Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Rudolf Nurejev (1938–1993) je po mnenju mnogih eden najboljših baletnikov vseh časov. Ljubezen do plesa je začutil že v otroštvu, vendar njegovo okolje ni bilo naklonjeno plesu. Rudolfov oče je menil, da morajo pravi fantje hoditi na lov in ne plesati. Toda Rudolf je premagal vse ovire, pri sedemnajstih se mu je končno uspelo vpisati na elitni baletni inštitut v tedanjem Leningradu in njegove sanje so se začele ob trdem delu končno uresničevati.
Rudolf Nurejev (1938–1993) je po mnenju mnogih eden najboljših baletnikov vseh časov. Ljubezen do plesa je začutil že v otroštvu, vendar njegovo okolje ni bilo naklonjeno plesu. Rudolfov oče je menil, da morajo pravi fantje hoditi na lov in ne plesati. Toda Rudolf je premagal vse ovire, pri sedemnajstih se mu je končno uspelo vpisati na elitni baletni inštitut v tedanjem Leningradu in njegove sanje so se začele ob trdem delu končno uresničevati.
Neke temne, viharne noči čreda ne more spati. Jon razišče vrsto grozljivih dogodkov in ugotovi, kdo v resnici straši ovce.
Neke temne, viharne noči čreda ne more spati. Jon razišče vrsto grozljivih dogodkov in ugotovi, kdo v resnici straši ovce.
Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.
Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.
Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije
Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije
Tjaša ne ve, v kaj se bo našemila za noč čarovnic. Maša ji predlaga, naj se pogovori z vsakim kandidatom, da ugotovi, kako strašen je. Tjaša pa se nikogar od njih prav posebej ne boji … Ko v sobo vdre kričeči Robi, se Tjaša končno odloči ‒ za noč čarovnic se bo oblekla v bratca!
Tjaša ne ve, v kaj se bo našemila za noč čarovnic. Maša ji predlaga, naj se pogovori z vsakim kandidatom, da ugotovi, kako strašen je. Tjaša pa se nikogar od njih prav posebej ne boji … Ko v sobo vdre kričeči Robi, se Tjaša končno odloči ‒ za noč čarovnic se bo oblekla v bratca!
Az adás tartalma: - ülésezett a Dobronak Községi MÖNK Tanácsa; - 29. községi ünnep Lendván; - 5. Perecfesztivál Hármasmalomban; - a Hadik harca című rendezvény; - Köztünk élnek: Hácskó Imréné népi iparművész. Vsebina oddaje: - zasedal je Svet MSNS Občine Dobrovnik; - 29. občinski praznik Občine Lendava; - 5. Festival perecev v Trimlinih; - prireditev Hadikov boj; - Med nami živijo: umetnica ljudske obrti Imréné Hácskó.
Az adás tartalma: - ülésezett a Dobronak Községi MÖNK Tanácsa; - 29. községi ünnep Lendván; - 5. Perecfesztivál Hármasmalomban; - a Hadik harca című rendezvény; - Köztünk élnek: Hácskó Imréné népi iparművész. Vsebina oddaje: - zasedal je Svet MSNS Občine Dobrovnik; - 29. občinski praznik Občine Lendava; - 5. Festival perecev v Trimlinih; - prireditev Hadikov boj; - Med nami živijo: umetnica ljudske obrti Imréné Hácskó.
A Dobronak Községi Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsa nem adja hozzájárulását Dobronak Község új statútuma és ügyrendje tervezetéhez. A tanácstagok erről a tanács 9. rendkívüli ülésén döntöttek. Svet Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik ni dal soglasja k predlogu statuta in poslovnika Občine Dobrovnik. O slednjem so svetniki odločili na 9. izredni seji.
A Dobronak Községi Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsa nem adja hozzájárulását Dobronak Község új statútuma és ügyrendje tervezetéhez. A tanácstagok erről a tanács 9. rendkívüli ülésén döntöttek. Svet Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik ni dal soglasja k predlogu statuta in poslovnika Občine Dobrovnik. O slednjem so svetniki odločili na 9. izredni seji.
A Hadik Útja Egyesület immár harmadik alkalommal rendezte meg a Hadik Mihály legendáját felelevenítő hangulatos rendezvényt. Društvo Hadikova pot je že tretjič priredilo prijetno prireditev, ki obuja legendo o Mihaelu Hadiku.
A Hadik Útja Egyesület immár harmadik alkalommal rendezte meg a Hadik Mihály legendáját felelevenítő hangulatos rendezvényt. Društvo Hadikova pot je že tretjič priredilo prijetno prireditev, ki obuja legendo o Mihaelu Hadiku.
A Köztünk élnek című rovatban egy olyan népi iparművészt ismerhetnek meg, aki a szó szoros értelmében is szorosabbra szőtte a szálakat Lenti és környéke, valamint a Lendva-vidék között. V rubriki Med nami živijo predstavljamo umetnico ljudske obrti, ki je dobesedno in v prenesenem pomenu stkala tesnejše vezi med Lentijem z okolico in lendavskim območjem.
A Köztünk élnek című rovatban egy olyan népi iparművészt ismerhetnek meg, aki a szó szoros értelmében is szorosabbra szőtte a szálakat Lenti és környéke, valamint a Lendva-vidék között. V rubriki Med nami živijo predstavljamo umetnico ljudske obrti, ki je dobesedno in v prenesenem pomenu stkala tesnejše vezi med Lentijem z okolico in lendavskim območjem.
Lendván megtartották a 29. községi ünnepet, amely keretében számos polgár részesült elismerésben a községben folytatott tevékenységéért. Az ünnepi műsor előtt pedig Lendva régi fényképeken címmel nyílt időszaki kiállítás. V Lendavi so obeležili 29. občinski praznik, v okviru katerega je za svoje delo in prispevek k razvoju občine prejelo priznanja več občanov. Pred slovesnostjo so odprli občasno razstavo z naslovom Lendava na starih fotografijah.
Lendván megtartották a 29. községi ünnepet, amely keretében számos polgár részesült elismerésben a községben folytatott tevékenységéért. Az ünnepi műsor előtt pedig Lendva régi fényképeken címmel nyílt időszaki kiállítás. V Lendavi so obeležili 29. občinski praznik, v okviru katerega je za svoje delo in prispevek k razvoju občine prejelo priznanja več občanov. Pred slovesnostjo so odprli občasno razstavo z naslovom Lendava na starih fotografijah.
Illatos, ropogós perecek, vidám zene és önfeledt hangulat. Ez várta a látogatókat az idei, immár ötödik Perecfesztiválon Hármasmalomban. Dišeči hrustljavi pereci, vesela glasba in brezskrbno vzdušje. To je pričakalo obiskovalce na letošnjem, že 5. Festivalu perecev v Trimlinih.
Illatos, ropogós perecek, vidám zene és önfeledt hangulat. Ez várta a látogatókat az idei, immár ötödik Perecfesztiválon Hármasmalomban. Dišeči hrustljavi pereci, vesela glasba in brezskrbno vzdušje. To je pričakalo obiskovalce na letošnjem, že 5. Festivalu perecev v Trimlinih.
K ovdovelemu gospodarju dvorca na Norveškem se v pričakovanju boljšega življenja priženi ambiciozna Rebekka, prav tako ovdovela mati dveh najstniških hčera. Gospodar na poročni večer umre in na vrata kmalu potrkajo upniki. Izkaže se, da je razkošno posestvo pred bankrotom, to pa ne preprečuje gospodarjevi lepi hčerki Agnes, da se zaradi plemiškega rodu do mačehe in polsester ne bi prezirljivo vedla. Toda povzpetniška Rebekka ima svoj načrt: svojo neprivlačno hčer Elviro bo tako vzgojila in preobrazila, da bo »ustrezna« za poroko s princem. Grda polsestra (Den Stygge Stesøsteren) je celovečerni prvenec norveške avtorice mlajše generacije Emilie Blichfeldt. Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem. S svojo drznostjo je za gledalca podobno pretresljiva izkušnja kot primitivni lepotni posegi, ki jim je pod materino taktirko podvržena grda račka Elvira. Toda pozor, v Grdi polsestri, v kateri nedolžnost velja za dragoceno valuto, ni zares nedolžen nihče. Za Elviro, ki je bila že pred materinim podjetniškim načrtom zaljubljena v princa zaradi njegove pesniške zbirke, se izkaže, da je sicer žrtev svojih fantazem – v resničnem življenju je princ plitev primitivnež – toda ker se v svoji želji voljno podvrže preobrazbi, je vsaj sokriva za svojo nemilo usodo. Pripovedka o Pepelki, katere zasnutki segajo v antiko, je v zgodovini doživela številne preobrazbe, različne psihološko-filozofske šole pa so ji pripisovale zelo nasprotujoče si pomene. Od patriarhalne fantazije o podreditvi moškemu kot končnemu cilju do Freudove analize prisile, avtoritarnosti in moči želje. Jung je v arhetipski zgodbi našel prispodobo individuacije oziroma razvojne poti k sebi in iskanja notranjih zmožnosti, sodobna