Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada na obisku v obalno-kraški regiji · v Poljčanah z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico · Mariborski dnevni center za otroke in mladostnike praznuje 10-letnico delovanja
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada na obisku v obalno-kraški regiji · v Poljčanah z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico · Mariborski dnevni center za otroke in mladostnike praznuje 10-letnico delovanja
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Jutri bo Slovenijo obiskala astronavtka slovenskega rodu Sunita Lyn Williams. Nekdanja astronavtka ameriške vesoljske agencije Nasa velja za eno najuspešnejših ameriških astronavtk v zgodovini. Mateja Grebenjak se je z otroki pogovarjala o vesolju, o tem, kako si ga oni predstavljajo.
Jutri bo Slovenijo obiskala astronavtka slovenskega rodu Sunita Lyn Williams. Nekdanja astronavtka ameriške vesoljske agencije Nasa velja za eno najuspešnejših ameriških astronavtk v zgodovini. Mateja Grebenjak se je z otroki pogovarjala o vesolju, o tem, kako si ga oni predstavljajo.
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odbojkarice mariborskega Branika so na povratni tekmi 2. kroga evropskega pokala gostile močno poljsko ekipo Bielsko Biala, ki je bila brez izgubiljenega niza na prvi medsebojni tekmi boljša.
Odbojkarice mariborskega Branika so na povratni tekmi 2. kroga evropskega pokala gostile močno poljsko ekipo Bielsko Biala, ki je bila brez izgubiljenega niza na prvi medsebojni tekmi boljša.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Iz Janezovega evangelija: Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus uporabi veliko različnih načinov, kako pokliče svoje učence. Mateju reče le eno besedo: »Hodi za menoj!« In Matej pusti donosno službo ter gre z njim. Svoje učitelja in nekaj učencev povabi na svoj dom na večerjo. V odlomku, ki smo ga pravkar slišali pa srečamo kar pet Jezusovih učencev, ki jih pokliče enega za drugim. Njihove zgodbe poklicanosti so prepletene z navdušenim pripovedovanjem o Jezusu. Andrej in še en učenec slišita Janeza Krstnika, kako Jezusa imenuje »Jagnje Božje«. Takoj gresta za njim in Jezus ju povabi k sebi domov. Ves dan ostaneta pri njem. Lahko si mislimo, kako močno se je Jezus dotaknil Andreja, da le ta z gotovostjo reče svojemu bratu Simonu: »Našli smo Mesija!« Naslednji dan Jezus pokliče Filipa, ki o Jezusu pripoveduje svojemu prijatelju Natanaelu. Ker ima Natanael predsodke o Nazarečanih, mu Jezus pokaže, da ga osebno pozna. To ga prepriča, da gre za njim. Jezus pokliče prav vsakega človeka na edinstven način. Prosi Jezusa za priložnost, da spregovoriš svojemu prijatelju, sodelavcu ali sosedu, kako je tebe poklical za svojega učenca. Vse ostalo prepusti njemu, kajti On je tisti, ki kliče.
Iz Janezovega evangelija: Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus uporabi veliko različnih načinov, kako pokliče svoje učence. Mateju reče le eno besedo: »Hodi za menoj!« In Matej pusti donosno službo ter gre z njim. Svoje učitelja in nekaj učencev povabi na svoj dom na večerjo. V odlomku, ki smo ga pravkar slišali pa srečamo kar pet Jezusovih učencev, ki jih pokliče enega za drugim. Njihove zgodbe poklicanosti so prepletene z navdušenim pripovedovanjem o Jezusu. Andrej in še en učenec slišita Janeza Krstnika, kako Jezusa imenuje »Jagnje Božje«. Takoj gresta za njim in Jezus ju povabi k sebi domov. Ves dan ostaneta pri njem. Lahko si mislimo, kako močno se je Jezus dotaknil Andreja, da le ta z gotovostjo reče svojemu bratu Simonu: »Našli smo Mesija!« Naslednji dan Jezus pokliče Filipa, ki o Jezusu pripoveduje svojemu prijatelju Natanaelu. Ker ima Natanael predsodke o Nazarečanih, mu Jezus pokaže, da ga osebno pozna. To ga prepriča, da gre za njim. Jezus pokliče prav vsakega človeka na edinstven način. Prosi Jezusa za priložnost, da spregovoriš svojemu prijatelju, sodelavcu ali sosedu, kako je tebe poklical za svojega učenca. Vse ostalo prepusti njemu, kajti On je tisti, ki kliče.
Kaj se bo zgodilo z upravljanjem največjega otoka na svetu, Grenlandije, ni znano niti po srečanju predstavnikov Danske, Grenlandije in Združenih držav v Washingtonu. Američani vztrajajo, da Danska ne zmore posrbeti za varnost strateško pomembnega otoka, na drugi strani pa si v Københavnu niti predstavljajo ne, da Grenladnija ne bi bila več del njihovega kraljestva. V zraku ostaja tudi položaj v Iranu, od koder sočasno z grožnjami ameriškega posredovanja poročajo o umiritvi protirežimskih protestov. Ostali poudarki oddaje: Posebni ameriški odposlanec Witkoff napovedal začetek druge faze mirovnega načrta za Gazo Vlada danes na obisku obalno-kraške regije V novomeški bolnišnici odprli prenovljene prostore oddelka za abdominalno kirurgijo.
Kaj se bo zgodilo z upravljanjem največjega otoka na svetu, Grenlandije, ni znano niti po srečanju predstavnikov Danske, Grenlandije in Združenih držav v Washingtonu. Američani vztrajajo, da Danska ne zmore posrbeti za varnost strateško pomembnega otoka, na drugi strani pa si v Københavnu niti predstavljajo ne, da Grenladnija ne bi bila več del njihovega kraljestva. V zraku ostaja tudi položaj v Iranu, od koder sočasno z grožnjami ameriškega posredovanja poročajo o umiritvi protirežimskih protestov. Ostali poudarki oddaje: Posebni ameriški odposlanec Witkoff napovedal začetek druge faze mirovnega načrta za Gazo Vlada danes na obisku obalno-kraške regije V novomeški bolnišnici odprli prenovljene prostore oddelka za abdominalno kirurgijo.
V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.
V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
Hannah in Nathan tolažita Liv in upata, da se bo Gael pojavil. Rose se prepira s svojim partnerjem, Nina pa svojega zapusti, ko jo ta zasnubi. Liv se spomni, kje bi lahko bil Gael in Nathan ga najde. Hanah in Archie se znajdeta na nasprotnih straneh. Vsa družina se zbere na poroki na obali, Hannah pa Archieju zaupa svoje strahove. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Hannah in Nathan tolažita Liv in upata, da se bo Gael pojavil. Rose se prepira s svojim partnerjem, Nina pa svojega zapusti, ko jo ta zasnubi. Liv se spomni, kje bi lahko bil Gael in Nathan ga najde. Hanah in Archie se znajdeta na nasprotnih straneh. Vsa družina se zbere na poroki na obali, Hannah pa Archieju zaupa svoje strahove. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj slovenskih priredb tujih skladb. V 60. , 70. in 80. letih so različni slovenski avtorji radi na novo posneli tuje skladbe in jim dodali slovensko besedilo. Med njimi najdemo znane priredbe angleških, srbskih, hrvaških, italijanskih ali francoskih popevk. Nekatere slovenske različice so se tako prijele, da so celo ponarodele in smo jih poslušalci vzeli za svoje. Zelo veliko domačih priredb tujih skladb je nastalo v zlatem obdobju slovenske popevke. Takrat so namreč slovenski pisci besedil veliko prevajali tuje skladbe in tako je eden največjih mojstrov prevajanja in ustvarjanja besedil Gregor Strniša leta 1970 prevedel skladbo Les Champs Elysees, ki jo je leta 1969 zapel pevec Joe Dassin. Pa je že Dassin prepeval priredbo. V originalu je skladbo leta 1968 izdala angleška skupina Jason Crest. Skratka pod Domačim naslovom Čez Šuštarski most je skladbo priredil Jure Robežnik, odpela pa Majda Sepe. Poleg Majde, bodo prepevali še Elda Viler, Miran Rudan, Aleksander Mežek in skupine Čuki, Babilon, Chateau, Rok'n'band, Kingston in Avia Band.
V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj slovenskih priredb tujih skladb. V 60. , 70. in 80. letih so različni slovenski avtorji radi na novo posneli tuje skladbe in jim dodali slovensko besedilo. Med njimi najdemo znane priredbe angleških, srbskih, hrvaških, italijanskih ali francoskih popevk. Nekatere slovenske različice so se tako prijele, da so celo ponarodele in smo jih poslušalci vzeli za svoje. Zelo veliko domačih priredb tujih skladb je nastalo v zlatem obdobju slovenske popevke. Takrat so namreč slovenski pisci besedil veliko prevajali tuje skladbe in tako je eden največjih mojstrov prevajanja in ustvarjanja besedil Gregor Strniša leta 1970 prevedel skladbo Les Champs Elysees, ki jo je leta 1969 zapel pevec Joe Dassin. Pa je že Dassin prepeval priredbo. V originalu je skladbo leta 1968 izdala angleška skupina Jason Crest. Skratka pod Domačim naslovom Čez Šuštarski most je skladbo priredil Jure Robežnik, odpela pa Majda Sepe. Poleg Majde, bodo prepevali še Elda Viler, Miran Rudan, Aleksander Mežek in skupine Čuki, Babilon, Chateau, Rok'n'band, Kingston in Avia Band.
Poslušamo novo ploščo Okteta Kaje Draksler Bare, Unfolding, skaldateljičino poglabljanje v poezijo Macua Baša, ki ga povezuje s staro glasbo in soigro improvizatorjev okteta. Ob tem prisluhnemo zasedbi Ensemble Ensemble, ki jo sestavljajo Mari Kvien Brunvoll, George Dumitriu, Eve Risser, Kim Myhr in Toma Gouband ter novi avtorski plošči violinistke, improvizatorke, skladateljice in premišljevalke ljudske glasbe Silvie Tarozzi.
Poslušamo novo ploščo Okteta Kaje Draksler Bare, Unfolding, skaldateljičino poglabljanje v poezijo Macua Baša, ki ga povezuje s staro glasbo in soigro improvizatorjev okteta. Ob tem prisluhnemo zasedbi Ensemble Ensemble, ki jo sestavljajo Mari Kvien Brunvoll, George Dumitriu, Eve Risser, Kim Myhr in Toma Gouband ter novi avtorski plošči violinistke, improvizatorke, skladateljice in premišljevalke ljudske glasbe Silvie Tarozzi.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so ob veliki razstavi A vi rišete Mikija Mustra? ob 100. obletnici rojstva striparskega mojstra pripravili izdajo Bibliografije vinjet in napovednikov Mikija Mustra. S slikami opremljena bibliografija avtorjev Roka Glavana in Sama Kristana prinaša pregled napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra, ki so bili objavljeni v časopisnih pasicah. Predstavili bomo monografijo Akhitekti bratje Lapajne; Miloš, Danilo in Marijan Lapajne spadajo med ključne ustvarjalce slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja. Slovenska kinoteka pripravlja prvo pregledno retrospektivo Johna Cassavetesa, predhodnika ameriškega neodvisnega filma. V Galeriji Instituta Jožef Stefan smo si ogledali skupinsko razstavo Grafiki na razširjenem polju.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so ob veliki razstavi A vi rišete Mikija Mustra? ob 100. obletnici rojstva striparskega mojstra pripravili izdajo Bibliografije vinjet in napovednikov Mikija Mustra. S slikami opremljena bibliografija avtorjev Roka Glavana in Sama Kristana prinaša pregled napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra, ki so bili objavljeni v časopisnih pasicah. Predstavili bomo monografijo Akhitekti bratje Lapajne; Miloš, Danilo in Marijan Lapajne spadajo med ključne ustvarjalce slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja. Slovenska kinoteka pripravlja prvo pregledno retrospektivo Johna Cassavetesa, predhodnika ameriškega neodvisnega filma. V Galeriji Instituta Jožef Stefan smo si ogledali skupinsko razstavo Grafiki na razširjenem polju.