Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred sobotnim podpisom prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in štirimi državami skupine Mercosur se nadaljujejo protesti kmetov po Uniji. Med najbolj gorečimi kritiki sporazuma so francoski kmetje, ki so s traktorji spet zasedli nekatere glavne prometnice v središču Pariza.
Pred sobotnim podpisom prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in štirimi državami skupine Mercosur se nadaljujejo protesti kmetov po Uniji. Med najbolj gorečimi kritiki sporazuma so francoski kmetje, ki so s traktorji spet zasedli nekatere glavne prometnice v središču Pariza.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Früher gab es in Maribor fast in jeder Straße einen Uhrmacher. Heute kann man sie an den Fingern einer Hand abzählen. Der Uhrmachermeister Alojz Šenveter aus Maribor ist einer jener Handwerker, die auch nach der Pensionierung weiterarbeiten – aus Leidenschaft, wie er sagte. Ich habe ihn in der Altstadt Lent besucht.Treten wir also ein – in die Uhrmacherwerkstatt.
Früher gab es in Maribor fast in jeder Straße einen Uhrmacher. Heute kann man sie an den Fingern einer Hand abzählen. Der Uhrmachermeister Alojz Šenveter aus Maribor ist einer jener Handwerker, die auch nach der Pensionierung weiterarbeiten – aus Leidenschaft, wie er sagte. Ich habe ihn in der Altstadt Lent besucht.Treten wir also ein – in die Uhrmacherwerkstatt.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
Milan Pečovnik - Pidži je country glasbi zvest več kot štirideset let. Pesem ostaja je najverjetneje njegov zadnji album, na njem je zbral skladbe od leta 1998 do 2023. Ta izid ni le zbirka pesmi, ampak spomin na čas, življenje in vse ljudi, ki so ga spremljali na glasbeni poti. Pravi glasbenik seveda dela, dokler ima kaj povedati. Gotovo bomo v prihodnje od njega slišali tudi novo glasbo.
Milan Pečovnik - Pidži je country glasbi zvest več kot štirideset let. Pesem ostaja je najverjetneje njegov zadnji album, na njem je zbral skladbe od leta 1998 do 2023. Ta izid ni le zbirka pesmi, ampak spomin na čas, življenje in vse ljudi, ki so ga spremljali na glasbeni poti. Pravi glasbenik seveda dela, dokler ima kaj povedati. Gotovo bomo v prihodnje od njega slišali tudi novo glasbo.
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo
Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Izvajanje projektov, ki so jih v okviru mariborskega občinskega participativnega proračuna predlagali in izglasovali občani, zamuja že dve leti. Po zamiku, ki ga je povzročila občinska finančna stiska, pa njihovo uresničevanje zdaj le nadaljujejo. Kako poteka izvajnje in kdaj bodo zagnali nov cikel participativnega proračuna, smo pristojne povprašali v sredini rubriki Maribor, imamo problem.
Izvajanje projektov, ki so jih v okviru mariborskega občinskega participativnega proračuna predlagali in izglasovali občani, zamuja že dve leti. Po zamiku, ki ga je povzročila občinska finančna stiska, pa njihovo uresničevanje zdaj le nadaljujejo. Kako poteka izvajnje in kdaj bodo zagnali nov cikel participativnega proračuna, smo pristojne povprašali v sredini rubriki Maribor, imamo problem.
Občina Benedikt načrtuje letos za 5,8 milijona evrov odhodkov, kar je milijon evrov več, kot bo imela prihodkov. Primanjkljaj bodo pokrili z zadolževanjem, napovedujejo na občini, kjer načrtujejo za dobre 3 milijone evrov za naložbe. Med večjimi so komunalna ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje, gradnja gasilskega doma in projekt Zeleni krog.
Občina Benedikt načrtuje letos za 5,8 milijona evrov odhodkov, kar je milijon evrov več, kot bo imela prihodkov. Primanjkljaj bodo pokrili z zadolževanjem, napovedujejo na občini, kjer načrtujejo za dobre 3 milijone evrov za naložbe. Med večjimi so komunalna ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje, gradnja gasilskega doma in projekt Zeleni krog.
