji tudi o tem: -Še pred dokončanjem obnove zdravstvenega doma Tolmin naj bi se lotili satelitskega urgentnega centra. -V Kosovelovem domu v Sežani je na ogled razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. -Slovenski rokometaši so se že uvrstili v drugi del evropskega prvenstva.
- Kmetje s svarili pred nelojalno konkurenco danes pri ministrici Čalušičevi - Mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem se spopada z vse večjo prostorsko stisko, dela na novi lokaciji pa stojijo - Novi župan prekmurske občine Gornji Petrovci je Milan Horvat
- Kmetje s svarili pred nelojalno konkurenco danes pri ministrici Čalušičevi - Mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem se spopada z vse večjo prostorsko stisko, dela na novi lokaciji pa stojijo - Novi župan prekmurske občine Gornji Petrovci je Milan Horvat
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevko Jadranko Juras, pianista Gregorja Ftičarja, trobentača Maja Kavška ter pevko in violončelistko Andrejko Možina.
Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevko Jadranko Juras, pianista Gregorja Ftičarja, trobentača Maja Kavška ter pevko in violončelistko Andrejko Možina.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. Ta hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejele same? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. Ta hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejele same? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
Potem ko smo včeraj poročali o tragediji v Drážencih v občini Hajdína, kjer je v požaru v stanovanjski hiši umrl petletni otrok, triletnika pa zdravijo v mariborski bolnišnici, so svojcem na pomoč že priskočili številni sosedje in sokrajani. Hiša za bivanje ni primerna, zato so družini že priskrbeli nadomestno bivališče, so povedali na občini Hajdina. Še danes bodo odprli transakcijski račun za pomoč družini. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Potem ko smo včeraj poročali o tragediji v Drážencih v občini Hajdína, kjer je v požaru v stanovanjski hiši umrl petletni otrok, triletnika pa zdravijo v mariborski bolnišnici, so svojcem na pomoč že priskočili številni sosedje in sokrajani. Hiša za bivanje ni primerna, zato so družini že priskrbeli nadomestno bivališče, so povedali na občini Hajdina. Še danes bodo odprli transakcijski račun za pomoč družini. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Žiga Čeh je eden najboljših slovenskih igralcev futsala. Mariborčan bo v prihodnjih dneh pomemben člen reprezentance, ki se bo na domačem evropskem prvenstvu skušala prebiti v izločilne boje. V tokratnem Tretjem polčasu nam nekaj dni pred začetkom Eura razkrije svoje občutke ob igranju pred domačo publiko, poglede na vzpon in razvoj futsala v Sloveniji ter tudi o svoji poti do slovenske reprezentance.
Žiga Čeh je eden najboljših slovenskih igralcev futsala. Mariborčan bo v prihodnjih dneh pomemben člen reprezentance, ki se bo na domačem evropskem prvenstvu skušala prebiti v izločilne boje. V tokratnem Tretjem polčasu nam nekaj dni pred začetkom Eura razkrije svoje občutke ob igranju pred domačo publiko, poglede na vzpon in razvoj futsala v Sloveniji ter tudi o svoji poti do slovenske reprezentance.
Obiskali smo rejniško družino Ferlin na Razkrižju, kjer se je v dveh desetletjih nabralo zgodb za debelo knjigo. Slišali boste, kako mama Tanja doživlja prihode in odhode svojih otrok, kako je biološka hči Anja sprejela idejo o prihodu drugih otrok v hišo in njeno roza sobo, kako se je Elvis razveselil roza sobe, pa tudi kolikokrat ljudje povabijo desetčlansko družino na obisk. Prisluhnite zgodbam iz življenja rejniške družine Ferlin.
Obiskali smo rejniško družino Ferlin na Razkrižju, kjer se je v dveh desetletjih nabralo zgodb za debelo knjigo. Slišali boste, kako mama Tanja doživlja prihode in odhode svojih otrok, kako je biološka hči Anja sprejela idejo o prihodu drugih otrok v hišo in njeno roza sobo, kako se je Elvis razveselil roza sobe, pa tudi kolikokrat ljudje povabijo desetčlansko družino na obisk. Prisluhnite zgodbam iz življenja rejniške družine Ferlin.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
Starejši se soočajo s številnimi življenjskimi izzivi, med njimi je tudi demenca. Kako ostati zdrav in aktiven, kako krepiti medsebojne odnose? O tem smo v oddaji Odkrivamo govorili s predstavnicami društva Spominčica, zavoda Aloja in Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Starejši se soočajo s številnimi življenjskimi izzivi, med njimi je tudi demenca. Kako ostati zdrav in aktiven, kako krepiti medsebojne odnose? O tem smo v oddaji Odkrivamo govorili s predstavnicami društva Spominčica, zavoda Aloja in Univerze za tretje življenjsko obdobje.