Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Madžarska družinska uspešnica, barvit film o odraščanju - poleg tega pa še duhovit priročnik, kako napisati knjigo! Nina si rada izmišljuje zgodbe in želi postati pisateljica. Ko sanje izpove boemski pisateljici iz sosednje hiše, ji ta pomaga piliti pisateljske veščine. Nina kmalu spozna, da je pisanje odlično sredstvo za predelovanje osebnih zagat. Pred leti je namreč izgubila mamo, ki se je ne spominja več, zdaj pa jo s pisanjem začne obujati k življenju. Hkrati ji uspe skozi pisanje odpreti srce tudi za novo družinsko članico – očetovo novo punco – ter za svojo prvo ljubezen. Knjigo z nenavadnim naslovom je podpisala nizozemska pisateljica Annet Huizing in zanjo prejela prestižno nizozemsko nagrado Srebrno pero. Prevedena je bila že v deset jezikov, tudi pri nas; izšla je pri založbi Zala v iskrivem prevodu Mateje Seliškar Kenda. Čeprav v njem spremljamo mladinsko junakinjo, gre za medgeneracijski roman in tako tudi medgeneracijski film, ki s svojskim pristopom k izgubi, žalovanju in sprijaznjenju vzbuja tako solze kot smeh. Film je na Madžarskem dosegel izjemen uspeh, saj je uradno postal najuspešnejši igrani celovečerni film v tej državi od 90. let dalje. Izvirni naslov: VÉLETLENÜL ÍRTAM EGY KÖNYVET / Madžarski film, 2024 / Režija: Nóra Lakos / Scenarij: Nóra Lakos, po romanu Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Annet Huizing / Igrajo: Villõ Demeter, László Mátray, Kati Zsurzs
Madžarska družinska uspešnica, barvit film o odraščanju - poleg tega pa še duhovit priročnik, kako napisati knjigo! Nina si rada izmišljuje zgodbe in želi postati pisateljica. Ko sanje izpove boemski pisateljici iz sosednje hiše, ji ta pomaga piliti pisateljske veščine. Nina kmalu spozna, da je pisanje odlično sredstvo za predelovanje osebnih zagat. Pred leti je namreč izgubila mamo, ki se je ne spominja več, zdaj pa jo s pisanjem začne obujati k življenju. Hkrati ji uspe skozi pisanje odpreti srce tudi za novo družinsko članico – očetovo novo punco – ter za svojo prvo ljubezen. Knjigo z nenavadnim naslovom je podpisala nizozemska pisateljica Annet Huizing in zanjo prejela prestižno nizozemsko nagrado Srebrno pero. Prevedena je bila že v deset jezikov, tudi pri nas; izšla je pri založbi Zala v iskrivem prevodu Mateje Seliškar Kenda. Čeprav v njem spremljamo mladinsko junakinjo, gre za medgeneracijski roman in tako tudi medgeneracijski film, ki s svojskim pristopom k izgubi, žalovanju in sprijaznjenju vzbuja tako solze kot smeh. Film je na Madžarskem dosegel izjemen uspeh, saj je uradno postal najuspešnejši igrani celovečerni film v tej državi od 90. let dalje. Izvirni naslov: VÉLETLENÜL ÍRTAM EGY KÖNYVET / Madžarski film, 2024 / Režija: Nóra Lakos / Scenarij: Nóra Lakos, po romanu Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Annet Huizing / Igrajo: Villõ Demeter, László Mátray, Kati Zsurzs
Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.
Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.
Mladinska knjiga z duhovitim naslovom Kako sem po nesreči napisala knjigo je bila pred kratkim predelana v filmsko uspešnico. V oddaji se o nastajanju filma in njegovih temah pogovarjamo z madžarsko režiserko Nóro Lakos.
Mladinska knjiga z duhovitim naslovom Kako sem po nesreči napisala knjigo je bila pred kratkim predelana v filmsko uspešnico. V oddaji se o nastajanju filma in njegovih temah pogovarjamo z madžarsko režiserko Nóro Lakos.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.
Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.
V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Začenjamo v Marezigah, kjer so ob okrogli mizi o izzivih v oljkarstvu odprli tudi prvo oljčno fontano pri nas. V Biljah so pripravili razstavo o domačih sortah kakijev, v Strunjanu pa so tradicionalno obeležili praznik tega sadeža. Na Krasu šakali vse bolj ogrožajo drobnico, številni rejci zato razmišljajo o opustitvi te dejavnosti. Bili smo na predstavitvi novega agronomskega slovarja v Ljubljani, na Krasu pa na ocenjevanju medov. Letošnja sezona je bila tako dobra, kot že dolgo ne. Spommnili se bomo tudi minulega martinovanja in krsta vina.
Začenjamo v Marezigah, kjer so ob okrogli mizi o izzivih v oljkarstvu odprli tudi prvo oljčno fontano pri nas. V Biljah so pripravili razstavo o domačih sortah kakijev, v Strunjanu pa so tradicionalno obeležili praznik tega sadeža. Na Krasu šakali vse bolj ogrožajo drobnico, številni rejci zato razmišljajo o opustitvi te dejavnosti. Bili smo na predstavitvi novega agronomskega slovarja v Ljubljani, na Krasu pa na ocenjevanju medov. Letošnja sezona je bila tako dobra, kot že dolgo ne. Spommnili se bomo tudi minulega martinovanja in krsta vina.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.
Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.
S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. Ta nas v času »veselega decembra« vabi k tišini, zbranosti in spreobrnjenju srca. Spodbuja nas, da upočasnimo korak, premislimo svoje življenje in znova odpremo prostor Bogu in bližnjemu. Pri tem nam pomagajo molitev, dobrodelnost ter adventni venček, katerega štiri sveče postopno prinašajo več svetlobe.
S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. Ta nas v času »veselega decembra« vabi k tišini, zbranosti in spreobrnjenju srca. Spodbuja nas, da upočasnimo korak, premislimo svoje življenje in znova odpremo prostor Bogu in bližnjemu. Pri tem nam pomagajo molitev, dobrodelnost ter adventni venček, katerega štiri sveče postopno prinašajo več svetlobe.
V 70. letu se je poslovil akademski slikar Matej Metlikovič. Močno je zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo, posebno pozornost pa je namenil sakralnemu področju. Leta 2021 je za oddajo Obzorja duha spregovoril o svojem pogledu na sveto in na umetnost.
V 70. letu se je poslovil akademski slikar Matej Metlikovič. Močno je zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo, posebno pozornost pa je namenil sakralnemu področju. Leta 2021 je za oddajo Obzorja duha spregovoril o svojem pogledu na sveto in na umetnost.
V Ljubljani je potekal 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. Ogledali smo si, kaj na njem ponujajo katoliške založbe.
V Ljubljani je potekal 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. Ogledali smo si, kaj na njem ponujajo katoliške založbe.
Štiri tedne pred božičem je adventni čas. Kako naj se v tem času pripravimo na praznovanje Jezusovega rojstnega dne, da bo božič pri nas doma? V studiu se nam je pridružil eden mlajših duhovnikov, župnik v Župniji Vir pri Domžalah, g. Vito Urbanija.
Štiri tedne pred božičem je adventni čas. Kako naj se v tem času pripravimo na praznovanje Jezusovega rojstnega dne, da bo božič pri nas doma? V studiu se nam je pridružil eden mlajših duhovnikov, župnik v Župniji Vir pri Domžalah, g. Vito Urbanija.
Ob evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je 18. novembra v Katoliški cerkvi potekal dan molitve za žrtve spolnih zlorab. Skupina za preventivne dejavnosti pri Slovenski škofovski konferenci in Inštitut Integrum pa sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila razstavo Prepoznaj. Ukrepaj.
Ob evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je 18. novembra v Katoliški cerkvi potekal dan molitve za žrtve spolnih zlorab. Skupina za preventivne dejavnosti pri Slovenski škofovski konferenci in Inštitut Integrum pa sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila razstavo Prepoznaj. Ukrepaj.
Mladinska oddaja o kreativnih ljudeh, romantičnih odnosih, sodobni in retro tehnologiji, filmu, ekstremnih športih, modi in vsakodnevnih zablodah življenja na sploh. Giphy: osvezilna fronta Snapchat: osvezi.se TikTok: https://www.tiktok.com/@osvezilna_fronta
Mladinska oddaja o kreativnih ljudeh, romantičnih odnosih, sodobni in retro tehnologiji, filmu, ekstremnih športih, modi in vsakodnevnih zablodah življenja na sploh. Giphy: osvezilna fronta Snapchat: osvezi.se TikTok: https://www.tiktok.com/@osvezilna_fronta
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.