Kako izbrati študij, ki ustreza interesom in talentom posameznika ter tudi prihodnjim ciljem? Odgovor na to vprašanje bo ponudil Festival slovenskih univerz, ki bo 16. in 17. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani združil slovenski univerzitetni prostor na enem mestu. Več v Izluščeno.
Kako izbrati študij, ki ustreza interesom in talentom posameznika ter tudi prihodnjim ciljem? Odgovor na to vprašanje bo ponudil Festival slovenskih univerz, ki bo 16. in 17. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani združil slovenski univerzitetni prostor na enem mestu. Več v Izluščeno.
Sinoči se je v Tivoliju začelo državno prvenstvo v hokeju, tekmeca pa sta znova moštvi Olimpije in Jesenic. Košarkarji Olimpije so v 14. krogu evropskega pokala gostovali pri Neptunasu v Litvi. Alpske smučarke so se v večeru pomerile na nočnem slalomu v Flachauu.
Sinoči se je v Tivoliju začelo državno prvenstvo v hokeju, tekmeca pa sta znova moštvi Olimpije in Jesenic. Košarkarji Olimpije so v 14. krogu evropskega pokala gostovali pri Neptunasu v Litvi. Alpske smučarke so se v večeru pomerile na nočnem slalomu v Flachauu.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru smo si znova vzeli čas – za kavo, prijeten pogovor in glasbo v živo. V oddaji Jutro ob kavi in kitari sta nas v glasbeni svet popeljala Matjaž Mrak in Boris Lah – MRAK-ov in LAH-ov. Slišali smo slovenske popevke, pesmi, ki so zaznamovale svoj čas, ostale v spominu in še danes zvenijo domače ter toplo. Prijetno glasbeno-govorno jutro, polno nostalgije, zgodb in melodij, ki povezujejo.
V sredinem jutru smo si znova vzeli čas – za kavo, prijeten pogovor in glasbo v živo. V oddaji Jutro ob kavi in kitari sta nas v glasbeni svet popeljala Matjaž Mrak in Boris Lah – MRAK-ov in LAH-ov. Slišali smo slovenske popevke, pesmi, ki so zaznamovale svoj čas, ostale v spominu in še danes zvenijo domače ter toplo. Prijetno glasbeno-govorno jutro, polno nostalgije, zgodb in melodij, ki povezujejo.
Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O tem novem modelu in o pravicah starejših delavk in delavcev bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V studio Prvega smo povabili odvetnico Tino Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju med deveto in pol deseto!
Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O tem novem modelu in o pravicah starejših delavk in delavcev bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V studio Prvega smo povabili odvetnico Tino Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju med deveto in pol deseto!
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - KPK: Premier Golob kršil integriteto. Golob: Ne bom odstopil, presojali bodo volivci - zdravstveni domovi postopno prehajajo na poenoten način elektronske komunikacije med ambulantami in pacienti - v Občini Benedikt snujejo komunalno ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje in gradnjo gasilskega doma
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - KPK: Premier Golob kršil integriteto. Golob: Ne bom odstopil, presojali bodo volivci - zdravstveni domovi postopno prehajajo na poenoten način elektronske komunikacije med ambulantami in pacienti - v Občini Benedikt snujejo komunalno ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje in gradnjo gasilskega doma
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. V oddaji tudi o tem: - V Beli hiši srečanje o sporu glede Grenlandije. - Voznik na sodišču dokazal Darsovo odgovornost za slabo očiščeno cestišče primorske avtoceste. - Tudi v Novi Gorici zelena luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. V oddaji tudi o tem: - V Beli hiši srečanje o sporu glede Grenlandije. - Voznik na sodišču dokazal Darsovo odgovornost za slabo očiščeno cestišče primorske avtoceste. - Tudi v Novi Gorici zelena luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Legendarna televizijska voditeljica Olga Rems je nekaj časa vodila oddajo 625, v kateri je skušala televizija poiskati stik z gledalci. Med njenimi gosti je bil tudi Boris Bergant, ki je bil že leta 1974 izkušen novinar. Bergant se je uveljavil z delom zunanjepolitičnega novinarja in urednika. Na RTV Slovenija se je zaposlil leta 1969, kjer je delal vse do upokojitve leta 2009. Poleg novinarskega dela je bil tudi avtor serij in dokumentarcev, urednik televizijskega dnevnoinformativnega programa, pomočnik direktorja nacionalne TV in pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj najstarejše čezmejne RTV-koprodukcije v Evropi Alpe-Adria in koordinator prve mednarodne RTV-koprodukcije Manjšine – bogastvo Evrope, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pogovoru z Olgo Rems, ki je bil v oddaji 625 predvajan četrtega decembra leta 1976, je predstavil svoje delo zunanjepolitičnega novinarja.
