Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!
Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
A lendvai gyerekek ősszel ellátogattak a Muravidéki Mintagazdaságba, ahol tettek egy sétát, majd tököt magoztak és ínycsiklandó tökmagos finomságokat készítettek. Lendavski učenci so se jeseni odpravili na obisk v Prekmursko vzorčno kmetijo, po kateri so se sprehodili, iz buč odstranjevali semena in pripravili slastne dobrote iz bučnih semen.
A lendvai gyerekek ősszel ellátogattak a Muravidéki Mintagazdaságba, ahol tettek egy sétát, majd tököt magoztak és ínycsiklandó tökmagos finomságokat készítettek. Lendavski učenci so se jeseni odpravili na obisk v Prekmursko vzorčno kmetijo, po kateri so se sprehodili, iz buč odstranjevali semena in pripravili slastne dobrote iz bučnih semen.
Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.
Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.
Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
V Občini Hoče-Slivnica letos načrtujejo več naložb. Osrednje so obnova hoške osnovne šole, nadgradnja zdravstvenega doma, gradnja športne dvorane v Slivnici pri šoli in obnova več cest.
V Občini Hoče-Slivnica letos načrtujejo več naložb. Osrednje so obnova hoške osnovne šole, nadgradnja zdravstvenega doma, gradnja športne dvorane v Slivnici pri šoli in obnova več cest.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini. Vstopna postaja: ŽP Mali Studenci Naša sogovornika sta iz društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor Janko Mikolič in Matjaž Lukner.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini. Vstopna postaja: ŽP Mali Studenci Naša sogovornika sta iz društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor Janko Mikolič in Matjaž Lukner.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Lenartu bi radi preoblikovali zdravstveni dom. - V občini Šentjernej naj bi do poletja povečali poplavno varnost. - Ob Kosovelovem letu na Krasu tudi nova turistična doživetja. - Posavci bodo lahko vsaj še do februarskih počitnic uživali na nekaterih drsališčih, v Logu pod Mangrtom pa so odpli vaško smučišče.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Lenartu bi radi preoblikovali zdravstveni dom. - V občini Šentjernej naj bi do poletja povečali poplavno varnost. - Ob Kosovelovem letu na Krasu tudi nova turistična doživetja. - Posavci bodo lahko vsaj še do februarskih počitnic uživali na nekaterih drsališčih, v Logu pod Mangrtom pa so odpli vaško smučišče.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote
Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Portal zVEM bodo v začetku uvedle vse ambulante na primarni ravni, v prihodnje pa bo omogočena tudi komunikacija z drugimi zdravstvenimi timi. Prijava poteka s sistemom SI-PASS ali s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Imetniki biometričnih osebnih izkaznic dodatnega potrdila ne potrebujejo, morajo pa imeti PUK-kodo, ki so jo dobili po pošti. V zdravstvenih domovih so organizirali posebne svetovalne točke. Še vedno bo mogoče doseči zdravnika tudi telefonsko. - Tednik Mladina dokazal, da mu je bila kršena pravice do svobode izražanja v primeru Branko Grims. - Tudi letos bodo močan dejavnik gospodarske rasti pri nas gradbene investicije - Potresna sunka povzročila preplah v Italiji, tresenje zaznali tudi v Sloveniji - Študentka humanistike z Univerze v Novi Gorici razvila računalniški model, ki prepisuje stara rokopisna pisma
Portal zVEM bodo v začetku uvedle vse ambulante na primarni ravni, v prihodnje pa bo omogočena tudi komunikacija z drugimi zdravstvenimi timi. Prijava poteka s sistemom SI-PASS ali s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Imetniki biometričnih osebnih izkaznic dodatnega potrdila ne potrebujejo, morajo pa imeti PUK-kodo, ki so jo dobili po pošti. V zdravstvenih domovih so organizirali posebne svetovalne točke. Še vedno bo mogoče doseči zdravnika tudi telefonsko. - Tednik Mladina dokazal, da mu je bila kršena pravice do svobode izražanja v primeru Branko Grims. - Tudi letos bodo močan dejavnik gospodarske rasti pri nas gradbene investicije - Potresna sunka povzročila preplah v Italiji, tresenje zaznali tudi v Sloveniji - Študentka humanistike z Univerze v Novi Gorici razvila računalniški model, ki prepisuje stara rokopisna pisma
Začetek tega leta nam je postregel z zares pravo zimo, sneg je pokril naše vrtove in gredice zdaj počivajo. A pravi vrtičkarji že razmišljajo, kaj bodo sejali, ko se bo zemlja ogrela. Zato je zdaj čas, da pregledamo seme, ki nam je ostalo od prejšnjih setev, starega zavržemo in razmislimo o nakupu novega. S svetovalko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak se je pogovajal Teodor Bostič.
Začetek tega leta nam je postregel z zares pravo zimo, sneg je pokril naše vrtove in gredice zdaj počivajo. A pravi vrtičkarji že razmišljajo, kaj bodo sejali, ko se bo zemlja ogrela. Zato je zdaj čas, da pregledamo seme, ki nam je ostalo od prejšnjih setev, starega zavržemo in razmislimo o nakupu novega. S svetovalko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak se je pogovajal Teodor Bostič.
Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.
Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Vljudno vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili bobnarja Kristijana Krajnčana. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi", in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu! Ne zamudite!
Vljudno vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili bobnarja Kristijana Krajnčana. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi", in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu! Ne zamudite!
Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.
Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - na mariborski Lesarski šoli zaprta telovadnica - Pošta v Kungoti februarja s skrajšanim delovnikom - Knjižnica Rače odprta tudi ob torkih - od četrtka na Snagi obiski le po predhodni najavi
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - na mariborski Lesarski šoli zaprta telovadnica - Pošta v Kungoti februarja s skrajšanim delovnikom - Knjižnica Rače odprta tudi ob torkih - od četrtka na Snagi obiski le po predhodni najavi
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenki, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki - prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenki, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki - prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton, ki ga organizira Svetopisemska družba Slovenije. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Naša gostja je Eva Strajnar.
Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton, ki ga organizira Svetopisemska družba Slovenije. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Naša gostja je Eva Strajnar.
Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?
Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?