Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Bit in Anže ostajata v Indiji, kjer v Mumbaju obiščeta znameniti kino Maratha Mandir. V njem si ogledata bollywoodski film, ki je na sporedu neprekinjeno že 28 let, kar priča o edinstveni filmski kulturi in predanosti občinstva. Po filmskem doživetju se podata na 17-urno potovanje z vlakom proti mestu Jaipur, ki se izkaže za pravo avanturo. Tam se pridružita praznovanju indijskega pomladnega praznika Holi, praznika barv, veselja in novega začetka. Med domačini doživita nepozabno izkušnjo, ko se ljudje med seboj posipajo z barvnim prahom, ob zvokih glasbe plešejo in praznujejo v sproščenem, radostnem vzdušju. Epizoda ponuja barvit vpogled v indijsko kulturo, tradicijo in toplino lokalnega prebivalstva.
Bit in Anže ostajata v Indiji, kjer v Mumbaju obiščeta znameniti kino Maratha Mandir. V njem si ogledata bollywoodski film, ki je na sporedu neprekinjeno že 28 let, kar priča o edinstveni filmski kulturi in predanosti občinstva. Po filmskem doživetju se podata na 17-urno potovanje z vlakom proti mestu Jaipur, ki se izkaže za pravo avanturo. Tam se pridružita praznovanju indijskega pomladnega praznika Holi, praznika barv, veselja in novega začetka. Med domačini doživita nepozabno izkušnjo, ko se ljudje med seboj posipajo z barvnim prahom, ob zvokih glasbe plešejo in praznujejo v sproščenem, radostnem vzdušju. Epizoda ponuja barvit vpogled v indijsko kulturo, tradicijo in toplino lokalnega prebivalstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Založba Podvig je predstavila novi knjigi. Knjigi »Popolna predanost, 365 z Jezusom« in »Aba Oče« je predstavila Sabina Scobie.
Založba Podvig je predstavila novi knjigi. Knjigi »Popolna predanost, 365 z Jezusom« in »Aba Oče« je predstavila Sabina Scobie.
Društvo ADRA Slovenija skupaj s partnerskimi organizacijami ne ponuja le osnovne pomoči posameznikom, ampak z dolgoročnimi programi, kot sta učenje jezika in podpora priseljencem, gradi poti v samostojno in dejavno življenje v skupnosti.
Društvo ADRA Slovenija skupaj s partnerskimi organizacijami ne ponuja le osnovne pomoči posameznikom, ampak z dolgoročnimi programi, kot sta učenje jezika in podpora priseljencem, gradi poti v samostojno in dejavno življenje v skupnosti.
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Simonopetra je eden od dvajsetih samostanov na gori Atos, ki izstopa po največji narodnostni raznovrstnosti in je, v stoletjih številnih preizkušenj, postal simbol vztrajnosti in posebne duhovne odprtosti.
Simonopetra je eden od dvajsetih samostanov na gori Atos, ki izstopa po največji narodnostni raznovrstnosti in je, v stoletjih številnih preizkušenj, postal simbol vztrajnosti in posebne duhovne odprtosti.
Samostan Simonopetra, Jezik kot priložnost, Založba Podvig Simonopetra je eden od dvajsetih samostanov na gori Atos, ki izstopa po največji narodnostni raznovrstnosti in je, v stoletjih številnih preizkušenj, postal simbol vztrajnosti in posebne duhovne odprtosti. Humanitarno društvo ADRA Slovenija skupaj s partnerskimi organizacijami ne ponuja le osnovne pomoči posameznikom, ampak z dolgoročnimi programi, kot sta učenje jezika in podpora priseljencem, gradi poti v samostojno in dejavno življenje v skupnosti. Založba Podvig je predstavila novi knjigi. Knjigi »Popolna predanost, 365 z Jezusom« in »Aba Oče« je predstavila Sabina Scobie.
Samostan Simonopetra, Jezik kot priložnost, Založba Podvig Simonopetra je eden od dvajsetih samostanov na gori Atos, ki izstopa po največji narodnostni raznovrstnosti in je, v stoletjih številnih preizkušenj, postal simbol vztrajnosti in posebne duhovne odprtosti. Humanitarno društvo ADRA Slovenija skupaj s partnerskimi organizacijami ne ponuja le osnovne pomoči posameznikom, ampak z dolgoročnimi programi, kot sta učenje jezika in podpora priseljencem, gradi poti v samostojno in dejavno življenje v skupnosti. Založba Podvig je predstavila novi knjigi. Knjigi »Popolna predanost, 365 z Jezusom« in »Aba Oče« je predstavila Sabina Scobie.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Podpolkovnika Sydneyja Hamiltona pride k Barnardu iskat drug človek, kot je bilo dogovorjeno. Hamilton prepozna svojega prijatelja Harryja Maddoxa. Toda Maddox Hamiltona ugrabi. Izkaže se, da je v to vpletena tudi nevarna nacistka. In ne le to – gre za strogo zaupno vojaško skrivnost. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tom Vaughan
Podpolkovnika Sydneyja Hamiltona pride k Barnardu iskat drug človek, kot je bilo dogovorjeno. Hamilton prepozna svojega prijatelja Harryja Maddoxa. Toda Maddox Hamiltona ugrabi. Izkaže se, da je v to vpletena tudi nevarna nacistka. In ne le to – gre za strogo zaupno vojaško skrivnost. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tom Vaughan
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Mija Šuštar je mlada umetnica, ki jo navdihujejo gledališko ustvarjanje, pisanje in fotografija. Z dramskim besedilom, ki nosi naslov Biti nikogaršnji problem in obravnava tematiko nevrorazličnih posameznikov, je v letošnji sezoni sodelovala na natečaju Najst, ki ga razpisuje SNG Drama Ljubljana in dobila prvo nagrado. Izbrano besedilo bo v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT doživelo predstavitev na odru SNG Drama Ljubljana. Več o ustvarjanju, navdihu in temah, ki jo nagovorijo pa v Kulturomatu!
Mija Šuštar je mlada umetnica, ki jo navdihujejo gledališko ustvarjanje, pisanje in fotografija. Z dramskim besedilom, ki nosi naslov Biti nikogaršnji problem in obravnava tematiko nevrorazličnih posameznikov, je v letošnji sezoni sodelovala na natečaju Najst, ki ga razpisuje SNG Drama Ljubljana in dobila prvo nagrado. Izbrano besedilo bo v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT doživelo predstavitev na odru SNG Drama Ljubljana. Več o ustvarjanju, navdihu in temah, ki jo nagovorijo pa v Kulturomatu!
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
V Osvežilni fronti so se tokrat lotili teme, ki je na prvi pogled morda namenjena le dekletom. A je oddaja o ženskih prsih, simbolu ženskosti in pomembnem delu ženskega telesa, namenjena prav vsem, tudi fantom. Sevnica je prav zdaj v obdobju, ko so ji zrasle prsi, v trgovini z ženskim spodnjim perilom so ujeli dva moška, v rubriki Babenberg pa so zbrali kup nasvetov, kako najti pravi nedrček zase.
V Osvežilni fronti so se tokrat lotili teme, ki je na prvi pogled morda namenjena le dekletom. A je oddaja o ženskih prsih, simbolu ženskosti in pomembnem delu ženskega telesa, namenjena prav vsem, tudi fantom. Sevnica je prav zdaj v obdobju, ko so ji zrasle prsi, v trgovini z ženskim spodnjim perilom so ujeli dva moška, v rubriki Babenberg pa so zbrali kup nasvetov, kako najti pravi nedrček zase.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.