feministična kritika pa v zgodbi vidi predvsem kritiko družbenih pričakovanj in nadzora. Zdi se, da je scenaristka in režiserka Emilie Blichfeldt dobro preučila vsa ta izhodišča in je nasprotja tudi mojstrsko pregnetla v svoje delo, ki sešije zgodovinski kostumski spektakel s potujitvenimi učinki nizkoproračunskega B-filma. Ob mesenosti, ki se napenja pod korzeti, telesnih tekočinah, samopoškodbah, vprašanju lepote in tekmovalnosti, pa tudi samozavedanju ženske telesnosti moramo omeniti dve francoski predhodnici, Julio Ducournau s filmom Titan (2021) in Coralie Fargeat s Substanco (2024). Vse čistune, ki bi morda oporekali suverenemu mešanju žanrov in svobodni interpretaciji Pepelke, ki si jo je privoščila Emilie Blichfeldt, pa bi bilo treba opozoriti na to, da so znameniti pravljičarji 19. stoletja, kot so Hans Christian Andersen in brata Grimm, znali za svoje obdobje podobno spretno vnašati v pripovedi krutost in družbeno kritiko z nasilnimi in seksualnimi podtoni ... Zagotovo ena presežnih filmskih izkušenj leta.
K ovdovelemu gospodarju dvorca na Norveškem se v pričakovanju boljšega življenja priženi ambiciozna Rebekka, prav tako ovdovela mati dveh najstniških hčera. Gospodar na poročni večer umre in na vrata kmalu potrkajo upniki. Izkaže se, da je razkošno posestvo pred bankrotom, to pa ne preprečuje gospodarjevi lepi hčerki Agnes, da se zaradi plemiškega rodu do mačehe in polsester ne bi prezirljivo vedla. Toda povzpetniška Rebekka ima svoj načrt: svojo neprivlačno hčer Elviro bo tako vzgojila in preobrazila, da bo »ustrezna« za poroko s princem. Grda polsestra (Den Stygge Stesøsteren) je celovečerni prvenec norveške avtorice mlajše generacije Emilie Blichfeldt. Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem. S svojo drznostjo je za gledalca podobno pretresljiva izkušnja kot primitivni lepotni posegi, ki jim je pod materino taktirko podvržena grda račka Elvira. Toda pozor, v Grdi polsestri, v kateri nedolžnost velja za dragoceno valuto, ni zares nedolžen nihče. Za Elviro, ki je bila že pred materinim podjetniškim načrtom zaljubljena v princa zaradi njegove pesniške zbirke, se izkaže, da je sicer žrtev svojih fantazem – v resničnem življenju je princ plitev primitivnež – toda ker se v svoji želji voljno podvrže preobrazbi, je vsaj sokriva za svojo nemilo usodo. Pripovedka o Pepelki, katere zasnutki segajo v antiko, je v zgodovini doživela številne preobrazbe, različne psihološko-filozofske šole pa so ji pripisovale zelo nasprotujoče si pomene. Od patriarhalne fantazije o podreditvi moškemu kot končnemu cilju do Freudove analize prisile, avtoritarnosti in moči želje. Jung je v arhetipski zgodbi našel prispodobo individuacije oziroma razvojne poti k sebi in iskanja notranjih zmožnosti, sodobna feministična kritika pa v zgodbi vidi predvsem kritiko družbenih pričakovanj in nadzora. Zdi se, da je scenaristka in režiserka Emilie Blichfeldt dobro preučila vsa ta izhodišča in je nasprotja tudi mojstrsko pregnetla v svoje delo, ki sešije zgodovinski kostumski spektakel s potujitvenimi učinki nizkoproračunskega B-filma. Ob mesenosti, ki se napenja pod korzeti, telesnih tekočinah, samopoškodbah, vprašanju lepote in tekmovalnosti, pa tudi samozavedanju ženske telesnosti moramo omeniti dve francoski predhodnici, Julio Ducournau s filmom Titan (2021) in Coralie Fargeat s Substanco (2024). Vse čistune, ki bi morda oporekali suverenemu mešanju žanrov in svobodni interpretaciji Pepelke, ki si jo je privoščila Emilie Blichfeldt, pa bi bilo treba opozoriti na to, da so znameniti pravljičarji 19. stoletja, kot so Hans Christian Andersen in brata Grimm, znali za svoje obdobje podobno spretno vnašati v pripovedi krutost in družbeno kritiko z nasilnimi in seksualnimi podtoni ... Zagotovo ena presežnih filmskih izkušenj leta.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Igor Krivokapič, tubist, skladatelj in pedagog, bo predstavil svojo prvo Simfonijo, ki jo je zasnoval v štirih stavkih. Pisal jo je devet mesecev po daljši pripravi, zasnovana pa je, kot sam pravi, zelo epsko. Glasba je bujna, vedra in prinaša upanje, da lahko poiščemo novo lepoto v življenju.
Igor Krivokapič, tubist, skladatelj in pedagog, bo predstavil svojo prvo Simfonijo, ki jo je zasnoval v štirih stavkih. Pisal jo je devet mesecev po daljši pripravi, zasnovana pa je, kot sam pravi, zelo epsko. Glasba je bujna, vedra in prinaša upanje, da lahko poiščemo novo lepoto v življenju.
Krajani Loga pod Mangrtom, ki jim je grozila večmesečna popolna zapora ceste proti Bovcu, so uspeli prepričati državo, da bo njihove pripombe in predloge temeljito preučila. Po včerajšnjem sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki ministrstva za infrastrukturo in občine Bovec, so dobili zagotovilo, da do zapore ne bo prišlo, dokler ne najdejo rešitve, ki bo za domačine sprejemljiva. V oddaji tudi o tem: - Praznujemo dan reformacije, kot spomin na prve slovenske tiskane knjige. - V Piranu z inovativno akcijo spodbudili k zmanjšanju uporabe plastičnih nagrobnih sveč. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu novo sezono odpirajo z Goldonijevo Kavarno.
Krajani Loga pod Mangrtom, ki jim je grozila večmesečna popolna zapora ceste proti Bovcu, so uspeli prepričati državo, da bo njihove pripombe in predloge temeljito preučila. Po včerajšnjem sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki ministrstva za infrastrukturo in občine Bovec, so dobili zagotovilo, da do zapore ne bo prišlo, dokler ne najdejo rešitve, ki bo za domačine sprejemljiva. V oddaji tudi o tem: - Praznujemo dan reformacije, kot spomin na prve slovenske tiskane knjige. - V Piranu z inovativno akcijo spodbudili k zmanjšanju uporabe plastičnih nagrobnih sveč. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu novo sezono odpirajo z Goldonijevo Kavarno.
Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.
Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.
Deželni poslanec Koroške slovenske stranke Lirik, oprt na tradicijo Eden izmed utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luther poslal nadškofu v Mainz. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so s potujočimi študenti, obrtniki in liberalnimi duhovniki prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Rašice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci, jih je Trubar polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in sploh prvi v slovenščini.
Deželni poslanec Koroške slovenske stranke Lirik, oprt na tradicijo Eden izmed utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luther poslal nadškofu v Mainz. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so s potujočimi študenti, obrtniki in liberalnimi duhovniki prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Rašice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci, jih je Trubar polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in sploh prvi v slovenščini.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar.
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nadaljevanje nemške filmske uspešnice, ki je tokrat sinhronizirana v slovenščino. Vizualno barvit film, poln neškodljivega humorja, nežne romantike in čarovnije. Wintersteinova šola praznuje 250 let in učenci pripravijo muzikal, ki ga režira Ida. Otroci se sporečejo z ravnateljem Siegmannom. Ta namreč vztraja, da bo izvedel svojo predstavo, ki slavi legendo o Electorju Wunnibaldu kot branitelju šole. Učenci, z Ido na čelu, pa verjamejo, da je bila resnična junakinja Adelheid, sestra Electorja, in želijo to dokazati. Ali se bodo vaje končale v kaosu ali bo razred potegnil skupaj? In kaj je s čudnimi luknjami na šolskem dvorišču? S pomočjo svojih čarobnih živali se otroci naučijo, kaj je resnično pomembno: timsko delo. Priporočena starost: 8 + Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE 2 Leto produkcije: 2022 Država: Nemčija Žanr: sinhronizirani igrani film Režija: Sven Unterwaldt Jr. Scenarij: Thorsten Näter, Alexander Dydyna, Viola Schmidt in Sven Unterwaldt Jr. po knjigi Margit Auer Glasovi: Tina Resman, Urh Mlakar, Goran Mikić, Ernest Fejzić, Urška Majdič
Nadaljevanje nemške filmske uspešnice, ki je tokrat sinhronizirana v slovenščino. Vizualno barvit film, poln neškodljivega humorja, nežne romantike in čarovnije. Wintersteinova šola praznuje 250 let in učenci pripravijo muzikal, ki ga režira Ida. Otroci se sporečejo z ravnateljem Siegmannom. Ta namreč vztraja, da bo izvedel svojo predstavo, ki slavi legendo o Electorju Wunnibaldu kot branitelju šole. Učenci, z Ido na čelu, pa verjamejo, da je bila resnična junakinja Adelheid, sestra Electorja, in želijo to dokazati. Ali se bodo vaje končale v kaosu ali bo razred potegnil skupaj? In kaj je s čudnimi luknjami na šolskem dvorišču? S pomočjo svojih čarobnih živali se otroci naučijo, kaj je resnično pomembno: timsko delo. Priporočena starost: 8 + Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE 2 Leto produkcije: 2022 Država: Nemčija Žanr: sinhronizirani igrani film Režija: Sven Unterwaldt Jr. Scenarij: Thorsten Näter, Alexander Dydyna, Viola Schmidt in Sven Unterwaldt Jr. po knjigi Margit Auer Glasovi: Tina Resman, Urh Mlakar, Goran Mikić, Ernest Fejzić, Urška Majdič
Kultura zdravi - umetnost lajša
Andrej Firm, eden ključnih članov Momenta in kolektiva GT 22 v Mariboru, je na nedavnem festivalu mariborske alternativne gledališke produkcije prejel nagrado za predano delo na alternativni kulturni sceni. Štiridesetletni Mariborčan se je na področju fotografije, ki ga navdušuje od mladih let, več let izpopolnjeval na Danskem. Po vrniti v domače mesto se je povezal z ekipo v GT 22 in kot vodja tehnike, fotograf, oblikovalec svetlobe ter scenograf soustvarjal ta, danes prepoznavni mariborski center kulture. Andrej Firm, letošnji nagrajenec na nedavnem festivalu Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, je gost oddaje o kulturi in umetnosti.
Andrej Firm, eden ključnih članov Momenta in kolektiva GT 22 v Mariboru, je na nedavnem festivalu mariborske alternativne gledališke produkcije prejel nagrado za predano delo na alternativni kulturni sceni. Štiridesetletni Mariborčan se je na področju fotografije, ki ga navdušuje od mladih let, več let izpopolnjeval na Danskem. Po vrniti v domače mesto se je povezal z ekipo v GT 22 in kot vodja tehnike, fotograf, oblikovalec svetlobe ter scenograf soustvarjal ta, danes prepoznavni mariborski center kulture. Andrej Firm, letošnji nagrajenec na nedavnem festivalu Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, je gost oddaje o kulturi in umetnosti.
Praznično bogoslužje ob dnevu reformacije bomo letos prenašali iz evangeličanske cerkvene občine Gornji Slaveči. Slovesnost bo vodila duhovnica mag. Simona Prosič Filip.
Praznično bogoslužje ob dnevu reformacije bomo letos prenašali iz evangeličanske cerkvene občine Gornji Slaveči. Slovesnost bo vodila duhovnica mag. Simona Prosič Filip.
Ljubljana je v zadnjem oktobrskem tednu gostila največji plesni spektakel v zgodovini Slovenije, na katerem se je uradno začelo svetovno prvenstvo v urbanih plesnih zvrsteh hip hopa, poppinga in breakinga. Tekmovanja v več starostnih kategorijah - od otrok do odraslih, se je udeležilo več kot 4500 plesalcev iz 36 držav, ki so prestolnico za pet dni spremenili v središče svetovne plesne energije.
Ljubljana je v zadnjem oktobrskem tednu gostila največji plesni spektakel v zgodovini Slovenije, na katerem se je uradno začelo svetovno prvenstvo v urbanih plesnih zvrsteh hip hopa, poppinga in breakinga. Tekmovanja v več starostnih kategorijah - od otrok do odraslih, se je udeležilo več kot 4500 plesalcev iz 36 držav, ki so prestolnico za pet dni spremenili v središče svetovne plesne energije.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.