Legendarna televizijska voditeljica Olga Rems je nekaj časa vodila oddajo 625, v kateri je skušala televizija poiskati stik z gledalci. Med njenimi gosti je bil tudi Boris Bergant, ki je bil že leta 1974 izkušen novinar. Bergant se je uveljavil z delom zunanjepolitičnega novinarja in urednika. Na RTV Slovenija se je zaposlil leta 1969, kjer je delal vse do upokojitve leta 2009. Poleg novinarskega dela je bil tudi avtor serij in dokumentarcev, urednik televizijskega dnevnoinformativnega programa, pomočnik direktorja nacionalne TV in pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj najstarejše čezmejne RTV-koprodukcije v Evropi Alpe-Adria in koordinator prve mednarodne RTV-koprodukcije Manjšine – bogastvo Evrope, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pogovoru z Olgo Rems, ki je bil v oddaji 625 predvajan četrtega decembra leta 1976, je predstavil svoje delo zunanjepolitičnega novinarja.
V domačem hokejskem prvenstvu se je sinoči v Tivoliju začela finalna serija. Finalista sta znova Olimpija in Jesenice, naslov pa bo ena od ekip osvojila po treh zmagah.
V domačem hokejskem prvenstvu se je sinoči v Tivoliju začela finalna serija. Finalista sta znova Olimpija in Jesenice, naslov pa bo ena od ekip osvojila po treh zmagah.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.
Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.
Le kdo v svojih letih šolanja ni slišal znanega slovenskega reka: »Vaja dela mojstra!«? Povsem enake nasvete so poslušali že pred več kot dva tisoč petsto leti. Tako je že eden od sedmih starogrških modrecev Periander iz Korinta svetoval: μελέτα τὸ πᾶν oziroma »Vse je treba uriti!«. Hotel je povedati, da nobene stvari ne moremo obvladati brez vaje in da so izkušnje naše najboljše učiteljice. Tudi rimski govorec Cicero je zapisal: »Izkušnja je najboljša učiteljica.« In znameniti rimski pesnik Horacij, ki je živel v zadnjem stoletju pr. n. št., je poudarjal: »Vaja oziroma izkušnja te bo marsičesa naučila.« Naj si torej še tako močno želimo, da bi kakšno stvar naredili na hitro, pa kljub našemu hitenju vseeno dobro, človeška modrost že več kot dve tisočletji meni drugače. Edini način, da bomo mojster pri kakšnem opravilu ali v določenem znanju, so nenehno urjenje, učenje, vaja in piljenje. Zakaj, kot pravi drugi slovenski pregovor: »Na napakah se učimo.« Takemu razumevanju pri osvajanju znanja in veščin v družbi je nekoč sledil tudi šolski sistem, ki je v evropski zgodovini temeljil na dolgoletnem urjenju ali ročnih ali umskih sposobnosti posameznika. Mojstri, ki so iz takega poučevanja izšli, so bili resnično mojstri v pravem pomenu besede – do zadnje popolnosti so bili vešči svojega dela in znali te svoje dolgoletne učne izkušnje prenesti tudi na nove rodove. Danes pa se otroci univerzalno šolajo in usposabljajo za vsa znana področja vedenja in tehnike, nobenega izmed osvojenih znanj pa ne utrjujejo z dolgotrajno vajo. Zdi se, da živimo le še na površju, v globine védenja pa zato sploh ne moremo več prodreti. In povsem enako ne znamo in ne zmoremo več prodreti v globino človeške duše, saj smo z vsem v hipu zadovoljni in nimamo potrpežljivosti, da bi z vajo, urjenjem in vztrajnostjo desetletja, korak za korakom, odkrivali skrivnost, kdo smo in kakšni smo.
Le kdo v svojih letih šolanja ni slišal znanega slovenskega reka: »Vaja dela mojstra!«? Povsem enake nasvete so poslušali že pred več kot dva tisoč petsto leti. Tako je že eden od sedmih starogrških modrecev Periander iz Korinta svetoval: μελέτα τὸ πᾶν oziroma »Vse je treba uriti!«. Hotel je povedati, da nobene stvari ne moremo obvladati brez vaje in da so izkušnje naše najboljše učiteljice. Tudi rimski govorec Cicero je zapisal: »Izkušnja je najboljša učiteljica.« In znameniti rimski pesnik Horacij, ki je živel v zadnjem stoletju pr. n. št., je poudarjal: »Vaja oziroma izkušnja te bo marsičesa naučila.« Naj si torej še tako močno želimo, da bi kakšno stvar naredili na hitro, pa kljub našemu hitenju vseeno dobro, človeška modrost že več kot dve tisočletji meni drugače. Edini način, da bomo mojster pri kakšnem opravilu ali v določenem znanju, so nenehno urjenje, učenje, vaja in piljenje. Zakaj, kot pravi drugi slovenski pregovor: »Na napakah se učimo.« Takemu razumevanju pri osvajanju znanja in veščin v družbi je nekoč sledil tudi šolski sistem, ki je v evropski zgodovini temeljil na dolgoletnem urjenju ali ročnih ali umskih sposobnosti posameznika. Mojstri, ki so iz takega poučevanja izšli, so bili resnično mojstri v pravem pomenu besede – do zadnje popolnosti so bili vešči svojega dela in znali te svoje dolgoletne učne izkušnje prenesti tudi na nove rodove. Danes pa se otroci univerzalno šolajo in usposabljajo za vsa znana področja vedenja in tehnike, nobenega izmed osvojenih znanj pa ne utrjujejo z dolgotrajno vajo. Zdi se, da živimo le še na površju, v globine védenja pa zato sploh ne moremo več prodreti. In povsem enako ne znamo in ne zmoremo več prodreti v globino človeške duše, saj smo z vsem v hipu zadovoljni in nimamo potrpežljivosti, da bi z vajo, urjenjem in vztrajnostjo desetletja, korak za korakom, odkrivali skrivnost, kdo smo in kakšni smo.
Premier Robert Golob je s tem, ko je leta 2022 takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar poslal SMS-sporočili, vsebina katerih se nanaša na kadrovske razmere na policiji, kršil integriteto, je sporočila Komisija za preprečevanje korupcije. Opozicija Goloba poziva k odstopu; predsednik vlade pa je prepričan, da ni kršil integritete. Napovedal je, da bo še nepravnomočne ugotovitve KPK izpodbijal na sodišču. Drugi poudarki oddaje: - Iransko tožilstvo bo nekatere aretirane protestnike obtožilo dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo. - Vodji danske in grenlandske diplomacije v Beli hiši o prihodnosti največjega otoka. - Mestna občina Kranj nadaljuje urejamenje komunalne infrastrukture.
Premier Robert Golob je s tem, ko je leta 2022 takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar poslal SMS-sporočili, vsebina katerih se nanaša na kadrovske razmere na policiji, kršil integriteto, je sporočila Komisija za preprečevanje korupcije. Opozicija Goloba poziva k odstopu; predsednik vlade pa je prepričan, da ni kršil integritete. Napovedal je, da bo še nepravnomočne ugotovitve KPK izpodbijal na sodišču. Drugi poudarki oddaje: - Iransko tožilstvo bo nekatere aretirane protestnike obtožilo dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo. - Vodji danske in grenlandske diplomacije v Beli hiši o prihodnosti največjega otoka. - Mestna občina Kranj nadaljuje urejamenje komunalne infrastrukture.
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff