Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.
Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Dnevni red: 1. Določitev časa obravnave točk dnevnega reda 38. seje Državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 26. januarja 2026 2. Razno
Dnevni red: 1. Določitev časa obravnave točk dnevnega reda 38. seje Državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 26. januarja 2026 2. Razno
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Odbojkarji ACH Volleyja so se v tretjem krog lige prvakov pomerili s francoskim Toursom, Slovenci bodo proti Špancem odigrali prvo tekmo domačega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, smučarske skakalce pa po kvalifikacijah čakata prvi seriji svetovnega prvenstva v poletih.
Odbojkarji ACH Volleyja so se v tretjem krog lige prvakov pomerili s francoskim Toursom, Slovenci bodo proti Špancem odigrali prvo tekmo domačega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, smučarske skakalce pa po kvalifikacijah čakata prvi seriji svetovnega prvenstva v poletih.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V domovih za starejše od decembra velja zakon o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika biti stanovalec po starem zakonu o socialnem varstvu ali po novem,o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika v višini položnice, kje so mogoča doplačila, zakaj po novem dodatka za pomoč in postrežbo ni več? Kako sploh do prostora v domu in kakšne so čakalne vrste? V petkovem Svetovanem servisu bo gostja Barbara Purkart, direktorica DSO Fužine.
V domovih za starejše od decembra velja zakon o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika biti stanovalec po starem zakonu o socialnem varstvu ali po novem,o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika v višini položnice, kje so mogoča doplačila, zakaj po novem dodatka za pomoč in postrežbo ni več? Kako sploh do prostora v domu in kakšne so čakalne vrste? V petkovem Svetovanem servisu bo gostja Barbara Purkart, direktorica DSO Fužine.
V pogovoru smo gostili voditelja izbora Bob leta, ki sta nas popeljala v zakulisje dogodka, kjer imajo besede posebno težo – in še ostrejši rob. Izbor tudi letos obljublja večer pikrih, duhovitih in zasoljenih izjav, ki so zaznamovale preteklo leto. Skozi večer bosta občinstvo samozavestno in z občutkom za ironijo vodila Maja Monrue in Aleksander Pozvek, ki že tradicionalno skrbita, da humor in kritična misel hodita z roko v roki.
V pogovoru smo gostili voditelja izbora Bob leta, ki sta nas popeljala v zakulisje dogodka, kjer imajo besede posebno težo – in še ostrejši rob. Izbor tudi letos obljublja večer pikrih, duhovitih in zasoljenih izjav, ki so zaznamovale preteklo leto. Skozi večer bosta občinstvo samozavestno in z občutkom za ironijo vodila Maja Monrue in Aleksander Pozvek, ki že tradicionalno skrbita, da humor in kritična misel hodita z roko v roki.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij · Mariborski svetniki sprejeli tudi letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor · Prošenj za pomoč pri plačilu ogrevanja letos za dobro desetino več
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij · Mariborski svetniki sprejeli tudi letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor · Prošenj za pomoč pri plačilu ogrevanja letos za dobro desetino več
Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti.
Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti.
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
Tako je po izrednem zasedanju voditeljev članic Evropske unije, ki so tokrat razpravljali predvsem o odnosih z ZDA, poudaril predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Srečanje je po umiku groženj Donalda Trumpa z uporabo sile za zasedbo Grenlandije in napovedanih carin za nekatere članice minilo v boljšem vzdušju od prvotno pričakovanega. Ostali poudarki oddaje: - Sindikati odobravajo dvig minimalne plače, a po njihovem to ne bo odpravilo tveganja revščine. - V drugi polovici leta bo stekla gradnja novega mostu na Mostu na Soči. - Občina Postojna si že nekaj let prizadeva za graditev nove šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Tako je po izrednem zasedanju voditeljev članic Evropske unije, ki so tokrat razpravljali predvsem o odnosih z ZDA, poudaril predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Srečanje je po umiku groženj Donalda Trumpa z uporabo sile za zasedbo Grenlandije in napovedanih carin za nekatere članice minilo v boljšem vzdušju od prvotno pričakovanega. Ostali poudarki oddaje: - Sindikati odobravajo dvig minimalne plače, a po njihovem to ne bo odpravilo tveganja revščine. - V drugi polovici leta bo stekla gradnja novega mostu na Mostu na Soči. - Občina Postojna si že nekaj let prizadeva za graditev nove šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Na sinočnjem izrednem vrhu evropskih voditeljev je bilo slišati o enotnosti Unije ob nedavnih grožnjah ameriškega predsednika Trumpa. Premier Golob je govoril o previdnem optimizmu. Druge teme: - Rusija po pogovorih z ameriško stranjo o vojni v Ukrajini: končnega dogovora ne bo brez rešitve ozemeljskih vprašanj. - Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij za lažje povezovanje med zdravstvenimi zavodi - Odbojkarji ACH-ja v Ligi prvakov premagali Tours, 10-kratnega francoskega prvaka
Na sinočnjem izrednem vrhu evropskih voditeljev je bilo slišati o enotnosti Unije ob nedavnih grožnjah ameriškega predsednika Trumpa. Premier Golob je govoril o previdnem optimizmu. Druge teme: - Rusija po pogovorih z ameriško stranjo o vojni v Ukrajini: končnega dogovora ne bo brez rešitve ozemeljskih vprašanj. - Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij za lažje povezovanje med zdravstvenimi zavodi - Odbojkarji ACH-ja v Ligi prvakov premagali Tours, 10-kratnega francoskega prvaka
Ljudje smo družabna bitja, zato ni čudno, da radi posežemo po družabnih igrah - te pa nas kratkočasijo že več kot pet tisoč let. Med igro se okrepijo se nevrotransmiterji, kar poveča fokus, motivacijo in občutek zadovoljstva, sicer pa se med igro marsičesa tudi naučimo. V Petku brez pravila se nam pridružita Jure Malovrh Rebec in Gregor Lešnik iz specializirane trgovine za družabne igre Črna luknja.
Ljudje smo družabna bitja, zato ni čudno, da radi posežemo po družabnih igrah - te pa nas kratkočasijo že več kot pet tisoč let. Med igro se okrepijo se nevrotransmiterji, kar poveča fokus, motivacijo in občutek zadovoljstva, sicer pa se med igro marsičesa tudi naučimo. V Petku brez pravila se nam pridružita Jure Malovrh Rebec in Gregor Lešnik iz specializirane trgovine za družabne igre Črna luknja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odbojkarji ACH Volleyja so v tretjem krogu lige prvakov gostili francoski Tours.
Odbojkarji ACH Volleyja so v tretjem krogu lige prvakov gostili francoski Tours.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Če bi vas, dragi poslušalci in poslušalke, vprašala, iz katere pravljice sem si za današnje jutranje razmišljanje izposodila stavek: »Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej?«, bi mi verjetno vsi v en glas odgovorili: »Iz Sneguljčice, ene najbolj priljubljenih pravljic bratov Grimm.« Čarobno zrcalce iz pravljice nikoli ne laže, in ko Sneguljčica odraste, zrcalce njeni mačehi, ki je obsedena s svojo lepoto, resnico o minljivosti lepote pove brez ovinkarjenja. Nekoč si je zrcala, še zlasti tista iz raznih zlitin, lahko privoščil le premožnejši sloj prebivalstva, v preteklih stoletjih pa so bila tudi statusni simbol. Danes zrcala, če nam je le dan vid, uporabljamo vsi. Zaradi svoje uporabnosti so postala nepogrešljiv pripomoček v zapletenih optičnih sistemih: omogočajo nam spremljanje prometa v jutranji konici, parabolična zrcala pa boljšo vidljivost v nepreglednem križišču. Ženske, ki so rade lepo urejene, zrcala nosijo v svojih torbicah. V vodnem zrcalu pa se ogledujejo goske in race ter srednjeveške stavbe. In nekoč, ko smo hoteli komu pokazati, da ga imamo radi, smo z zrcalom delali zajčke: svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi odboja svetlobe. A v zrcalu ne odseva samo naša zunanja lepota. Mogoče je res, da je v različnih življenjskih obdobjih zelo pomembna: ko odraščamo in okušamo prvo ljubezen. Zaradi nje se kdo lažje povzpne po kariernih stopničkah, prerine v ospredje in pristane na naslovnici razkošne revije. Jamica na bradi pa velja celo za deveto lepoto. Naše ogledovanje ne kaže samo zunanje lepote ali nelepote, prej ali slej življenje samo pred nas postavi drugačno zrcalo: zrcalo naše duše in minljivosti, zrcalo naših napak in odločitev. V njem včasih vidimo celo dva obraza. Dušna zrcala so narejena iz posebnega materiala, navadno niso na prodaj in so v naši osebni lasti, dokler ne izdihnemo duše. Kdaj pa kdaj se zgodi, da se kdo močni trgovski strasti ne more upreti in svojo dušo proda; takrat mu v rokah ostane le še prazen okvir zrcala. Mogoče boste v današnjem jutru zaradi zgodnje ure v zrcalu zagledali kisel in mračen obraz ali pa na njem opazili umazanijo. Nič hudega. Ves svet spreminja obraz, celo sonce ga skrije, pa ga ne bi človek. Pomembno je le, če si izposodim del modrostnega govora iz Jakobovega pisma, da potem ko smo si ogledovali svoj rojstni obraz v zrcalu, ne pozabimo, kakšen je bil. In da se ne pozabimo umiti. Ob sozvočju z vašo dušo se bodo ostre poteze zmehčale, in čeprav ne boste prišli v širši izbor za podobo meseca, bo vaše dušno zrcalo kazalo podobo lepega človeka.
Če bi vas, dragi poslušalci in poslušalke, vprašala, iz katere pravljice sem si za današnje jutranje razmišljanje izposodila stavek: »Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej?«, bi mi verjetno vsi v en glas odgovorili: »Iz Sneguljčice, ene najbolj priljubljenih pravljic bratov Grimm.« Čarobno zrcalce iz pravljice nikoli ne laže, in ko Sneguljčica odraste, zrcalce njeni mačehi, ki je obsedena s svojo lepoto, resnico o minljivosti lepote pove brez ovinkarjenja. Nekoč si je zrcala, še zlasti tista iz raznih zlitin, lahko privoščil le premožnejši sloj prebivalstva, v preteklih stoletjih pa so bila tudi statusni simbol. Danes zrcala, če nam je le dan vid, uporabljamo vsi. Zaradi svoje uporabnosti so postala nepogrešljiv pripomoček v zapletenih optičnih sistemih: omogočajo nam spremljanje prometa v jutranji konici, parabolična zrcala pa boljšo vidljivost v nepreglednem križišču. Ženske, ki so rade lepo urejene, zrcala nosijo v svojih torbicah. V vodnem zrcalu pa se ogledujejo goske in race ter srednjeveške stavbe. In nekoč, ko smo hoteli komu pokazati, da ga imamo radi, smo z zrcalom delali zajčke: svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi odboja svetlobe. A v zrcalu ne odseva samo naša zunanja lepota. Mogoče je res, da je v različnih življenjskih obdobjih zelo pomembna: ko odraščamo in okušamo prvo ljubezen. Zaradi nje se kdo lažje povzpne po kariernih stopničkah, prerine v ospredje in pristane na naslovnici razkošne revije. Jamica na bradi pa velja celo za deveto lepoto. Naše ogledovanje ne kaže samo zunanje lepote ali nelepote, prej ali slej življenje samo pred nas postavi drugačno zrcalo: zrcalo naše duše in minljivosti, zrcalo naših napak in odločitev. V njem včasih vidimo celo dva obraza. Dušna zrcala so narejena iz posebnega materiala, navadno niso na prodaj in so v naši osebni lasti, dokler ne izdihnemo duše. Kdaj pa kdaj se zgodi, da se kdo močni trgovski strasti ne more upreti in svojo dušo proda; takrat mu v rokah ostane le še prazen okvir zrcala. Mogoče boste v današnjem jutru zaradi zgodnje ure v zrcalu zagledali kisel in mračen obraz ali pa na njem opazili umazanijo. Nič hudega. Ves svet spreminja obraz, celo sonce ga skrije, pa ga ne bi človek. Pomembno je le, če si izposodim del modrostnega govora iz Jakobovega pisma, da potem ko smo si ogledovali svoj rojstni obraz v zrcalu, ne pozabimo, kakšen je bil. In da se ne pozabimo umiti. Ob sozvočju z vašo dušo se bodo ostre poteze zmehčale, in čeprav ne boste prišli v širši izbor za podobo meseca, bo vaše dušno zrcalo kazalo podobo lepega človeka.
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
V Bruslju je sinoči potekalo izredno zasedanje voditeljev Evropske unije o transatlantskih odnosih. Premier Robert Golob je pred začetkom srečanja glede tega povedal, da je previdni optimizem na mestu, hkrati pa je potrebno jasno zavedanje, da živimo v negotovih časih in je lahko vsak korak problematičen, če ni premišljen.V oddaji tudi o tem: - Ameriški odposlanec Witkoff s Putinom o koncu vojne v Ukrajini - Sindikati izrazili zadovoljstvo z dvigom minimalne plače - V Ilirski Bistrici se nadaljuje prenova Doma starejših občanov
V Bruslju je sinoči potekalo izredno zasedanje voditeljev Evropske unije o transatlantskih odnosih. Premier Robert Golob je pred začetkom srečanja glede tega povedal, da je previdni optimizem na mestu, hkrati pa je potrebno jasno zavedanje, da živimo v negotovih časih in je lahko vsak korak problematičen, če ni premišljen.V oddaji tudi o tem: - Ameriški odposlanec Witkoff s Putinom o koncu vojne v Ukrajini - Sindikati izrazili zadovoljstvo z dvigom minimalne plače - V Ilirski Bistrici se nadaljuje prenova Doma starejših občanov
Mi2, ki so zagotovo eden najbolj priljubljenih in uspešnih slovenskih rock bendov, so s svojim prvim samostojnim koncertom v ljubljanskih Križankah obeležili okrogli jubilej, svoj tisoči koncert. Seznam skladb, ki so jih Mi2 odigrali na koncertu, sestavljajo največje novejše in starejše uspešnice in hkrati tudi tiste skladbe, ki jih redkeje slišimo. Mi2 so pripravili tudi akustični vložek na sicer električnemu koncertu ter ustvarili kompakten in udaren koncertni program. Na svojem Tisočem koncertu v Križankah so Mi2 posneli tudi material za nov koncertni album ZKP RTV Slovenija. Režiserka koncerta: Tina Novak.
Mi2, ki so zagotovo eden najbolj priljubljenih in uspešnih slovenskih rock bendov, so s svojim prvim samostojnim koncertom v ljubljanskih Križankah obeležili okrogli jubilej, svoj tisoči koncert. Seznam skladb, ki so jih Mi2 odigrali na koncertu, sestavljajo največje novejše in starejše uspešnice in hkrati tudi tiste skladbe, ki jih redkeje slišimo. Mi2 so pripravili tudi akustični vložek na sicer električnemu koncertu ter ustvarili kompakten in udaren koncertni program. Na svojem Tisočem koncertu v Križankah so Mi2 posneli tudi material za nov koncertni album ZKP RTV Slovenija. Režiserka koncerta: Tina Novak.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Septembra 2022 je v policijskem pridržanju v Teheranu umrla mlada Kurdinja Mahsa Amini. Priprli so jo, ker si ni dovolj spodobno pokrila las. Njena smrt je izzvala ogorčene ulične proteste, ki so se hitro razširili po vsem Iranu. Ženske so množično sežigale svoje naglavne rute, posnetke upora pa objavljale na družbenih omrežjih. Sledil je neizprosen obračun oblasti z demonstranti, med katerim je umrlo več sto Irancev, med njimi številni mladi in celo otroci. Dokumentarni film, ki temelji na pretresljivih amaterskih posnetkih in pričevanjih očividcev o mučenju in posiljevanju zapornikov, razkriva tisto, kar poskuša iranski režim skriti pred svetom: velika in majhna dejanja upora, s katerimi si mladi Iranci, zlasti dekleta, želijo izboriti svobodo in pravico do odločanja o svojem načinu življenja. INSIDE THE IRANIAN UPRISING / Velika Britanija / 2023 / Režija: Majed Neisi
Septembra 2022 je v policijskem pridržanju v Teheranu umrla mlada Kurdinja Mahsa Amini. Priprli so jo, ker si ni dovolj spodobno pokrila las. Njena smrt je izzvala ogorčene ulične proteste, ki so se hitro razširili po vsem Iranu. Ženske so množično sežigale svoje naglavne rute, posnetke upora pa objavljale na družbenih omrežjih. Sledil je neizprosen obračun oblasti z demonstranti, med katerim je umrlo več sto Irancev, med njimi številni mladi in celo otroci. Dokumentarni film, ki temelji na pretresljivih amaterskih posnetkih in pričevanjih očividcev o mučenju in posiljevanju zapornikov, razkriva tisto, kar poskuša iranski režim skriti pred svetom: velika in majhna dejanja upora, s katerimi si mladi Iranci, zlasti dekleta, želijo izboriti svobodo in pravico do odločanja o svojem načinu življenja. INSIDE THE IRANIAN UPRISING / Velika Britanija / 2023 / Režija: Majed Neisi
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.