Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Čeprav pozimi opozarjamo predvsem na zdravstvena tveganja zaradi onesnaženega zraka, lahko naše zdravje ogrožajo tudi onesnažena tla, še posebej na območjih z izrazito industrijsko in rudarsko preteklostjo. Težke kovine v tleh pa ogrožajo zdravje prebivalcev. FOTO: Shutterstock
Čeprav pozimi opozarjamo predvsem na zdravstvena tveganja zaradi onesnaženega zraka, lahko naše zdravje ogrožajo tudi onesnažena tla, še posebej na območjih z izrazito industrijsko in rudarsko preteklostjo. Težke kovine v tleh pa ogrožajo zdravje prebivalcev. FOTO: Shutterstock
Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.
Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.
Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - socialni partnerji danes o dvigu minimalne plače - izvajanje mariborskega participativnega proračuna se nadaljuje - Maribor naj bi čez tri leta dobil Center za oskrbo oseb z demenco.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - socialni partnerji danes o dvigu minimalne plače - izvajanje mariborskega participativnega proračuna se nadaljuje - Maribor naj bi čez tri leta dobil Center za oskrbo oseb z demenco.
Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.
Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Prazniki so v 21. stoletju postali dnevi hrupa, zabav, ko tisoč različnih zvokov napolni ulice in trge, domove in stanovanja. Ljudje so zgubljeni v vrvenju in šumenju, pa še sami začnejo kričati, se dreti, saj jih drugače nihče ne sliši. Tudi poročne pojedine so pogosto tako bučne, da se ljudje samo gledajo, pogovarjajo se le zunaj, saj se brez mikrofona ne slišijo. Pa vendar …T išina je še zmeraj privlačna, posebna, izziv vsem nam, potopljenim v zvoke vseh digitalnih in življenjskih tonov. Ko želi kdo povedati kaj pomembnega, najprej umolknemo. Ko se kakšna pesem ali recital posebej dotakne našega srca, navadno najprej nastane sekunda tišine, in šele potem navdušen aplavz. Človeško življenje je objeto v dva oklepaja tišine. Ko se rodi otrok, je strahotno napeta tišina, ko vsi prisotni – s srcem v grlu – čakajo … mogoče le trenutek, dva, toda zanje je to včasih cela večnost! Ali bo novorojeni otroček zajokal ali ne ... In ko se zadere z doslej še neslišanim jokom, se zruši zid strahu in pričakovanja, pokavita se smeh in jok obenem! Na koncu življenja se ljudje prav tako počasi odpravljamo v svet tišine. Zmeraj me je pretresla tišina v sobi umirajočih, ko so izginili vsi zvoki tega sveta, ko je tudi umirajoči nehal govoriti, jokati ali vpiti in je tišina vse bolj prevzela vse ude, vse stvari, vse prisotne … Če je umirajoči pred odhodom na drugo stran življenja trpel, imel hude stiske, je tišina bila kot blažilna obveza na vse hudo tega sveta. Tišina ima svojo moč in svojo skrivnost. Veliko je tega, česar ne vemo ali ne moremo zaobjeti v naše besede, niti v naše kretnje niti v našo glasbo. Človek ni samo obrnjen na komunikacijo z drugim človekom, ampak potrebuje še eno drugačno komunikacijo, z velikim Drugim, ki je v nas naselil hrepenenje po sebi in »nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Njem«, kot pravi veliki sveti Avguštin. Še dolgo bo tišina naša prijateljica in skrivnostna pomočnica, ki nam bo pomagala, da se s srcem dotaknemo in povemo stvari, ki jih drugače ne moremo.
Prazniki so v 21. stoletju postali dnevi hrupa, zabav, ko tisoč različnih zvokov napolni ulice in trge, domove in stanovanja. Ljudje so zgubljeni v vrvenju in šumenju, pa še sami začnejo kričati, se dreti, saj jih drugače nihče ne sliši. Tudi poročne pojedine so pogosto tako bučne, da se ljudje samo gledajo, pogovarjajo se le zunaj, saj se brez mikrofona ne slišijo. Pa vendar …T išina je še zmeraj privlačna, posebna, izziv vsem nam, potopljenim v zvoke vseh digitalnih in življenjskih tonov. Ko želi kdo povedati kaj pomembnega, najprej umolknemo. Ko se kakšna pesem ali recital posebej dotakne našega srca, navadno najprej nastane sekunda tišine, in šele potem navdušen aplavz. Človeško življenje je objeto v dva oklepaja tišine. Ko se rodi otrok, je strahotno napeta tišina, ko vsi prisotni – s srcem v grlu – čakajo … mogoče le trenutek, dva, toda zanje je to včasih cela večnost! Ali bo novorojeni otroček zajokal ali ne ... In ko se zadere z doslej še neslišanim jokom, se zruši zid strahu in pričakovanja, pokavita se smeh in jok obenem! Na koncu življenja se ljudje prav tako počasi odpravljamo v svet tišine. Zmeraj me je pretresla tišina v sobi umirajočih, ko so izginili vsi zvoki tega sveta, ko je tudi umirajoči nehal govoriti, jokati ali vpiti in je tišina vse bolj prevzela vse ude, vse stvari, vse prisotne … Če je umirajoči pred odhodom na drugo stran življenja trpel, imel hude stiske, je tišina bila kot blažilna obveza na vse hudo tega sveta. Tišina ima svojo moč in svojo skrivnost. Veliko je tega, česar ne vemo ali ne moremo zaobjeti v naše besede, niti v naše kretnje niti v našo glasbo. Človek ni samo obrnjen na komunikacijo z drugim človekom, ampak potrebuje še eno drugačno komunikacijo, z velikim Drugim, ki je v nas naselil hrepenenje po sebi in »nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Njem«, kot pravi veliki sveti Avguštin. Še dolgo bo tišina naša prijateljica in skrivnostna pomočnica, ki nam bo pomagala, da se s srcem dotaknemo in povemo stvari, ki jih drugače ne moremo.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Andrej Šifrer je eno največjih imen slovenske popularne glasbe. Leta 2022 je praznoval okroglo obletnico, 70 let. Ob tej priložnosti je pripravil koncert Nič proti večnosti! v letnem gledališču kranjskega gradu Khislstein. V svoji bogati karieri je Andrej Šifrer prodal več kot pol milijona plošč, kaset in zgoščenk ter imel več kot pet tisoč nastopov. Na jubilejnem koncertu so ga spremljali Dave Cooke, Bill Thorp, Martin Žvelc in Sašo Vrabič, nastopili pa so tudi gosti, med njimi Tomi Meglič, Vlado Kreslin, Aleksander Mežek.
Andrej Šifrer je eno največjih imen slovenske popularne glasbe. Leta 2022 je praznoval okroglo obletnico, 70 let. Ob tej priložnosti je pripravil koncert Nič proti večnosti! v letnem gledališču kranjskega gradu Khislstein. V svoji bogati karieri je Andrej Šifrer prodal več kot pol milijona plošč, kaset in zgoščenk ter imel več kot pet tisoč nastopov. Na jubilejnem koncertu so ga spremljali Dave Cooke, Bill Thorp, Martin Žvelc in Sašo Vrabič, nastopili pa so tudi gosti, med njimi Tomi Meglič, Vlado Kreslin, Aleksander Mežek.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Maske: Od rituala do karnevala, na kateri so predstavljene različne oblike maskiranja in pustna dediščina Slovenije. Razstavljenih je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov. V Prešernovem gledališču Kranj so predstavili program 56. Tedna slovenske drame, ki bo na sporedu konec marca. V Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo Izbor iz stalne zbirke Galerije Žula.
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Maske: Od rituala do karnevala, na kateri so predstavljene različne oblike maskiranja in pustna dediščina Slovenije. Razstavljenih je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov. V Prešernovem gledališču Kranj so predstavili program 56. Tedna slovenske drame, ki bo na sporedu konec marca. V Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo Izbor iz stalne zbirke Galerije Žula.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …