Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
"Da bi bralec mogel zavzeti pravilno stališče do načina, kako pravljice pripovedujem, sem prvim dal naslov: Pravljice, pripovedovane otrokom; svojo pripoved sem v svojem jeziku in izrazu vrgel na papir popolnoma tako, kakor sem pravljice ustno pripovedoval malčkom, in prišel sem do spoznanja, da so jih spremljali ljudje različne starosti; otroci so se najbolj zabavali nad tistim, čemur pravim štafaža ali nebistveni deli, starejši pa so se zanimali za globlje ideje." Tako v svoji avtobiografiji razmišlja eden največjih svetovnih pravljičarjev, Hans Christian Andersen, ki je izvrstno povzel vseživljenjsko aktualnost pravljic. Ob okrogli obletnici, aprila 2025 smo praznovali 220. obletnico njegovega rojstva, nedeljska oktobrska jutra na Prvem nadaljuje cikel radijskih iger za otroke, ki so nastale po njegovih zgodbah. Kot tretja slušni krog nadaljuje radijska upodobitev Kakor napravi stari, je zmerom prav. Gre za eno zabavnejših in hudomušnejših Hansovih zgodb, pripoveduje pa o tem, kako se ne trguje. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe: Tanja Viher Režiser: Dušan Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Kmet – Jurij Souček Kmetica – Duša Počkaj Kravar – Marjan Hlastec Ovčar – Aleksander Valič Fant z gosjo – Mina Jeraj Najemnik s kokoško – Saša Miklavc Hlapec z jabolki – Marko Okorn Prvi Anglež – Janez Albreht Drugi Anglež – Maks Bajc Sodelujejo še: Silvester Božič, Srečo Špik in Tone Homar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1978
"Da bi bralec mogel zavzeti pravilno stališče do načina, kako pravljice pripovedujem, sem prvim dal naslov: Pravljice, pripovedovane otrokom; svojo pripoved sem v svojem jeziku in izrazu vrgel na papir popolnoma tako, kakor sem pravljice ustno pripovedoval malčkom, in prišel sem do spoznanja, da so jih spremljali ljudje različne starosti; otroci so se najbolj zabavali nad tistim, čemur pravim štafaža ali nebistveni deli, starejši pa so se zanimali za globlje ideje." Tako v svoji avtobiografiji razmišlja eden največjih svetovnih pravljičarjev, Hans Christian Andersen, ki je izvrstno povzel vseživljenjsko aktualnost pravljic. Ob okrogli obletnici, aprila 2025 smo praznovali 220. obletnico njegovega rojstva, nedeljska oktobrska jutra na Prvem nadaljuje cikel radijskih iger za otroke, ki so nastale po njegovih zgodbah. Kot tretja slušni krog nadaljuje radijska upodobitev Kakor napravi stari, je zmerom prav. Gre za eno zabavnejših in hudomušnejših Hansovih zgodb, pripoveduje pa o tem, kako se ne trguje. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe: Tanja Viher Režiser: Dušan Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Kmet – Jurij Souček Kmetica – Duša Počkaj Kravar – Marjan Hlastec Ovčar – Aleksander Valič Fant z gosjo – Mina Jeraj Najemnik s kokoško – Saša Miklavc Hlapec z jabolki – Marko Okorn Prvi Anglež – Janez Albreht Drugi Anglež – Maks Bajc Sodelujejo še: Silvester Božič, Srečo Špik in Tone Homar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1978
Boro med svojim najljubšim opravilom – spanjem, ugotovi, da ima nadnaravne sposobnosti. Zgodba iz njegovih sanj se mu odvije v čevapđinici, pred njegovimi budnimi očmi in Boro tako doživi pravi deja vu. Pa lahko to svojo nadnaravno sposobnost tudi kontrolira? Nekateri mislijo, da ne, spet drugi pa so prepričani, da lahko. Kdo ima od tega lahko največje koristi in kdo se bo spet najbolj opekel?
Boro med svojim najljubšim opravilom – spanjem, ugotovi, da ima nadnaravne sposobnosti. Zgodba iz njegovih sanj se mu odvije v čevapđinici, pred njegovimi budnimi očmi in Boro tako doživi pravi deja vu. Pa lahko to svojo nadnaravno sposobnost tudi kontrolira? Nekateri mislijo, da ne, spet drugi pa so prepričani, da lahko. Kdo ima od tega lahko največje koristi in kdo se bo spet najbolj opekel?
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Tokrat smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Pionirski dom, kjer so vaši najmlajši sovrstniki ustvarjali čisto pravo glasbeno pravljico. Otroci so nam povedali, kako so dobili zamisel za pravljico, katere vse živali, zmaji in druga pravljična bitja nastopajo v njihovi pravljici. Povprašali pa smo jih tudi, ali imajo kaj treme pred nastopom. Poslušajte nas.
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Ne glede na muhasto vreme bomo danes v kuhinji malo povadili za prihajajočo sezono piknikov. Moj piknik hit so perutničke; takšne malo pekoče, ki jih moramo jesti z rokami. Smo le na pikniku! Pripravili bomo še nekaj prilog, omak in osvežilni napitek – ingverjevo pivo, ki pa ni čisto pravo pivo.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Ne glede na muhasto vreme bomo danes v kuhinji malo povadili za prihajajočo sezono piknikov. Moj piknik hit so perutničke; takšne malo pekoče, ki jih moramo jesti z rokami. Smo le na pikniku! Pripravili bomo še nekaj prilog, omak in osvežilni napitek – ingverjevo pivo, ki pa ni čisto pravo pivo.
Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep!
Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep!
Piše Ana Geršak, bere Maja Moll. Balada o trobenti in oblaku sodi med klasike slovenske književnosti 20. stoletja, k priljubljenosti tega zvrstno izmuzljivega teksta pa je veliko prispevala tudi filmska priredba Franceta Štiglica iz leta 1961. Novelo oziroma povest oziroma kratki roman je Kosmač v več delih prvič objavil v reviji Naša Sodobnost v letih 1956 in 1957; kot beremo v izčrpni spremni besedi Andraža Gombača pa je v knjižni obliki izšla šele tri leta po filmski priredbi in še to v skrajšani obliki. Kot vsaka dobra klasika je tudi Balada bila in gotovo še bo deležna številnih in raznovrstnih literarnih interpretacij, zato se bom pomudila le pri tisti, ki nagovarja trenutno znova aktualno dilemo avtorskega družbenega angažmaja. Tokratna izdaja je ponatis prvotne revijalne objave, ki je vsebovala več pasaž, namenjenih razgrinjanju pisateljskih notranjih konfliktov. Oziroma natančneje: konfliktov med literarno fikcijo in resničnostjo, zapisanih v času, ki je od pisatelja terjal predvsem družbeni angažma v načinu upodabljanja prizorov iz obdobja fašistične in nacistične okupacije med drugo svetovno vojno. Kot bi lik pisatelja utelešal diskrepanco med socrealistično usmerjeno vizijo literature in dejansko vojno izkušnjo. Balada o trobenti in oblaku povezuje vzporedni zgodbi o junaškem Temnikarju in strahopetnem Črnilogarju. Povzetek zveni kot zasnova pravljice pa tudi sicer ima zgodba nemalo pravljičnih elementov, recimo kontrastiranje likov, ki se, takole na hitro, delijo na etično dobre in slabe. Ideja dvojnosti je ostala zapisana tudi v naslovu, ki ga je avtor na kratko razložil z besedami, da trobenta predstavlja smrt, oblak pa življenje. Še pomenljivejši je bil prvotni podnaslov: »Osnutek za dvoje novel, ki sta ostali osnutek.« Svetova, prepletena v duhu maksime, ki pravi, da je življenje bolj neverjetno od domišljije, povezuje lik pisatelja Petra Majcna. Ta se zateče na dolenjsko podeželje, da bi v miru napisal zgodbo, ki ga preganja že dlje časa, o Temnikarju in njegovi družini. Zgodba še ni napisana in do konca pripovedi niti ne bo: razraščala se bo zgolj v Majcnovi domišljiji, njen zaplet pa bo usodno posegel v življenje Črnilogarjeve družine, s čimer se bo izpolnilo Majcnovo nekoliko samovšečno zatrjevanje, da je Temnikar »resničen«. Kolikor bolj se bo lik pisatelja prepuščal lastnim vizijam, bolj bo bežal od znamenj, ki nakazujejo na »resnično« tragedijo svojih gostiteljev. Balada o trobenti in oblaku je pripoved o nezmožnosti ubesedovanja resničnosti v času, ko je resničnost nasilja že davno presegla domišljijo. Peter Majcen, Kosmačev alter ego, ki že z imenom namiguje na lastno neznatnost, morda celo povprečnost, zasleduje za tisti čas tipično herojsko in skoraj pravljično zgodbo o pogumnem kmetu in njegovi nič manj pogumni ženi, ki v dobro kolektiva, družbe, nacije žrtvujeta sebe in svojo družino. Majcnova naracija preigrava klišeje povojne proze, domnevne šibkosti, ki naj bi jih imela Temnikarja, pa so bolj kot ne literarnega značaja in namenjene temu, da junaka približajo sleherniku, zaradi česar je njuna žrtev le še bolj herojska. A v Majcnovo pripoved ves čas vdira resnično življenje v podobi posameznikov, ki so tragedijo, sumljivo podobno Temnikarjevi, doživeli na lastni koži in ki jo želijo na vsak način deliti s pisateljem. Ta se jih panično otepa, kot bi intuitivno zaznal nevarnost, ki jo njegovi popolno zasnovani narativi predstavlja nepopolna dejanskost. Nasprotje Temnikarju tako uteleša lik, ki je daleč od tedanje predstave junaškega. Črnilogar je opisan kot izdajalec, kot posameznik šibke volje, ki za svojo strahopetnost krivi gospodovalno ženo. Pripovedni liniji sta v uravnoteženem kontrastu, tako kot liki, pri katerih je hitro prepoznavno kdo sodi na katero stran. Majcen namreč že od samega začetka v Črnilogarju prepoznava nekaj, kar ga odbija, in čeprav se zdi, da bi se morala perspektiva v nekem trenutku zasukati, se to ne zgodi. Tudi v tej dosledno izpeljani naravnanosti likov je nekaj pravljičnega. Balada o trobenti in oblaku je danes, v času tolikerih svetovnih konfliktov, relevantna ravno zaradi dileme angažmaja, ki jo lik Petra Majcna ubeseduje v Kosmačevem imenu: v svojem prizadevanju, da bi upodobil idejo nekega junaštva, je taisto idejo upodobil tako, da jo je preslikal v negativ. Že res, da je junak zgodbe Temnikar, a Balada je zgodba o Črnilogarju, sodobna parabola o tem, da bo posameznika vedno dohitela teža njegovih dejanj.
Piše Ana Geršak, bere Maja Moll. Balada o trobenti in oblaku sodi med klasike slovenske književnosti 20. stoletja, k priljubljenosti tega zvrstno izmuzljivega teksta pa je veliko prispevala tudi filmska priredba Franceta Štiglica iz leta 1961. Novelo oziroma povest oziroma kratki roman je Kosmač v več delih prvič objavil v reviji Naša Sodobnost v letih 1956 in 1957; kot beremo v izčrpni spremni besedi Andraža Gombača pa je v knjižni obliki izšla šele tri leta po filmski priredbi in še to v skrajšani obliki. Kot vsaka dobra klasika je tudi Balada bila in gotovo še bo deležna številnih in raznovrstnih literarnih interpretacij, zato se bom pomudila le pri tisti, ki nagovarja trenutno znova aktualno dilemo avtorskega družbenega angažmaja. Tokratna izdaja je ponatis prvotne revijalne objave, ki je vsebovala več pasaž, namenjenih razgrinjanju pisateljskih notranjih konfliktov. Oziroma natančneje: konfliktov med literarno fikcijo in resničnostjo, zapisanih v času, ki je od pisatelja terjal predvsem družbeni angažma v načinu upodabljanja prizorov iz obdobja fašistične in nacistične okupacije med drugo svetovno vojno. Kot bi lik pisatelja utelešal diskrepanco med socrealistično usmerjeno vizijo literature in dejansko vojno izkušnjo. Balada o trobenti in oblaku povezuje vzporedni zgodbi o junaškem Temnikarju in strahopetnem Črnilogarju. Povzetek zveni kot zasnova pravljice pa tudi sicer ima zgodba nemalo pravljičnih elementov, recimo kontrastiranje likov, ki se, takole na hitro, delijo na etično dobre in slabe. Ideja dvojnosti je ostala zapisana tudi v naslovu, ki ga je avtor na kratko razložil z besedami, da trobenta predstavlja smrt, oblak pa življenje. Še pomenljivejši je bil prvotni podnaslov: »Osnutek za dvoje novel, ki sta ostali osnutek.« Svetova, prepletena v duhu maksime, ki pravi, da je življenje bolj neverjetno od domišljije, povezuje lik pisatelja Petra Majcna. Ta se zateče na dolenjsko podeželje, da bi v miru napisal zgodbo, ki ga preganja že dlje časa, o Temnikarju in njegovi družini. Zgodba še ni napisana in do konca pripovedi niti ne bo: razraščala se bo zgolj v Majcnovi domišljiji, njen zaplet pa bo usodno posegel v življenje Črnilogarjeve družine, s čimer se bo izpolnilo Majcnovo nekoliko samovšečno zatrjevanje, da je Temnikar »resničen«. Kolikor bolj se bo lik pisatelja prepuščal lastnim vizijam, bolj bo bežal od znamenj, ki nakazujejo na »resnično« tragedijo svojih gostiteljev. Balada o trobenti in oblaku je pripoved o nezmožnosti ubesedovanja resničnosti v času, ko je resničnost nasilja že davno presegla domišljijo. Peter Majcen, Kosmačev alter ego, ki že z imenom namiguje na lastno neznatnost, morda celo povprečnost, zasleduje za tisti čas tipično herojsko in skoraj pravljično zgodbo o pogumnem kmetu in njegovi nič manj pogumni ženi, ki v dobro kolektiva, družbe, nacije žrtvujeta sebe in svojo družino. Majcnova naracija preigrava klišeje povojne proze, domnevne šibkosti, ki naj bi jih imela Temnikarja, pa so bolj kot ne literarnega značaja in namenjene temu, da junaka približajo sleherniku, zaradi česar je njuna žrtev le še bolj herojska. A v Majcnovo pripoved ves čas vdira resnično življenje v podobi posameznikov, ki so tragedijo, sumljivo podobno Temnikarjevi, doživeli na lastni koži in ki jo želijo na vsak način deliti s pisateljem. Ta se jih panično otepa, kot bi intuitivno zaznal nevarnost, ki jo njegovi popolno zasnovani narativi predstavlja nepopolna dejanskost. Nasprotje Temnikarju tako uteleša lik, ki je daleč od tedanje predstave junaškega. Črnilogar je opisan kot izdajalec, kot posameznik šibke volje, ki za svojo strahopetnost krivi gospodovalno ženo. Pripovedni liniji sta v uravnoteženem kontrastu, tako kot liki, pri katerih je hitro prepoznavno kdo sodi na katero stran. Majcen namreč že od samega začetka v Črnilogarju prepoznava nekaj, kar ga odbija, in čeprav se zdi, da bi se morala perspektiva v nekem trenutku zasukati, se to ne zgodi. Tudi v tej dosledno izpeljani naravnanosti likov je nekaj pravljičnega. Balada o trobenti in oblaku je danes, v času tolikerih svetovnih konfliktov, relevantna ravno zaradi dileme angažmaja, ki jo lik Petra Majcna ubeseduje v Kosmačevem imenu: v svojem prizadevanju, da bi upodobil idejo nekega junaštva, je taisto idejo upodobil tako, da jo je preslikal v negativ. Že res, da je junak zgodbe Temnikar, a Balada je zgodba o Črnilogarju, sodobna parabola o tem, da bo posameznika vedno dohitela teža njegovih dejanj.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Podjetje Spintec, ustanovljeno leta 2010, razvija proizvaja in prodaja elektronske naprave za igralništvo. Njegovo poslanstvo je uspešna uveljavitev domačega znanja na svetovnem trgu, vizija pa vodilna vloga dobavitelja elektronske igralniške opreme na svetovnem trgu. Leto 2012 je bilo prelomno. Strateško so se odločili, da osvojijo glavno igralniško prestolnico v Aziji, Macao. Podjetje je prejemnik zlatega certifikata bonitetne odličnosti. Njihovi produkti se bodo prodajali tudi pod blagovno znamko ene največjih igralniških družb na svetu, Merkur.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Mlada skladateljica Nina Šenk je dobitnica Prešernove nagrade leta 2017 za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njene skladbe, napisala jih je okrog sto, so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli. Leta 2004 je doživela prvi preboj na festivalu Young Euro Classic v Berlinu, sledile so velike izvedbe Salzburgu, Parizu, New Yorku, kjer so njeno skladbo izvedli člani newyorške filharmonije. Za samostojno pot se je odločila po študiju kompozicije, naročil iz tujine in domovine je bilo dovolj za status svobodne umetnice. Odkar je postala mati, njen navdih ni več literatura pač pa njene lastne izkušnje in razmišljanja.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Inovatorja Janez Pogačar in Doro Erjavec sta leta 1990 razvila vodni sesalnik in ker prototipa nista uspela prodati nobenemu podjetju, sta se podjetništva lotila sama. Leta 2000 sta svoj izum še izboljšala s patentom prvega samočistilnega separatorja na svetu. Podjetje ima 55 redno zaposlenih in letno več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Posluje v več kot 60 državah sveta; na tujih trgih ustvari kar 99 odstotkov prihodkov. Kupci njihovega sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov so tako gospodinjstva kot prestižne hotelske verige, kot so Intercontinental, Merriot, Radisson Blue. Z lastno razvojno ekipo strokovnjakov v podjetju stalno iščejo nove rešitve; v razvoj zadnjega modela sesalnika so vložili okrog 2 milijona evrov, še dodaten milijon pa v novo, avtomatizirano proizvodno linijo.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.
Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Celjan Peter Pišek je na samostojno podjetniško pot prevoznika stopil pred 31 leti, ko je s sposojenim denarjem kot devetnajstletnik kupil svoj prvi tovornjak. Skupina Pišek ima danes 50 vozil, opremljenih z najsodobnejšo telematsko tehnologijo, zaposluje več kot 100 ljudi in je eno najhitreje rastočih podjetij v regiji. Konkurenčna prednost podjetja so hlajeni skladiščni prostori na Nizozemskem in v Nemčiji ter 10 tisoč kvadratnih metrov velik, lani zgrajen logistični center na Lopati pri Celju. Skupina Pišek na leto ustvari prek 10 milijonov evrov prometa, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Peter Pišek je tudi podjetnik leta 2018 in je prvi prevoznik, ki je dobil to prestižno priznanje.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Na več kot 160 let stari družinski kmetiji in gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah pod isto streho živijo in delajo 4 generacije. Po očetovi upokojitvi pred 9 leti je vodenje gostilne, ki nosi znak Gostilna Slovenija in je ena izmed redkih gostiln pri nas, ki je v času vegetacije samooskrbovana z vso zelenjavo in žiti, prevzela hči Mojca Trnovec. Ohranja kuhinjo prejšnjih rodov, a z inovativnim, svežim pristopom. Da so na pravi poti, potrjuje tudi naziv obrtnice leta 2018, ki ga je Mojci Trnovec kot prvi ženski podelila Obrtna zbornica Slovenije.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah posluje s štirimi enotami, družba je v solastništvu šestih zaposlenih. Niso več zgolj zdravilci, velik pomen dajo tudi prehrani, preventivi in dobremu počutju živali. Zato so vzpostavili eno najsodobnejših veterinarskih organizacij tako imenovane male prakse, z vsemi ambulantami, operacijskimi dvoranami, bolnišničnim delom, ločenim za mačke in pse ter vrhunsko opremo. Prednost njihove ekipe je, da imajo kar 15 doktorjev veterinarske medicine, ki pokrivajo vsak svoje področje, poglobljeno in s stalnim izobraževanjem.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Spletna platforma, ki so jo pred 4 leti začeli razvijati v podjetju Eurosender, uporabnikom omogoča enostavno, udobno in ugodno pošiljanje paketov in palet. Podjetje ima danes poleg Ljubljane svoje izpostave še v Gdansku in v Berlinu, sedež pa v Londonu. 30 zaposlenih prihaja iz različnih koncev sveta in skupaj obvlada 16 jezikov, zaradi česar lažje pomagajo strankam v več kot 30-ih različnih državah. Prihodke, lani so znašali 2 in pol milijona evrov, nameravajo letos vsaj podvojiti in v Ljubljani dodatno zaposliti okoli 40 novih ljudi. Pred kratkim so pridobili tudi novega vlagatelja, luksemburško pošto, s čimer so še korak bliže k cilju - postati največji spletni center za logistične storitve v Evropi.
Oblikovalska agencija Gigodesign je kljub krizi, ki je najbolj prizadela prav oglaševalsko industrijo, izšla iz nje z vsemi zaposlenimi, dobiček pa jim iz leta v leto raste. Naročniki so povečini slovenska izvozna podjetja, agencija jih navdušuje s celostnim dizjanom. Kje je ključ do uspeha ekipe oblikovalcev, strategov in strokovnjakov s področja komunikacij, spleta in vodenja projektov, bosta povedala solastnika podjetja.
Oblikovalska agencija Gigodesign je kljub krizi, ki je najbolj prizadela prav oglaševalsko industrijo, izšla iz nje z vsemi zaposlenimi, dobiček pa jim iz leta v leto raste. Naročniki so povečini slovenska izvozna podjetja, agencija jih navdušuje s celostnim dizjanom. Kje je ključ do uspeha ekipe oblikovalcev, strategov in strokovnjakov s področja komunikacij, spleta in vodenja projektov, bosta povedala solastnika podjetja.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Začelo se je z ekipo študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline ter s prepletom odprtega in mladostniškega duha oblikovati organizacijsko kulturo. Podjetje Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme, danes zaposluje 188 sodelavcev, usmerjenih predvsem na področje medicinske fizike in zdravljenja raka. Iz storitvenega podjetja se spreminjajo v podjetje, ki razvija in prodaja lastne produkte, predvsem na področju protonske terapije za zdravljenje raka. Postati želijo nepogrešljiv dobavitelj krmilnih sistemov za protonsko terapijo - da njihova rešitev postane standard v industriji. V 100% lasti imajo svoja hčerinska podjetja po svetu: v ZDA, na Kitajskem, na Švedskem, v Švici in na Japonskem.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Slovenska podjetja postajajo vse pomembnejša v vesoljski industriji, kar osem naših podjetij z različnih področij se ukvarja z vesoljskim programom. Med njimi je mariborsko podjetje SkyLabs, ki je z izstrelitvijo nanosatelita TRISAT v začetku septembra postalo prvo slovensko podjetje z lastno tehnologijo na satelitu v vesolju. Mednarodno prepoznavnost je podjetju prinesla inovacija PicoSkyFT – majhen robusten programski procesor, okoli katerega je podjetje razvilo vitalne elektronske podsisteme, ki jih potrebuje vsak satelit. Že nekaj let sodelujejo z evropsko vesoljsko agencijo ESA ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike, njihov prvi kupec je bila ameriška vesoljska agencija Nasa. Videli bomo tudi, kako daleč je uresničitev programa postavitve prvih bivališč na planetu Mars, ki ga za Naso pripravlja podjetje Duol.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. V podjetju Better verjamejo, da boljši podatki pomenijo boljše zdravljenje. Izkušnje v zdravstveni informatiki so začeli nabirati pred 30 leti na Onkološkem inštitutu in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Danes s 85 rednimi in 25 zunanjimi sodelavci ustvarijo 80 odstotkov prihodkov v tujini. Letos načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov; največjo rast pričakujejo na trgu Velike Britanije, kjer so v začetku leta odprli tudi prvo hčerinsko podjetje. Trenutno so prisotni v 15 državah, na njihovi platformi je shranjenih že več kot 22 milijonov zdravstvenih zapisov pacientov. Ugledne nemške, angleške in italijanske bolnišnice njihovo platformo med drugim uporabljajo tudi za spremljanje podatkov o Covidu-19, ki jih na koncu obdeluje Svetovna zdravstvena organizacija.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družina Gospić se z ribogojstvom ukvarja že 40 let. Brata Ninoslav in Danijel, ki sta odrasla ob družinski ribogojnici v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, sta sprva postransko dejavnost razvila v donosen posel. Njuno podjetje G2o s šestimi zaposlenimi letos načrtuje nekaj več kot milijon evrov prihodkov. Na dveh lokacijah gojijo 12 vrst sladkovodnih rib - potočno postrv in potočno zlatovščico, šarenko, krapa, pa tudi ščuko in smuča; letos bodo za predelavo in poribljavanje vzredili približno 60 ton rib. Pod lastno blagovno znamko narociribe.si prvi med ribogojci sladkovodnih rib omogočajo spletno prodajo in dostavo svežih rib po vsej Sloveniji, v kratkem pa bodo začeli tudi s trženjem pripravljenih jedi, kot so dimljene ribe, ribji namaz in kaviar. Zaradi pomanjkanja naravnih vodnih virov so razvili lastno tehnologijo za vzrejo rib, ki temelji na najsodobnejših rešitvah intenzivne akvakulture in je vse bolj priznana tudi v tujini; doslej so v 7 državah projektirali več kot 40 recirkulacijskih in drugih sodobnih sistemov za vzrejo rib.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Glasbeni atelje Tartini je prva zasebna glasbena šola v Sloveniji s tridesetletno tradicijo. So specialisti za predšolske programe, godala in klavir. Vsako leto njihovo šolo obiskuje od 160 do 180 mladih, ki prejemajo številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno vodilo njihovega delovanja je ljubezen do glasbe. A brez podjetnosti, drznosti, vztrajnosti in nenehnega izobraževanja tako zakoncev Repše, ki sta leta 1990 pogumno ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo kot zakoncev Perko, ki sta to šolo zdaj prevzela v svoje roke, ne bi šlo. Vsi štirje so akademsko izobraženi glasbeniki in zanimivo bo slišati, kako se uspešno prepletata ljubezen do glasbe in podjetništvo dveh generacij.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Družinsko podjetje KGS Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah združuje več dejavnosti. Največ prihodkov, skoraj 9 milijonov evrov, ustvarijo v kmetijstvu. Obdelujejo okoli 870 hektarov površin in na leto zredijo 4000 prašičev ter 1400 glav živine. Sodelujejo z 200 okoliškimi kmeti, ki jim omogočajo sušenje, skladiščenje in predelavo žit in koruze pa tudi storitve, opravljene s kmetijsko mehanizacijo. Podjetje, ki zaposluje 23 rednih in 12 zunanjih sodelavcev, je v zadnjih petih letih za naložbe namenilo več kot 12 milijonov evrov, močno so okrepili tudi raziskovalno-razvojno dejavnost. Edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi so pred časom začeli izdelovati narezano in odprašeno slamo, ki jo večinoma pod lastno blagovno znamko izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja je podjetniška oddaja, namenjena vsem, ki jih zanimajo kreativnost, inovacije, strast do dela, vztrajnost in pogum. Idej je nešteto, prava pa je tista, ki se uresniči na trgu in tako dobi svojo vrednost. Na spodbuden in atraktiven način že od leta 2008 predstavljamo zgodbe o uspehu z najrazličnejših področij. V oddaji gostimo podjetnike, ki so lastniki svojih podjetij in so s pravo idejo, poštenim in trdim delom, vztrajnostjo in drznostjo uspeli na domačem in mednarodnem trgu in tako lahko iz lastnih izkušenj podajo vrsto napotkov, naukov in spodbud. Gostimo pa tudi tiste, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim delom šele začenjajo uresničevati svoje sanje in veliko obetajo. Gledalci oddaje tako dobijo vtis, kakšno je vzdušje v kreativnih in inovativnih podjetjih in kako se podjetniki znajdejo v različnih gospodarskih razmerah, ki se stalno spreminjajo.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Robert Strniša je eden prvih in tudi eden največjih pridelovalcev aronije, v svoji lasti in v najemu ima 38 hektarov zemljišč, poleg Slovenije še v Italiji, Bolgariji in na Poljskem. Podjetnik, ki je pred zgodbo z aronijo deloval v lesarstvu, poleg prodaje sadik pod lastno blagovno znamko Aronija Slovenija ponuja 20 izdelkov, največ prihodkov prinaša 100% BIO sok aronije brez konzervansov. V Sloveniji sodeluje z večjimi trgovci, izvaža pa v 6 držav, med drugim tudi v Singapur in na Kitajsko.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Matej Rajk in Tomaž Erjavec, soustanovitelja mladega podjetja UVC Solutions, sta izkušena podjetnika s področja farmacije. Do prave ideje sta prišla pred štirimi leti, ko sta ugotovila, da v Evropi ni proizvajalca, ki bi uspešno konkuriral ameriškim aparatom za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov s pomočjo ultravijolične svetlobe. Z lastnim znanjem, trdim delom in prodornostjo jim je uspelo ustvariti produkt, s katerim uspešno konkurirajo največjim proizvajalcem. Izvažajo v 23 evropskih držav, samo v zadnjem letu dni so tudi zato, ker njihova rešitev omogoča učinkovito zaščito pred novim koronavirusom, svoje prihodke podeseterili.