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Zgodovinska drama. Labirint (blodnjak) laži je zgodba, ki razkriva zaroto nemških institucij, ki so poskusile prikriti zločine nacistov v 2. svetovni vojni. Frankfurt 1958. Nihče se ne želi spominjati časov nacističnega režima. Mladi tožilec Johann Radmann dobi v roke dokument, s pomočjo katerega bo sprožil postopek proti nekaterim pripadnikom SS-a, ki so služili v Auschwitzu. Toda grozote preteklosti in sovražnost proti njemu mu bodo skoraj vzeli pogum. Zdi se nemogoče poiskati izhod skozi ta labirint, saj se vsi zdijo vključeni in krivi… LABIRYNTH OF LIES / IM LABYRINTH DES SCHWEIGENS / NEMČIJA / 2014 Režija: Giulio Ricciarelli / Scenarij: Elisabeth Burghardt, Giulio Ricciarelli, Amelie Syberberg / Igrajo: Alexander Fehling, André Szymanski, Friederike Becht, Johannes Krisch, Johann von Bülow, Robert Hunger-Bühler, Hansi Jochmann, Lukas Miko, Gert Voss, Tim Williams in drugi …
Zgodovinska drama. Labirint (blodnjak) laži je zgodba, ki razkriva zaroto nemških institucij, ki so poskusile prikriti zločine nacistov v 2. svetovni vojni. Frankfurt 1958. Nihče se ne želi spominjati časov nacističnega režima. Mladi tožilec Johann Radmann dobi v roke dokument, s pomočjo katerega bo sprožil postopek proti nekaterim pripadnikom SS-a, ki so služili v Auschwitzu. Toda grozote preteklosti in sovražnost proti njemu mu bodo skoraj vzeli pogum. Zdi se nemogoče poiskati izhod skozi ta labirint, saj se vsi zdijo vključeni in krivi… LABIRYNTH OF LIES / IM LABYRINTH DES SCHWEIGENS / NEMČIJA / 2014 Režija: Giulio Ricciarelli / Scenarij: Elisabeth Burghardt, Giulio Ricciarelli, Amelie Syberberg / Igrajo: Alexander Fehling, André Szymanski, Friederike Becht, Johannes Krisch, Johann von Bülow, Robert Hunger-Bühler, Hansi Jochmann, Lukas Miko, Gert Voss, Tim Williams in drugi …
Predsednik vlade Robert Golob je po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, da je v zadevi Bobnar kršil integriteto, vsaj do pravnomočnosti odločitve zavrnil svoj odstop, saj da gre za obtožbe na podlagi sporočil, ki zanj niso kršitev integritete. Golobu so v bran stopile koalicijske stranke. V opoziciji so spomnili na Golobove besede v času prejšnjih volitev, da bi v primeru kršitev integritete odstopil, k čemur ga zdaj pozivajo nekatere stranke.
Predsednik vlade Robert Golob je po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, da je v zadevi Bobnar kršil integriteto, vsaj do pravnomočnosti odločitve zavrnil svoj odstop, saj da gre za obtožbe na podlagi sporočil, ki zanj niso kršitev integritete. Golobu so v bran stopile koalicijske stranke. V opoziciji so spomnili na Golobove besede v času prejšnjih volitev, da bi v primeru kršitev integritete odstopil, k čemur ga zdaj pozivajo nekatere stranke.
Več kot »dirty dozen« nocojšnja AriZONA. In zanimiva, ker drugačna … V njej dobite domač in tuj izbor, reprezentanco glasbenih presežkov minulega leta, kot so ga opravili vešči in zato posvečeni. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Več kot »dirty dozen« nocojšnja AriZONA. In zanimiva, ker drugačna … V njej dobite domač in tuj izbor, reprezentanco glasbenih presežkov minulega leta, kot so ga opravili vešči in zato posvečeni. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako potekajo vaje, kaj je z nastopi in s tekmovanji, katere discipline poznamo in kako dobri so mladi tudi v improvizaciji izven ŠILE, torej v življenju, so vprašanja, o katerih smo se pogovarjali z dijaki (Julija, Marija, Maja, Katja, Marjeta, Iva, Natan) in koordinatorjem ŠILE Martinom Kerinom. Dve disciplini so prilagodili radijskemu mediju in ju tudi uprozorili, uganete, kdo je bil vremenarka?
Naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako potekajo vaje, kaj je z nastopi in s tekmovanji, katere discipline poznamo in kako dobri so mladi tudi v improvizaciji izven ŠILE, torej v življenju, so vprašanja, o katerih smo se pogovarjali z dijaki (Julija, Marija, Maja, Katja, Marjeta, Iva, Natan) in koordinatorjem ŠILE Martinom Kerinom. Dve disciplini so prilagodili radijskemu mediju in ju tudi uprozorili, uganete, kdo je bil vremenarka?
Seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.