Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
Decembra je bila inflacija 2,7-odstotna, povprečna letna rast cen pa je bila 2,4-odstotna, je izračunal Statistični urad. K temu so največ prispevale podražitve hrane. V primerjavi z novembrom so cene v povprečju ostale nespremenjene.
Decembra je bila inflacija 2,7-odstotna, povprečna letna rast cen pa je bila 2,4-odstotna, je izračunal Statistični urad. K temu so največ prispevale podražitve hrane. V primerjavi z novembrom so cene v povprečju ostale nespremenjene.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Energetika Maribor je ponovno nekoliko znižala cene ogrevanja. Z januarjem bodo cene za gospodinjstva nižje za 2,15 odstotka.
Energetika Maribor je ponovno nekoliko znižala cene ogrevanja. Z januarjem bodo cene za gospodinjstva nižje za 2,15 odstotka.
Po večletnem prizadevanju jim bo država namenila več sredstev. Znotraj narodne skupnosti pa ostajajo odprta številna vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Cene življenjskih potrebščin so se decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka - Malezija naj bi obnovila iskanje letala, ki je izginilo pred 11timi leti - Občina Piran bi rada z obnovo osrednje ploščadi v Portorožu zaključila do velike noči. - Iztekajoče se leto je bilo nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro
Po večletnem prizadevanju jim bo država namenila več sredstev. Znotraj narodne skupnosti pa ostajajo odprta številna vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Cene življenjskih potrebščin so se decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka - Malezija naj bi obnovila iskanje letala, ki je izginilo pred 11timi leti - Občina Piran bi rada z obnovo osrednje ploščadi v Portorožu zaključila do velike noči. - Iztekajoče se leto je bilo nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro
Pred kratkim je Slovenija dobila novopečenega lotomilijonarja. Izžrebana je bila rekordna šestica. Po plačilu 15-odstotnega davka bo novopečeni lotomilijonar bogatejši za 1.980.386 evrov. Čaka pa nas še Novoletni loto, ki je povečal število dobitkov in zvišal sklad. 450.000 loto potrdil so prodali v osmih dneh. Če bi zadeli na lotu, kam bi z denarjem?
Pred kratkim je Slovenija dobila novopečenega lotomilijonarja. Izžrebana je bila rekordna šestica. Po plačilu 15-odstotnega davka bo novopečeni lotomilijonar bogatejši za 1.980.386 evrov. Čaka pa nas še Novoletni loto, ki je povečal število dobitkov in zvišal sklad. 450.000 loto potrdil so prodali v osmih dneh. Če bi zadeli na lotu, kam bi z denarjem?
- Inflacija v Sloveniji je bila letos 2,7-odstotna - Dopoldanska okvara krožno kabinske žičnice razjezila smučarje - Kakšno je bilo leto 2025 za mariborske kulturnike?
- Inflacija v Sloveniji je bila letos 2,7-odstotna - Dopoldanska okvara krožno kabinske žičnice razjezila smučarje - Kakšno je bilo leto 2025 za mariborske kulturnike?
Današnje dopoldansko idilično vreme je na mariborsko smučišče privabilo veliko število obiskovalcev. A že zjutraj jih je pričakala neprijetna novica – krožno kabinska žičnica namreč ni obratovala. Nezadovoljstvo pa je povzročila tudi prodaja smučarskih vozovnic, kjer so nekateri na nakup čakali tudi do ene ure.
Današnje dopoldansko idilično vreme je na mariborsko smučišče privabilo veliko število obiskovalcev. A že zjutraj jih je pričakala neprijetna novica – krožno kabinska žičnica namreč ni obratovala. Nezadovoljstvo pa je povzročila tudi prodaja smučarskih vozovnic, kjer so nekateri na nakup čakali tudi do ene ure.
Bidermajerski portretist 70 let Krščanske kulturne zveze Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza je na graški univerzi končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza se je rodil leta 1916 na Spodnji Hajdini pri Ptuju.
Bidermajerski portretist 70 let Krščanske kulturne zveze Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza je na graški univerzi končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza se je rodil leta 1916 na Spodnji Hajdini pri Ptuju.
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti. Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: Titina Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kajsa Nass Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat
Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti. Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: Titina Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kajsa Nass Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat
Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Leto 2025 je bilo izjemno pestro, polemično in žal tudi tragično. Podaljšano radijsko tribuno smo namenili najbolj izstopajočim dogodkom iztekajočega se leta doma in po svetu, ob tem pa bomo zazrli tudi v leto 2026, ki na domačem političnem prizorišču prinaša kar dvojne volitve.
Leto 2025 je bilo izjemno pestro, polemično in žal tudi tragično. Podaljšano radijsko tribuno smo namenili najbolj izstopajočim dogodkom iztekajočega se leta doma in po svetu, ob tem pa bomo zazrli tudi v leto 2026, ki na domačem političnem prizorišču prinaša kar dvojne volitve.
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Čisti dolgčas še naprej diši po praznikih! Nik in Aljaž se po Veronikini ideji lotita »peke« medenjakov – tokrat malo drugače, s plastelinom in domišljijo. Na daljavo se jima tokrat pridruži Jože Robežnik in razkrije svoje spomine na praznike iz otroštva.
Čisti dolgčas še naprej diši po praznikih! Nik in Aljaž se po Veronikini ideji lotita »peke« medenjakov – tokrat malo drugače, s plastelinom in domišljijo. Na daljavo se jima tokrat pridruži Jože Robežnik in razkrije svoje spomine na praznike iz otroštva.
Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige. Poklicala bosta tudi znane osebe in z njimi obujala njihove počitniške spomine.
Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige. Poklicala bosta tudi znane osebe in z njimi obujala njihove počitniške spomine.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
V drugem delu Julita gosti Mitja Bellottija, ki v serijo igra Luko, in Ivano Kristino Mohar, oblikovalko maske. Mitja je tisti, ki je na Ivaninem stolu preživel največ časa, razkrila bosta, kako so se soočali s poletno vročino na snemanju in kako je bilo snemati sanjske prizore.
V drugem delu Julita gosti Mitja Bellottija, ki v serijo igra Luko, in Ivano Kristino Mohar, oblikovalko maske. Mitja je tisti, ki je na Ivaninem stolu preživel največ časa, razkrila bosta, kako so se soočali s poletno vročino na snemanju in kako je bilo snemati sanjske prizore.
Prvi na zatožni klopi je Vid, razvajen sin vplivnega očeta. Je Vidova zgodba dokaz njegove nedolžnosti ali le premetena laž?
Prvi na zatožni klopi je Vid, razvajen sin vplivnega očeta. Je Vidova zgodba dokaz njegove nedolžnosti ali le premetena laž?
Novoletna skakalna turneja se je tudi tokrat začela v Oberstdorfu na Bavarskem. Skakalnica pod Senčno goro je običajno Slovencem povzročala veliko težav. Tokrat pa je na prvem vrhuncu sezone za smučarske skakalce v vlogi glavnega favorita za končni uspeh Domen Prevc. O razpletu uvodne tekme in obenem zadnje v tem koledarskem letu bomo poročali v dopoldanskem Navalu na šport.
Novoletna skakalna turneja se je tudi tokrat začela v Oberstdorfu na Bavarskem. Skakalnica pod Senčno goro je običajno Slovencem povzročala veliko težav. Tokrat pa je na prvem vrhuncu sezone za smučarske skakalce v vlogi glavnega favorita za končni uspeh Domen Prevc. O razpletu uvodne tekme in obenem zadnje v tem koledarskem letu bomo poročali v dopoldanskem Navalu na šport.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Le še slabih 40 ur nas loči od novega leta, zato bodo mariborski jutranjiki v torek zjutraj, v živo iz Glavnega trga v Mariboru preverjali praznično dogajanje v Mariboru, raziskali, ali je prvo ulično silvestrovanje potekalo prav tam, ter obudili spomine na mariborsko praznovanje leta 1993. Andrej je Gorana povabil na rekreacijo, kjer sta s pomočjo umetne inteligence pilila veščine, a na koncu doživela precejšen pristanek na realna tla. Goran nas bo popeljal tudi na kmetijo v Voličini, kjer se je ob kavi in "potici, ki to ni" prepričal, da si kmetje z dobro organizacijo tudi v decembru znajo pričarati praznično vzdušje. Mariborski jutranjiki se bodo zazrli tudi v medzvezdje in preleteli najzanimivejše vesoljske dogodke leta 2025, tik pred koncem pa bomo v črno-belem arhivu iz leta 1962 preverili, kakšne želje so imeli takratni obiskovalci ljubljanske tržnice. Oddajo bodo vodili Goran Obradovič, Katja Treer in Andrej Geržina.
Le še slabih 40 ur nas loči od novega leta, zato bodo mariborski jutranjiki v torek zjutraj, v živo iz Glavnega trga v Mariboru preverjali praznično dogajanje v Mariboru, raziskali, ali je prvo ulično silvestrovanje potekalo prav tam, ter obudili spomine na mariborsko praznovanje leta 1993. Andrej je Gorana povabil na rekreacijo, kjer sta s pomočjo umetne inteligence pilila veščine, a na koncu doživela precejšen pristanek na realna tla. Goran nas bo popeljal tudi na kmetijo v Voličini, kjer se je ob kavi in "potici, ki to ni" prepričal, da si kmetje z dobro organizacijo tudi v decembru znajo pričarati praznično vzdušje. Mariborski jutranjiki se bodo zazrli tudi v medzvezdje in preleteli najzanimivejše vesoljske dogodke leta 2025, tik pred koncem pa bomo v črno-belem arhivu iz leta 1962 preverili, kakšne želje so imeli takratni obiskovalci ljubljanske tržnice. Oddajo bodo vodili Goran Obradovič, Katja Treer in Andrej Geržina.
Pirotehnika je še vedno marsikje del ustvarjanja prazničnega vzdušja. Stalnica pa so tudi pozivi policistov, reševalcev in gasilcev k previdnosti pri njeni uporabi. V zadnjih letih se znova povečuje število poškodb, predvsem med mlajšo delovno aktivno populacijo. Kaj glede prodaje in uporabe pirotehnike določa zakon? Kakšna je – če že – odgovorna uporaba dovóljene pirotehnike? Ali morajo imeti izdelki kakšen certifikat? Sogovornik: Rok Mlakar, višji samostojni inšpektor v Upravi uniformirane policije.
Pirotehnika je še vedno marsikje del ustvarjanja prazničnega vzdušja. Stalnica pa so tudi pozivi policistov, reševalcev in gasilcev k previdnosti pri njeni uporabi. V zadnjih letih se znova povečuje število poškodb, predvsem med mlajšo delovno aktivno populacijo. Kaj glede prodaje in uporabe pirotehnike določa zakon? Kakšna je – če že – odgovorna uporaba dovóljene pirotehnike? Ali morajo imeti izdelki kakšen certifikat? Sogovornik: Rok Mlakar, višji samostojni inšpektor v Upravi uniformirane policije.
Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.
Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Pogonska goriva občutno cenejša - Po večdnevnem izpadu elektrike prizadeti opozarjajo na nastalo materialno škodo - Prvega januarja novo znižanje cene variabilnega dela cene toplotne oskrbe za odjemalce Energetike Maribor - Domen Prevc v Obersdorfu razred zase
- Pogonska goriva občutno cenejša - Po večdnevnem izpadu elektrike prizadeti opozarjajo na nastalo materialno škodo - Prvega januarja novo znižanje cene variabilnega dela cene toplotne oskrbe za odjemalce Energetike Maribor - Domen Prevc v Obersdorfu razred zase
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.
Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.