Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Oddaja Mladi mladim je tokrat dišala po prihodnosti, svežih idejah in poklicih, ki so – verjeli ali ne – prava »vroča roba«! Z nami je bila Urška Slapšak, vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki nam je razkrila, kako mlade spodbujajo k pogumnim kariernim odločitvam, ter dijaka Mojca Kraus z Biotehniške šole Maribor in Domen Dolenc s Tehniškega šolskega centra Maribor, ki sta nam predstavila šolanje za poklice prihodnosti. Kaj sploh dela mehatronik? Je naravovarstvo res samo sprehajanje po gozdu? In kateri poklic bo čez nekaj let najbolj iskan?
Oddaja Mladi mladim je tokrat dišala po prihodnosti, svežih idejah in poklicih, ki so – verjeli ali ne – prava »vroča roba«! Z nami je bila Urška Slapšak, vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki nam je razkrila, kako mlade spodbujajo k pogumnim kariernim odločitvam, ter dijaka Mojca Kraus z Biotehniške šole Maribor in Domen Dolenc s Tehniškega šolskega centra Maribor, ki sta nam predstavila šolanje za poklice prihodnosti. Kaj sploh dela mehatronik? Je naravovarstvo res samo sprehajanje po gozdu? In kateri poklic bo čez nekaj let najbolj iskan?
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Pogosto ne vemo, kam bi z preostankom kuhane govedine iz juhe. Najprej se bomo lotili babičinega recepta, ki ga povzdignemo v pravo specialiteto, nato pa bomo iz ostankov govedine pripravili še nasitno in krepko mesno pito. Zdaj nam bo nedeljska župica še bolj teknila!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Pogosto ne vemo, kam bi z preostankom kuhane govedine iz juhe. Najprej se bomo lotili babičinega recepta, ki ga povzdignemo v pravo specialiteto, nato pa bomo iz ostankov govedine pripravili še nasitno in krepko mesno pito. Zdaj nam bo nedeljska župica še bolj teknila!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na visok nivo hotela Rubin je Štefan tokrat ujel uspešno podjetnico Marjano, ki naj bi investirala v razcvet hotela - malce se sicer zaplete, ker se ji je Štefan predstavil kot direktor hotela. Vendar pa vsi, vključno z Natašo, v dobro hotela sprejmejo njegovo igro. Marjana je že ob prvem obisku hotela kot vsi menedžerji polna visokoletečih načrtov in eksotičnih idej. Natašo pa vodi previdnost in se preko Martina pozanima, ali je podjetnica Marjana v resnici kredibilen investitor. Da ima Nataša še kako prav, je Martinu takoj jasno, ko izve, da so Marjanini uspešni posli hudo sumljivi. Štefanovo igro na koncu razkrijejo in hotel se skupaj s prebivalci počasi vrne v svoj nivo poldruge zvezdice.
Na visok nivo hotela Rubin je Štefan tokrat ujel uspešno podjetnico Marjano, ki naj bi investirala v razcvet hotela - malce se sicer zaplete, ker se ji je Štefan predstavil kot direktor hotela. Vendar pa vsi, vključno z Natašo, v dobro hotela sprejmejo njegovo igro. Marjana je že ob prvem obisku hotela kot vsi menedžerji polna visokoletečih načrtov in eksotičnih idej. Natašo pa vodi previdnost in se preko Martina pozanima, ali je podjetnica Marjana v resnici kredibilen investitor. Da ima Nataša še kako prav, je Martinu takoj jasno, ko izve, da so Marjanini uspešni posli hudo sumljivi. Štefanovo igro na koncu razkrijejo in hotel se skupaj s prebivalci počasi vrne v svoj nivo poldruge zvezdice.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.