Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Lani so pri maturitetnem eseju kandidati v povprečju dosegli 32 točk od 50. Esej prinaša polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V oddaji tudi o tem: - Bo Dars po včerajšnji nesreči spremenil zoženje na avtocesti pri Postojni? - Državni zbor se bo seznanil z odločitvijo predsednice republike, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. - Vrstijo se spominske slovesnosti ob 50 obletnici furlanskih potresov: Pušja vas vzorčni primer popotresne obnove v Furlaniji - Občina Ajdovščina tudi letos z veliki razvojnimi projekti
Lani so pri maturitetnem eseju kandidati v povprečju dosegli 32 točk od 50. Esej prinaša polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V oddaji tudi o tem: - Bo Dars po včerajšnji nesreči spremenil zoženje na avtocesti pri Postojni? - Državni zbor se bo seznanil z odločitvijo predsednice republike, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. - Vrstijo se spominske slovesnosti ob 50 obletnici furlanskih potresov: Pušja vas vzorčni primer popotresne obnove v Furlaniji - Občina Ajdovščina tudi letos z veliki razvojnimi projekti
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.
Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Včeraj se je zbrala slovenska ženska odbojkarska reprezentanca. Slovenke začenjajo priprave na evropsko ligo.
Včeraj se je zbrala slovenska ženska odbojkarska reprezentanca. Slovenke začenjajo priprave na evropsko ligo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjigi (Anatomía de un instante, 2009) Javierja Cercasa, priznanega španskega pisatelja, esejista in profesorja španske književnosti. Štiri njegova dela so prevedena tudi v slovenščino: Vojaki Salamine (2013), Motiv (2017), Slepar (2022) in Slepa pega (2024). Anatomija trenutka obravnava dramatičen dogodek, ki se je zgodil 23. februarja 1981, šest let po smrti generala Franca, ki je od leta 1939 do 1975 kot diktator vladal Španiji. Dogodek, znan tudi kot 23 F, se je zapisal v zgodovino kot prelomna točka španske tranzicije in pomeni prehod v demokracijo. Tistega dne je podpolkovnik Antonio Tejero z oboroženimi enotami vdrl v kongres. Poslance so zadržali, streljali v zrak in zahtevali konec demokratičnega procesa. Večina se je sklonila v kritje, le trije, Adolfo Suárez, Santiago Carrillo in Manuel Gutiérrez Mellado, so ostali na svojih mestih in s tem izrazili »ne« poskusu vrnitve nedemokratične vladavine. 1. del: Adolfo Suárez je bil prvi predsednik španske vlade po Francovi smrti leta 1975. Na mesto premierja ga je postavil kralj Juan Carlos, toda Suárez si je želel postati od ljudstva izvoljeni premier. Toda zato je moral najprej odpraviti Francov režim, ki je bil tudi po smrti diktatorja še vedno ovira na poti k demokraciji. Tako je pridobil veliko sovražnikov. Hkrati je bila pred njim še težka odločitev, ali naj legalizira za časa Franca prepovedano Komunistično stranko ali ne. Z legalizacijo bi izdal frankiste, če Komunistične stranke ne bi legalizirali, pa bi ogrozil legitimnost splošnih volitev. Kaj torej storiti? Kakšno ceno ima demokracija? ANATOMÍA DE UN INSTANTE / The Anatomy of a Moment / 2025 / Španija, Francija Režija: Alberto Rodríguez Scenarij: Fran Araújo, Rafael Cobos, Alberto Rodríguez V glavnih vlogah: Eduard Fernández, Álvaro Morte, Miki Esparbé, Manolo Solo, Samuel López, Ignacio Castillo, Juanma Navas, David Lorente
Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjigi (Anatomía de un instante, 2009) Javierja Cercasa, priznanega španskega pisatelja, esejista in profesorja španske književnosti. Štiri njegova dela so prevedena tudi v slovenščino: Vojaki Salamine (2013), Motiv (2017), Slepar (2022) in Slepa pega (2024). Anatomija trenutka obravnava dramatičen dogodek, ki se je zgodil 23. februarja 1981, šest let po smrti generala Franca, ki je od leta 1939 do 1975 kot diktator vladal Španiji. Dogodek, znan tudi kot 23 F, se je zapisal v zgodovino kot prelomna točka španske tranzicije in pomeni prehod v demokracijo. Tistega dne je podpolkovnik Antonio Tejero z oboroženimi enotami vdrl v kongres. Poslance so zadržali, streljali v zrak in zahtevali konec demokratičnega procesa. Večina se je sklonila v kritje, le trije, Adolfo Suárez, Santiago Carrillo in Manuel Gutiérrez Mellado, so ostali na svojih mestih in s tem izrazili »ne« poskusu vrnitve nedemokratične vladavine. 1. del: Adolfo Suárez je bil prvi predsednik španske vlade po Francovi smrti leta 1975. Na mesto premierja ga je postavil kralj Juan Carlos, toda Suárez si je želel postati od ljudstva izvoljeni premier. Toda zato je moral najprej odpraviti Francov režim, ki je bil tudi po smrti diktatorja še vedno ovira na poti k demokraciji. Tako je pridobil veliko sovražnikov. Hkrati je bila pred njim še težka odločitev, ali naj legalizira za časa Franca prepovedano Komunistično stranko ali ne. Z legalizacijo bi izdal frankiste, če Komunistične stranke ne bi legalizirali, pa bi ogrozil legitimnost splošnih volitev. Kaj torej storiti? Kakšno ceno ima demokracija? ANATOMÍA DE UN INSTANTE / The Anatomy of a Moment / 2025 / Španija, Francija Režija: Alberto Rodríguez Scenarij: Fran Araújo, Rafael Cobos, Alberto Rodríguez V glavnih vlogah: Eduard Fernández, Álvaro Morte, Miki Esparbé, Manolo Solo, Samuel López, Ignacio Castillo, Juanma Navas, David Lorente
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audna, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost namenjal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh ter jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audna, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost namenjal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh ter jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V nocojšnji Etnofoniji bomo skoraj v celoti zavrteli minialbum irske neofolkovske pevke Lise O'Neill z naslovom The Wind Doesn't Blow This Far, na katerem se O'Neillova znova izkaže kot izjemna interpretka in tudi kot tenkočutna komentatorka perečih težav, kot sta brezposelnost ali brezdomstvo.
V nocojšnji Etnofoniji bomo skoraj v celoti zavrteli minialbum irske neofolkovske pevke Lise O'Neill z naslovom The Wind Doesn't Blow This Far, na katerem se O'Neillova znova izkaže kot izjemna interpretka in tudi kot tenkočutna komentatorka perečih težav, kot sta brezposelnost ali brezdomstvo.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V videmskem Muzeju sodobne umetnosti smo si ogledali razstavo »Impresionizem in modernizem«, ki vključuje dela najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih sto petdeset let. Slike in skulpture so del zbirke švicarskega umetniškega muzeja v Winterthurju, kjer so konec 19. stoletja med prvimi prepoznali prodornost francoskih impresionistov. Gre za odmevno razstavo v Furlaniji - Julijski krajini, ki privablja vse več obiskovalcev. Pred odhodom v pokoj bomo v studiu gostili našo novinarsko kolegico Darjo Korez Korenčan. Ustvarjalka kulturnih oddaj že več kot štirideset let deluje v Kulturnem in umetniškem programu TV Slovenija in je ena od soustanoviteljic oddaje Osmi dan. Sicer pa več kot tri desetletja pripravlja oddajo Opus, avtorsko oddajo s področja klasične glasbe. Z njo bomo med drugim govorili o posebnostih poročanja s tega področja, o najopaznejših domačih in tujih ustvarjalcih, ki jih je spremljala, pa tudi številnih drugih temah, ki jih je predstavljala gledalcem. Predstavljamo še enega vsestranskega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval podobo naših oddaj. Andrej Lupinc je štiri desetletja deloval kot direktor fotografije in snemalec na Televiziji Slovenija. Nedavno je prejel nagrado iris Društva filmskih snemalcev za življenjsko delo. Poznamo pa ga tudi kot pisca kratkih zgodb in poezije, režiserja in scenarista, znanega protagonista alternativne scene v osemdesetih, zagrizenega ribiča in basista v prvi postavi Laibacha.
V videmskem Muzeju sodobne umetnosti smo si ogledali razstavo »Impresionizem in modernizem«, ki vključuje dela najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih sto petdeset let. Slike in skulpture so del zbirke švicarskega umetniškega muzeja v Winterthurju, kjer so konec 19. stoletja med prvimi prepoznali prodornost francoskih impresionistov. Gre za odmevno razstavo v Furlaniji - Julijski krajini, ki privablja vse več obiskovalcev. Pred odhodom v pokoj bomo v studiu gostili našo novinarsko kolegico Darjo Korez Korenčan. Ustvarjalka kulturnih oddaj že več kot štirideset let deluje v Kulturnem in umetniškem programu TV Slovenija in je ena od soustanoviteljic oddaje Osmi dan. Sicer pa več kot tri desetletja pripravlja oddajo Opus, avtorsko oddajo s področja klasične glasbe. Z njo bomo med drugim govorili o posebnostih poročanja s tega področja, o najopaznejših domačih in tujih ustvarjalcih, ki jih je spremljala, pa tudi številnih drugih temah, ki jih je predstavljala gledalcem. Predstavljamo še enega vsestranskega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval podobo naših oddaj. Andrej Lupinc je štiri desetletja deloval kot direktor fotografije in snemalec na Televiziji Slovenija. Nedavno je prejel nagrado iris Društva filmskih snemalcev za življenjsko delo. Poznamo pa ga tudi kot pisca kratkih zgodb in poezije, režiserja in scenarista, znanega protagonista alternativne scene v osemdesetih, zagrizenega ribiča in basista v prvi postavi Laibacha.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnje štiri epizode trojanskega cikla izbirajo tematiko iz Vergilijevega epa Eneida in ji dramaturško sledijo samo v okviru zgodbe o Enejevem prihodu na Apeninski polotok. S tem bo tudi trojanski cikel zaokrožen. V naši radijski priredbi smo se kljub večstoletni razdalji med avtorjema odločili za istega pripovedovalca kot pri Homerjevih epih in seveda tudi za iste interprete bogov. Epizoda z naslovom Kdor je premagan, ta ni več nasilen tako in objesten je nastala po prvem spevu Eneide. Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jezikovna in govorna podoba: Cvetka Šeruga Prek Prevajalec: Franc Bradač Vergilij – Aleš Valič Junona – Štefka Drolc Eolus – Zoran More Enej – Boris Ostan Neptunus: Boris Juh Venus – Marinka Štern Jupiter – Boris Kralj Ilionej – Iztok Jereb Dido – Violeta Tomič Ahates – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995
Zadnje štiri epizode trojanskega cikla izbirajo tematiko iz Vergilijevega epa Eneida in ji dramaturško sledijo samo v okviru zgodbe o Enejevem prihodu na Apeninski polotok. S tem bo tudi trojanski cikel zaokrožen. V naši radijski priredbi smo se kljub večstoletni razdalji med avtorjema odločili za istega pripovedovalca kot pri Homerjevih epih in seveda tudi za iste interprete bogov. Epizoda z naslovom Kdor je premagan, ta ni več nasilen tako in objesten je nastala po prvem spevu Eneide. Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jezikovna in govorna podoba: Cvetka Šeruga Prek Prevajalec: Franc Bradač Vergilij – Aleš Valič Junona – Štefka Drolc Eolus – Zoran More Enej – Boris Ostan Neptunus: Boris Juh Venus – Marinka Štern Jupiter – Boris Kralj Ilionej – Iztok Jereb Dido – Violeta Tomič Ahates – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Levijeve sanje se razblinijo, ko zlato, s katerim je nameraval izplačati svoja polbrata, konča na dnu morja. Iz New Yorka pride njegov brat Louis in prevzame nadzor nad podjetjem. Da bi svoji družini omogočil preživetje, se Jacob Davis pridruži vojakom v državljanski vojni. Njegova žena Annie se kmalu zatem odpravi v San Francisco, da bi poiskala poslovnega partnerja za izdelavo moževih hlač, ravno v času, ko Levijev prijatelj Jude William pade pod streli neznanega napadalca. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Levijeve sanje se razblinijo, ko zlato, s katerim je nameraval izplačati svoja polbrata, konča na dnu morja. Iz New Yorka pride njegov brat Louis in prevzame nadzor nad podjetjem. Da bi svoji družini omogočil preživetje, se Jacob Davis pridruži vojakom v državljanski vojni. Njegova žena Annie se kmalu zatem odpravi v San Francisco, da bi poiskala poslovnega partnerja za izdelavo moževih hlač, ravno v času, ko Levijev prijatelj Jude William pade pod streli neznanega napadalca. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Pred kratkim smo se skupaj s televizijsko ekipo oddaje Kaj govoriš mudili v Carigradu, kjer smo raziskovali življenje romske skupnosti, ki že skoraj tisoč let soustvarja podobo tega mesta. V daljši reportaži razkrivamo zgodbe o vsakdanjem delu, ponosu in tradiciji, pa tudi o izzivih, kot so diskriminacija, revščina in izguba jezika. V reportaži boste spoznali posameznike, aktiviste in delavce, ki vsak po svoje ohranjajo romsko identiteto v sodobni Turčiji. Njihove osebne izpovedi razkrivajo, kaj pomeni biti Rom, ki je ujet med preteklostjo, sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. V Turčiji po ocenah nevladnikov živi okoli 8 milijonov Romov, to predstavlja približno deset odstotkov prebivalstva, od tega jih v Carigradu živi približno pol milijona. Gre za eno največjih romskih skupnosti v Evropi, ki je kljub svoji številnosti še vedno pogosto na družbenem robu. Tako številna skupnost pa še vedno nima ustrezne politične zastopanosti in dostopa do osnovnih pravic. Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujeta dve ljubljanski zasedbi: legendarni Šukar s skladbo Khamoro ter skupina Jutro s skladbo Cikorija. Tuji del glasovanja prinaša ognjevite ritme. Na izbiro vam tokrat ponujamo zasedbo Cubismo v sodelovanju s Kočani orkestrom in skladbo El Cumbanchero ter nepozabno Esmo Redžepovo z ansamblom Teodosievski s skladbo A Bre Babi.
Pred kratkim smo se skupaj s televizijsko ekipo oddaje Kaj govoriš mudili v Carigradu, kjer smo raziskovali življenje romske skupnosti, ki že skoraj tisoč let soustvarja podobo tega mesta. V daljši reportaži razkrivamo zgodbe o vsakdanjem delu, ponosu in tradiciji, pa tudi o izzivih, kot so diskriminacija, revščina in izguba jezika. V reportaži boste spoznali posameznike, aktiviste in delavce, ki vsak po svoje ohranjajo romsko identiteto v sodobni Turčiji. Njihove osebne izpovedi razkrivajo, kaj pomeni biti Rom, ki je ujet med preteklostjo, sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. V Turčiji po ocenah nevladnikov živi okoli 8 milijonov Romov, to predstavlja približno deset odstotkov prebivalstva, od tega jih v Carigradu živi približno pol milijona. Gre za eno največjih romskih skupnosti v Evropi, ki je kljub svoji številnosti še vedno pogosto na družbenem robu. Tako številna skupnost pa še vedno nima ustrezne politične zastopanosti in dostopa do osnovnih pravic. Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujeta dve ljubljanski zasedbi: legendarni Šukar s skladbo Khamoro ter skupina Jutro s skladbo Cikorija. Tuji del glasovanja prinaša ognjevite ritme. Na izbiro vam tokrat ponujamo zasedbo Cubismo v sodelovanju s Kočani orkestrom in skladbo El Cumbanchero ter nepozabno Esmo Redžepovo z ansamblom Teodosievski s skladbo A Bre Babi.
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Za nami je 1. maj, praznik dela. Številni delavci in sindikalisti so ob tem opozarjali, da delo že dolgo ni več vrednota in da se je treba za delavske pravice boriti vsak dan. Slišati je bilo tudi mnenja, da je praznik izgubil svoj pomen ter da je za mnoge postal le prost dan. Kako pa so 1. maj praznovali nekoč, pred nekaj desetletji? V sodelovanju z Dokumentacijo Televizije Slovenija smo našli nekaj zanimivih posnetkov iz našega bogatega arhiva.
Za nami je 1. maj, praznik dela. Številni delavci in sindikalisti so ob tem opozarjali, da delo že dolgo ni več vrednota in da se je treba za delavske pravice boriti vsak dan. Slišati je bilo tudi mnenja, da je praznik izgubil svoj pomen ter da je za mnoge postal le prost dan. Kako pa so 1. maj praznovali nekoč, pred nekaj desetletji? V sodelovanju z Dokumentacijo Televizije Slovenija smo našli nekaj zanimivih posnetkov iz našega bogatega arhiva.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Poostren nadzor nad bolniškimi odsotnostmi povzroča sive lase tudi številnim staršem. Lani jeseni je Zavod za zdravstveno zavarovanje ambulantam poslal dokument z natančno opisanimi pogoji za izdajo bolniških odsotnosti za spremstvo. Tega največkrat potrebujejo starši za otroke. Bolniška za spremstvo je dovoljena samo za ure dejanskega pregleda in poti. Zavarovalnica poudarja, da so se bolniške odsotnosti za spremstvo v zadnjih letih zelo povečale, za kar 170 odstotkov. Starši pa pravijo, da jih ostrejša pravila spravljajo v stisko ter celo ogrožajo njihovo zaposlitev. Aleksandra Dežman.
Poostren nadzor nad bolniškimi odsotnostmi povzroča sive lase tudi številnim staršem. Lani jeseni je Zavod za zdravstveno zavarovanje ambulantam poslal dokument z natančno opisanimi pogoji za izdajo bolniških odsotnosti za spremstvo. Tega največkrat potrebujejo starši za otroke. Bolniška za spremstvo je dovoljena samo za ure dejanskega pregleda in poti. Zavarovalnica poudarja, da so se bolniške odsotnosti za spremstvo v zadnjih letih zelo povečale, za kar 170 odstotkov. Starši pa pravijo, da jih ostrejša pravila spravljajo v stisko ter celo ogrožajo njihovo zaposlitev. Aleksandra Dežman.
Bo zdravstvo končno zadihalo ali se začenja zadnja bitka za denar, ki bo pokončala javno zdravstvo? Razmere v zdravstvu bodo nedvomno tudi v središču mandata nove vlade. Trenutno kaže, da jo bo najverjetneje sestavil SDS s pomočjo treh partnerjev, torej tudi Resnice, ki pa pravi, da ne bo v koaliciji. Kakšne ukrepe lahko pričakujejo zaposleni in bolniki, smo vprašali Novo Slovenijo, Demokrate in Resnico, v SDS-u se na vabilo Tednika niso odzvali. Domen Anderle.
Bo zdravstvo končno zadihalo ali se začenja zadnja bitka za denar, ki bo pokončala javno zdravstvo? Razmere v zdravstvu bodo nedvomno tudi v središču mandata nove vlade. Trenutno kaže, da jo bo najverjetneje sestavil SDS s pomočjo treh partnerjev, torej tudi Resnice, ki pa pravi, da ne bo v koaliciji. Kakšne ukrepe lahko pričakujejo zaposleni in bolniki, smo vprašali Novo Slovenijo, Demokrate in Resnico, v SDS-u se na vabilo Tednika niso odzvali. Domen Anderle.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.