Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V igri avtobus je potnico mami preveč strah, da bi si upala vozniku avtobusa, se pravi očiju, priznati, da je skrivaj zaljubljena vanj. Na pomoč ji priskočita babici Jasna in Rita, ki sta v resnici Brina in Binka. Prigovarjata ji, naj mu vendarle izpove svojo ljubezen.
V igri avtobus je potnico mami preveč strah, da bi si upala vozniku avtobusa, se pravi očiju, priznati, da je skrivaj zaljubljena vanj. Na pomoč ji priskočita babici Jasna in Rita, ki sta v resnici Brina in Binka. Prigovarjata ji, naj mu vendarle izpove svojo ljubezen.
Zebre pod drevesom dremajo. Mala zebra bi se igrala. Ker je nihče ne posluša, odkoraka proč. Nenadoma se zaleti v drevo. Potem se začnejo dogajati čudne reči. Vzorci na njeni dlaki se spreminjajo.
Zebre pod drevesom dremajo. Mala zebra bi se igrala. Ker je nihče ne posluša, odkoraka proč. Nenadoma se zaleti v drevo. Potem se začnejo dogajati čudne reči. Vzorci na njeni dlaki se spreminjajo.
Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.
V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Danes dopoldne se je na avtocesti A1 pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Štajerska avtocesta med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico v obe smeri je ponovno odprta, promet poteka po enem prometnem pasu v vsako smer, še vedno je zastoj.
Danes dopoldne se je na avtocesti A1 pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Štajerska avtocesta med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico v obe smeri je ponovno odprta, promet poteka po enem prometnem pasu v vsako smer, še vedno je zastoj.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
Odbor za obrambo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na obrambni sistem, - na sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za obrambo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na obrambni sistem, - na sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki: - Koprska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno deluje na novih lokacijah. Skupaj z državo iščejo trajno rešitev. - Belokranjci si ne želijo množičnega turizma, sezono pa bi radi raztegnili na spomladanske in jesenske mesece. - Vaško smučišče Globoki klanec sredi Prlekije, ki omogoča prve smučarske korake, je vse bolj priljubljeno med šolarji ter obiskovalci od blizu in daleč. - Mineva 70 let od obuditve cerkljanske Laufarije, ki nastavlja ogledalo družbi in skrbi, da je repa b'l debela.
Drugi poudarki: - Koprska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno deluje na novih lokacijah. Skupaj z državo iščejo trajno rešitev. - Belokranjci si ne želijo množičnega turizma, sezono pa bi radi raztegnili na spomladanske in jesenske mesece. - Vaško smučišče Globoki klanec sredi Prlekije, ki omogoča prve smučarske korake, je vse bolj priljubljeno med šolarji ter obiskovalci od blizu in daleč. - Mineva 70 let od obuditve cerkljanske Laufarije, ki nastavlja ogledalo družbi in skrbi, da je repa b'l debela.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič in minister za notranje zadeve Branko Zlobko sta v Kopru podpisala pismo o nameri o prenosu plovila, s katerim upravlja kmetijsko ministrstvo in ga uporablja ribiška inšpekcija za nadzor na morju, na policijo oziroma pomorsko policijo. Ta je čoln ribiške inšpekcije v preteklosti za posredovanje na morju že pogosto uporabljala. V lanskem letu kar 15-krat. Gre za začasno rešitev, dokler pomorski policisti ne dobijo novih plovil. V oddaji tudi o tem: - Več evropskih držav pošilja vojake na Grenlandijo - Kobariški svetniki proračun znižali z amandmaji - Pred 150 leti je v Trstu izšel slovenski časnik Edinost - Začenja se evropsko prvenstvo rokometašev
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič in minister za notranje zadeve Branko Zlobko sta v Kopru podpisala pismo o nameri o prenosu plovila, s katerim upravlja kmetijsko ministrstvo in ga uporablja ribiška inšpekcija za nadzor na morju, na policijo oziroma pomorsko policijo. Ta je čoln ribiške inšpekcije v preteklosti za posredovanje na morju že pogosto uporabljala. V lanskem letu kar 15-krat. Gre za začasno rešitev, dokler pomorski policisti ne dobijo novih plovil. V oddaji tudi o tem: - Več evropskih držav pošilja vojake na Grenlandijo - Kobariški svetniki proračun znižali z amandmaji - Pred 150 leti je v Trstu izšel slovenski časnik Edinost - Začenja se evropsko prvenstvo rokometašev
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Seje mandatno-volilne komisije
Mandatno-volilna komisija na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora: - opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev, - obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov, - obvešča Državni zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata, - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja, - obravnava vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora, - predlaga Državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora, - daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa, - sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija na podlagi 20., 21. in tretjega ter četrtega odstavka 22. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) tudi: - opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem, sprejemanjem daril, nasprotjem interesov ter nezdružljivostjo funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije, - obravnava letna poročila Komisije za preprečevanje korupcije, - obravnava oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov, - obravnava revizijska poročila in - obravnava predloge za razrešitev predsednika komisije in obeh namestnikov predsednika komisije. Mandatno-volilna komisija obravnava tudi druga vprašanja v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
Mandatno-volilna komisija na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora: - opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev, - obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov, - obvešča Državni zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata, - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja, - obravnava vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora, - predlaga Državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora, - daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa, - sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija na podlagi 20., 21. in tretjega ter četrtega odstavka 22. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) tudi: - opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem, sprejemanjem daril, nasprotjem interesov ter nezdružljivostjo funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije, - obravnava letna poročila Komisije za preprečevanje korupcije, - obravnava oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov, - obravnava revizijska poročila in - obravnava predloge za razrešitev predsednika komisije in obeh namestnikov predsednika komisije. Mandatno-volilna komisija obravnava tudi druga vprašanja v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, poškodovana sta dva človeka. Po prvih informacijah se je cisterna z gorivom med vožnjo prevrnila in zdrsnila na drugo smerno vozišče. Zgoreli sta obe omenjeni vozili. V oddaji tudi o tem: - Vlada v okviru obiska obalno-kraške regije zagotovila zemljišče za postavitev dvigala na Markovec - Iran za zdaj izključuje usmrtitve protestnikov z obešanjem, ZDA še niso izključile vojaškega posredovanja - Nasi uspela prva medicinska evakuacija z Mednarodne vesoljske postaje
V prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, poškodovana sta dva človeka. Po prvih informacijah se je cisterna z gorivom med vožnjo prevrnila in zdrsnila na drugo smerno vozišče. Zgoreli sta obe omenjeni vozili. V oddaji tudi o tem: - Vlada v okviru obiska obalno-kraške regije zagotovila zemljišče za postavitev dvigala na Markovec - Iran za zdaj izključuje usmrtitve protestnikov z obešanjem, ZDA še niso izključile vojaškega posredovanja - Nasi uspela prva medicinska evakuacija z Mednarodne vesoljske postaje
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Po novoletnem premoru nadaljujemo serijo koncertov Radio Si Main Stage. Tokrat smo gostili še zadnje finaliste lanskoletnega natečaja Standouts 2025, zasedbo Infected. Po krajšem ustvarjalnem postu se vračajo zrelejši in z drugačnim zvokom. Infected so pred dobrim desetletjem udarno vstopili na domačo glasbeno sceno in z zmagami na različnih natečajih hitro opozorili nase. Prvi album Kolaž so izdali leta 2018, leto pozneje pa kot zmagovalci natečaja nastopili na glavnem odru festivala INmusic v Zagrebu. Po letih kreativnega zatišja in potrebnega miselnega reseta se leta 2025 vračajo kot peterica s svežim pristopom in novo glasbo.
Po novoletnem premoru nadaljujemo serijo koncertov Radio Si Main Stage. Tokrat smo gostili še zadnje finaliste lanskoletnega natečaja Standouts 2025, zasedbo Infected. Po krajšem ustvarjalnem postu se vračajo zrelejši in z drugačnim zvokom. Infected so pred dobrim desetletjem udarno vstopili na domačo glasbeno sceno in z zmagami na različnih natečajih hitro opozorili nase. Prvi album Kolaž so izdali leta 2018, leto pozneje pa kot zmagovalci natečaja nastopili na glavnem odru festivala INmusic v Zagrebu. Po letih kreativnega zatišja in potrebnega miselnega reseta se leta 2025 vračajo kot peterica s svežim pristopom in novo glasbo.
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Akvarij-terarij Maribor od ponedeljka deluje spet kot običajno, obiskovalci pa plačajo polno vstopnino. Prejšnji teden je bil terarijski del zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so jih morali opraviti po odločbi pristojne inšpekcije. V stavbi, starejši od stoletja, je bila nekoč kavarna in mlečna restavracija. Leta 1953 so v njej uredili in za obiskovalce odprli akvarijski del, 38 let pozneje pa še terarijski. Ustanova v Mestnem parku je bila nekoč vrhunska v evropskem merilu, zdaj pa jo je čas prehitel. Nenehno odpravljajo okvare in nepravilnosti in korakajo za fatamorgano – zamisli o gradnji nove stavbe. Zdi se, da se v daljavi kažejo njeni obrisi, že zdaj pa je jasno – tako ne bo več dolgo šlo.
Akvarij-terarij Maribor od ponedeljka deluje spet kot običajno, obiskovalci pa plačajo polno vstopnino. Prejšnji teden je bil terarijski del zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so jih morali opraviti po odločbi pristojne inšpekcije. V stavbi, starejši od stoletja, je bila nekoč kavarna in mlečna restavracija. Leta 1953 so v njej uredili in za obiskovalce odprli akvarijski del, 38 let pozneje pa še terarijski. Ustanova v Mestnem parku je bila nekoč vrhunska v evropskem merilu, zdaj pa jo je čas prehitel. Nenehno odpravljajo okvare in nepravilnosti in korakajo za fatamorgano – zamisli o gradnji nove stavbe. Zdi se, da se v daljavi kažejo njeni obrisi, že zdaj pa je jasno – tako ne bo več dolgo šlo.
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · na štajerski avtocesti trčila kombi in cisterna; izbruhnil obsežen požar, ena oseba umrla · Maribor korak bliže prvemu skupnostnemu centru za demenco · drevi začetek evropskega rokometnega prvenstva, Slovenci nastope začnejo jutri
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · na štajerski avtocesti trčila kombi in cisterna; izbruhnil obsežen požar, ena oseba umrla · Maribor korak bliže prvemu skupnostnemu centru za demenco · drevi začetek evropskega rokometnega prvenstva, Slovenci nastope začnejo jutri
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
V prometni nesreči, ki se je zgodila na štajerski avtocesti pri Slovenski Bistrici in v kateri sta trčila tovorno vozilo (cisterna) in kombi, je en človek umrl, dva sta poškodovana. Avtocesta je proti Mariboru zdaj znova odprta. Še vedno je zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče zaprta med Slovensko Bistrico jug in Slovenskimi Konjicami proti Ljubljani predvidoma do večera.Promet je na regionalno cesto proti Celju preusmerjen na izvoz Slovenska Bistrica jug. Vozniki osebnih vozil se lahko na regionalno cesto preusmerijo že na Framu proti Celju. Policisti so sicer bili okrog 8. ure obveščeni o prometni nesreči na avtocesti A1, v bližini priključka Slovenska Bistrica - jug. Kot so zapisali s Policijske uprave Maribor je po prvih informacijah je do prometne nesreče prišlo, ko je voznik tovornega vozila - cisterne, ki je prevažala gorivo, vozil v smeri proti Mariboru, tovorno vozilo naj bi se prevrnilo in zdrsnilo na drugo smerno vozišče, torej tisto v smeri proti Ljubljani, po katerem je pripeljal voznik manjšega tovornega vozila s sopotnikom. Ob teme so dodali: »Dve osebi sta se pri tem, po zadnjih informacijah, poškodovali, voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, je na kraju nesreče umrl. Gre za prvo smrtno žrtev na cestah na območju PU Maribor letos«. Poveljnik Gasilske zveze Slovenska Bistrica David Prelog o poteku intervencije.
V prometni nesreči, ki se je zgodila na štajerski avtocesti pri Slovenski Bistrici in v kateri sta trčila tovorno vozilo (cisterna) in kombi, je en človek umrl, dva sta poškodovana. Avtocesta je proti Mariboru zdaj znova odprta. Še vedno je zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče zaprta med Slovensko Bistrico jug in Slovenskimi Konjicami proti Ljubljani predvidoma do večera.Promet je na regionalno cesto proti Celju preusmerjen na izvoz Slovenska Bistrica jug. Vozniki osebnih vozil se lahko na regionalno cesto preusmerijo že na Framu proti Celju. Policisti so sicer bili okrog 8. ure obveščeni o prometni nesreči na avtocesti A1, v bližini priključka Slovenska Bistrica - jug. Kot so zapisali s Policijske uprave Maribor je po prvih informacijah je do prometne nesreče prišlo, ko je voznik tovornega vozila - cisterne, ki je prevažala gorivo, vozil v smeri proti Mariboru, tovorno vozilo naj bi se prevrnilo in zdrsnilo na drugo smerno vozišče, torej tisto v smeri proti Ljubljani, po katerem je pripeljal voznik manjšega tovornega vozila s sopotnikom. Ob teme so dodali: »Dve osebi sta se pri tem, po zadnjih informacijah, poškodovali, voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, je na kraju nesreče umrl. Gre za prvo smrtno žrtev na cestah na območju PU Maribor letos«. Poveljnik Gasilske zveze Slovenska Bistrica David Prelog o poteku intervencije.
Mariborska občina je bila uspešna pri pridobivanju denarja za vzpostavitev novega centra za oskrbo oseb z demenco. Ministrstvo za solidarno prihodnost je namreč odobrilo milijon 158 tisoč evrov. Občina bo center vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole.
Mariborska občina je bila uspešna pri pridobivanju denarja za vzpostavitev novega centra za oskrbo oseb z demenco. Ministrstvo za solidarno prihodnost je namreč odobrilo milijon 158 tisoč evrov. Občina bo center vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole.
Na Krvavcu je prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami začel delovati 14. februarja leta 1957. Leta 1961, ko se je začela širiti FM-radijska mreža, so mu dodali radijski oddajnik. Leta 1965 so začeli oddajati drugi televizijski program, prvi prenos v barvah pa je bilo mogoče spremljati leta 1970. Pomemben mejnik v zgodovini oddajnika je predstavljala izgradnja ceste leta 1980, ki je omogočila izgradnjo železobetonske konstrukcije, kot jo vidimo danes. Posnetki so iz leta 1958, ko so snemalca Franjo Meglič in Marjan Sedej ter režiser Rado Cilenšek poskrbeli za snemanje prevoza in montaže oddajnika na Krvavec.
Na Krvavcu je prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami začel delovati 14. februarja leta 1957. Leta 1961, ko se je začela širiti FM-radijska mreža, so mu dodali radijski oddajnik. Leta 1965 so začeli oddajati drugi televizijski program, prvi prenos v barvah pa je bilo mogoče spremljati leta 1970. Pomemben mejnik v zgodovini oddajnika je predstavljala izgradnja ceste leta 1980, ki je omogočila izgradnjo železobetonske konstrukcije, kot jo vidimo danes. Posnetki so iz leta 1958, ko so snemalca Franjo Meglič in Marjan Sedej ter režiser Rado Cilenšek poskrbeli za snemanje prevoza in montaže oddajnika na Krvavec.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.