Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Po spremembi zakona o vladi v njej po novem 14 ministrstev - Predvečer praznika dela v znamenju številnih kresovanj - Tadej Pogačar zmagovalec gorske etape dirke po Romandiji
- Po spremembi zakona o vladi v njej po novem 14 ministrstev - Predvečer praznika dela v znamenju številnih kresovanj - Tadej Pogačar zmagovalec gorske etape dirke po Romandiji
Mavgli v reki najde školjko in začne pihati vanjo. Zvok privabi žerjava, ki išče svoje pernate prijatelje. Ko ga napade Džakala, ga Mavgli reši, a žerjav izgubi perje in ne more leteti.
Mavgli v reki najde školjko in začne pihati vanjo. Zvok privabi žerjava, ki išče svoje pernate prijatelje. Ko ga napade Džakala, ga Mavgli reši, a žerjav izgubi perje in ne more leteti.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Očka se z Robijem in Tjašo igra, da je konj, a tik preden je na vrsti Tjaša, si zaželi počitka. Tjaša vzame vajeti v svoje roke in postane očka. Maša je Tjaša, Robi pa ... Robi. Začnejo graditi železniško progo in Tjaša ugotovi, da je težko biti očka. Odloči se, da bo spet kar Tjaša.
Očka se z Robijem in Tjašo igra, da je konj, a tik preden je na vrsti Tjaša, si zaželi počitka. Tjaša vzame vajeti v svoje roke in postane očka. Maša je Tjaša, Robi pa ... Robi. Začnejo graditi železniško progo in Tjaša ugotovi, da je težko biti očka. Odloči se, da bo spet kar Tjaša.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Arhitekt Andrej Bernik vsakič znova odkriva Pariz, ki je njegov dom že dve desetletji. Skupaj s partnerjema, eden od njiju je tudi njegov življenjski sopotnik, vodi arhitekturni studio Fieldwork. Posveča se načrtovanju mest prihodnosti, s poudarkom na pomenu zelenja, ki bo ključno za ohlajanje poleti peklensko pregrete prestolnice. Tudi v Sloveniji je pred leti odmeval njihov projekt Terciarni gozd, pariško parkirišče so ozeleneli in spremenili v javni prostor, hibrid med parkom in trgom. Komentira tudi popkulturno prikazovanje Pariza kot romantičnega mesta počasnih užitkov in poudarja, da se croissant (rogljiček) poje takoj, svež, kar s prtička.
Arhitekt Andrej Bernik vsakič znova odkriva Pariz, ki je njegov dom že dve desetletji. Skupaj s partnerjema, eden od njiju je tudi njegov življenjski sopotnik, vodi arhitekturni studio Fieldwork. Posveča se načrtovanju mest prihodnosti, s poudarkom na pomenu zelenja, ki bo ključno za ohlajanje poleti peklensko pregrete prestolnice. Tudi v Sloveniji je pred leti odmeval njihov projekt Terciarni gozd, pariško parkirišče so ozeleneli in spremenili v javni prostor, hibrid med parkom in trgom. Komentira tudi popkulturno prikazovanje Pariza kot romantičnega mesta počasnih užitkov in poudarja, da se croissant (rogljiček) poje takoj, svež, kar s prtička.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Včeraj, 29. aprila, ko je obletnica rojstva Jean-Georgesa Noverreja, ki velja za "očeta" oziroma ustvarjalca sodobnega baleta, smo obeležili mednarodni dan plesa. Z otroki smo se pogovarjali o plesu. Slišali bomo, zakaj nekateri dobro plešejo, drugi pa ne in kaj o plesu vejo najmlajši.
Včeraj, 29. aprila, ko je obletnica rojstva Jean-Georgesa Noverreja, ki velja za "očeta" oziroma ustvarjalca sodobnega baleta, smo obeležili mednarodni dan plesa. Z otroki smo se pogovarjali o plesu. Slišali bomo, zakaj nekateri dobro plešejo, drugi pa ne in kaj o plesu vejo najmlajši.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
Ste morda slišali kako Istranko reči: "Si staula na mizo anka piron?", vi pa niste vedeli, kaj je piron. Je imela nona v mislih grškega filozofa? Hmmm. Težko bi ga postavili na mizo. Prisluhnite razlagi naših jezikoslovcev.
Ste morda slišali kako Istranko reči: "Si staula na mizo anka piron?", vi pa niste vedeli, kaj je piron. Je imela nona v mislih grškega filozofa? Hmmm. Težko bi ga postavili na mizo. Prisluhnite razlagi naših jezikoslovcev.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer "tihi papež" na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer "tihi papež" na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
V Žalcu so vnovič odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Gre za ljubljeno sezono, 6. septembra bodo praznovali 10-letnico odprtja. Do zdaj so prodali 375 tisoč vrčkov piva ali 200 tisoč litrov hmeljskega napitka, na fontani se je predstavilo 60 različnih slovenskih malih pivovarjev z več kot 100 vrstami piv. Ocenjujejo, da je v desetih letih edinstvenimi izvir piva v Žalec privabil več kot milijon obiskovalcev. Vedno je zelo pester spremljevalni program, tako bo tudi letos. Del denarja za fontano so namenili od davka od igre na srečo Eurojackpot.
V Žalcu so vnovič odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Gre za ljubljeno sezono, 6. septembra bodo praznovali 10-letnico odprtja. Do zdaj so prodali 375 tisoč vrčkov piva ali 200 tisoč litrov hmeljskega napitka, na fontani se je predstavilo 60 različnih slovenskih malih pivovarjev z več kot 100 vrstami piv. Ocenjujejo, da je v desetih letih edinstvenimi izvir piva v Žalec privabil več kot milijon obiskovalcev. Vedno je zelo pester spremljevalni program, tako bo tudi letos. Del denarja za fontano so namenili od davka od igre na srečo Eurojackpot.
Na mejnem prehodu Škofije so sindikalisti iz Slovenije in Italije opozorili na nujnost izboljšanja položaja več kot 15.000 čezmejnih delavcev, ki se spopadajo z izzivi, ki jih priaša nadzor na meji. Ob jutrišnjem mednarodnem prazniku dela so pozvali k odpravi birokratskih ovir. Prodaja Meblovih nepremičnin v Kromerku se po skoraj sedmih letih še ni zaključila. Meblo Holding v stečaju bi nepremičnine oziroma ceste prodal občini za dober milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Poslanci sprejeli spremembe zakona o vladi. - Težavam z vodooskrbo na Kambreškem ni videti konca. - Atletico in Arsenal na prvi polfinalni tekmi Lige prvakov brez zmagovalca.
Na mejnem prehodu Škofije so sindikalisti iz Slovenije in Italije opozorili na nujnost izboljšanja položaja več kot 15.000 čezmejnih delavcev, ki se spopadajo z izzivi, ki jih priaša nadzor na meji. Ob jutrišnjem mednarodnem prazniku dela so pozvali k odpravi birokratskih ovir. Prodaja Meblovih nepremičnin v Kromerku se po skoraj sedmih letih še ni zaključila. Meblo Holding v stečaju bi nepremičnine oziroma ceste prodal občini za dober milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Poslanci sprejeli spremembe zakona o vladi. - Težavam z vodooskrbo na Kambreškem ni videti konca. - Atletico in Arsenal na prvi polfinalni tekmi Lige prvakov brez zmagovalca.
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice.
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice.
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz prizadetih krajev?
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz prizadetih krajev?
V jutranjem programu Vala 202 boste lahko slišali zanimivosti in analize v prvem krogu končnice v ligi NBA.
V jutranjem programu Vala 202 boste lahko slišali zanimivosti in analize v prvem krogu končnice v ligi NBA.
Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade?
Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade?
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgradba ni ostala nepoškodovana.
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgradba ni ostala nepoškodovana.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije? Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih potresov, končali s pogledom v prihodnost.
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije? Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih potresov, končali s pogledom v prihodnost.
Državni zbor je včeraj potrdil spremembo zakona o vladi, ki po predlogu stranke SDS znižuje število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Ustanavlja se novo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, nekatera področja pa se združujejo – med drugimi za izobraževanje, znanost in mladino ter notranje zadeve z javno upravo. Področje dela se prenaša pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Podrobnosti po drugih poudarkih iz oddaje: - Peter Magyar v Bruslju zagotovil: nova madžarska vlada ne bo ovirala Evropske unije. - V Kolumbiji prva svetovna konferenca o prehodu od fosilnih goriv. - Na predvečer praznika dela bodo po državi zagoreli kresovi.
Državni zbor je včeraj potrdil spremembo zakona o vladi, ki po predlogu stranke SDS znižuje število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Ustanavlja se novo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, nekatera področja pa se združujejo – med drugimi za izobraževanje, znanost in mladino ter notranje zadeve z javno upravo. Področje dela se prenaša pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Podrobnosti po drugih poudarkih iz oddaje: - Peter Magyar v Bruslju zagotovil: nova madžarska vlada ne bo ovirala Evropske unije. - V Kolumbiji prva svetovna konferenca o prehodu od fosilnih goriv. - Na predvečer praznika dela bodo po državi zagoreli kresovi.
Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati.
Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
24. aprila je 84. rojstni dan praznovala ameriška pevka, igralka in režiserka Barbra Streisand. Barbra Streisand je ikona, njen vpliv na glasbo, film in popularno kulturo je neizbrisen. V času, ko so ženske redko zasedale režiserske ali produkcijske položaje in same ustvarjale glasbo, je prevzela popoln nadzor nad svojim ustvarjanjem. Njena vztrajnost in perfekcionizem sta vplivala na generacije filmskih ustvarjalk in glasbenic. S prodajo prek 200 milijonov albumov je ena najbolje prodajanih glasbenic in ena redkih, ki ima v svoji zbirki nagrad med drugim 10 grammyjev, 9 zlatih globusov, 5 emijev, dva oskarja pa tudi predsedniško medaljo za svobodo. V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe, ki so pomembno zaznamovale njeno kariero.
24. aprila je 84. rojstni dan praznovala ameriška pevka, igralka in režiserka Barbra Streisand. Barbra Streisand je ikona, njen vpliv na glasbo, film in popularno kulturo je neizbrisen. V času, ko so ženske redko zasedale režiserske ali produkcijske položaje in same ustvarjale glasbo, je prevzela popoln nadzor nad svojim ustvarjanjem. Njena vztrajnost in perfekcionizem sta vplivala na generacije filmskih ustvarjalk in glasbenic. S prodajo prek 200 milijonov albumov je ena najbolje prodajanih glasbenic in ena redkih, ki ima v svoji zbirki nagrad med drugim 10 grammyjev, 9 zlatih globusov, 5 emijev, dva oskarja pa tudi predsedniško medaljo za svobodo. V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe, ki so pomembno zaznamovale njeno kariero.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V tokratni oddaji poslušamo spremenjena zvensko-zvočna okolja v glasbi nemško-ameriškega dua Eva-Maria Houben in Paul Beaudoin ter hibridne instalacije v specifičnih zvočnih prostorih ameriškega dua Cassia Streb in Tim Feeney.
V tokratni oddaji poslušamo spremenjena zvensko-zvočna okolja v glasbi nemško-ameriškega dua Eva-Maria Houben in Paul Beaudoin ter hibridne instalacije v specifičnih zvočnih prostorih ameriškega dua Cassia Streb in Tim Feeney.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.