Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Kodi tokrat o pokojninah. Predstavimo dva primera: gledalca, ki je pred dobrima dvema desetletjema sklenil kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju. Zdaj, ko je že skoraj v pokoju, pa se čudi, kako nizko rento bo iz tega prejemal. Oglasila se nam je tudi invalidsko upokojena gledalka, ki ni bila vključena v zadnjo izredno uskladitev pokojnin, čeprav bi po njenem morala biti. Ali ima prav, smo povprašali poznavalce.
V Kodi tokrat o pokojninah. Predstavimo dva primera: gledalca, ki je pred dobrima dvema desetletjema sklenil kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju. Zdaj, ko je že skoraj v pokoju, pa se čudi, kako nizko rento bo iz tega prejemal. Oglasila se nam je tudi invalidsko upokojena gledalka, ki ni bila vključena v zadnjo izredno uskladitev pokojnin, čeprav bi po njenem morala biti. Ali ima prav, smo povprašali poznavalce.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Zdravilne blazine, merilci krvnega tlaka, prehranska dopolnila, zavarovanja in še kaj. V tokratni oddaji oddaji razkrivamo vsiljive prodajne prakse, ki so uperjene predvsem proti starejšim. Tržni inšpektorat trenutno svari pred prodajalci podjetja Asterion Group. Ti se predstavljajo kot zdravstveni delavci in potrošnikom vsiljujejo elektromagnetno blazino, ki naj bi odpravila vse njihove težave. Če jih bo res, ne vemo, bo pa gotovo precej izpraznila njihovo denarnico. Nato pa še o agoniji staršev, ki so genetski material hranili v propadli Biobanki. Kdo je odgovoren za dodatne stroške hrambe vzorcev in zakaj so izgubili zaupanje v državne organe?
Zdravilne blazine, merilci krvnega tlaka, prehranska dopolnila, zavarovanja in še kaj. V tokratni oddaji oddaji razkrivamo vsiljive prodajne prakse, ki so uperjene predvsem proti starejšim. Tržni inšpektorat trenutno svari pred prodajalci podjetja Asterion Group. Ti se predstavljajo kot zdravstveni delavci in potrošnikom vsiljujejo elektromagnetno blazino, ki naj bi odpravila vse njihove težave. Če jih bo res, ne vemo, bo pa gotovo precej izpraznila njihovo denarnico. Nato pa še o agoniji staršev, ki so genetski material hranili v propadli Biobanki. Kdo je odgovoren za dodatne stroške hrambe vzorcev in zakaj so izgubili zaupanje v državne organe?
Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim.
Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim.
Koliko pozornosti so italijanski mediji namenili parlamentarnim oziroma državnozborskim volitvam v Sloveniji? V Rimu in Vatikanu so priprave na veliko noč v polnem teku, papež Leon XIV. se je prejšnji teden preselil v apostolsko palačo, v prihodnjih mesecih se odpravlja na več potovanj, med njimi na prvo potovanje v Afriko.
Koliko pozornosti so italijanski mediji namenili parlamentarnim oziroma državnozborskim volitvam v Sloveniji? V Rimu in Vatikanu so priprave na veliko noč v polnem teku, papež Leon XIV. se je prejšnji teden preselil v apostolsko palačo, v prihodnjih mesecih se odpravlja na več potovanj, med njimi na prvo potovanje v Afriko.
Priredba prispevka iz oddaje Koda z dne 7. 3. 2026
Priredba prispevka iz oddaje Koda z dne 7. 3. 2026
Kitajski avtomobili so vse pogostejši tudi na slovenskih cestah. Samo v prvih dveh mesecih letos jih je bilo prodanih več kot 800. Preverili smo, koliko stanejo in ali so na voljo servisi in rezervni deli zanje. Pozanimali smo se tudi, ali ta vozila govorijo slovensko. Zapeljali pa smo se tudi s taksiji in primerjali cene prevozov klasičnih in Uberjevih taksijev. Več uporabnikov Uberjeve aplikacije namreč poroča o neskladju med predvideno in dejansko ceno vožnje.
Kitajski avtomobili so vse pogostejši tudi na slovenskih cestah. Samo v prvih dveh mesecih letos jih je bilo prodanih več kot 800. Preverili smo, koliko stanejo in ali so na voljo servisi in rezervni deli zanje. Pozanimali smo se tudi, ali ta vozila govorijo slovensko. Zapeljali pa smo se tudi s taksiji in primerjali cene prevozov klasičnih in Uberjevih taksijev. Več uporabnikov Uberjeve aplikacije namreč poroča o neskladju med predvideno in dejansko ceno vožnje.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
Kratki odlomki vsebin, ki so izpostavljeni tudi na portalu RTVSLO.SI
Kratki odlomki vsebin, ki so izpostavljeni tudi na portalu RTVSLO.SI
Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.
Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
V novi Kodi o zapletih pri reklamaciji izdelkov, natančneje čevljev. Predstavljajte si naslednjo situacijo: kupili ste čevlje, ki se že po nekaj tednih ali mesecih obrabijo. Izdelek reklamirate, a doživite hladen tuš. Trgovec vaš zahtevek zavrne z utemeljitvijo, da narobe hodite ali pa da imate preveč izrazite kosti. Prav to se je zgodilo naši gledalki. In čeprav ji je napako na obutvi priznal sam proizvajalec, trgovec ostaja neomajen. Kakšne so njene možnosti in kdo je izvedenec Jože Urankar, ki reklamacijske zahtevke zavrača kot po tekočem traku?
V novi Kodi o zapletih pri reklamaciji izdelkov, natančneje čevljev. Predstavljajte si naslednjo situacijo: kupili ste čevlje, ki se že po nekaj tednih ali mesecih obrabijo. Izdelek reklamirate, a doživite hladen tuš. Trgovec vaš zahtevek zavrne z utemeljitvijo, da narobe hodite ali pa da imate preveč izrazite kosti. Prav to se je zgodilo naši gledalki. In čeprav ji je napako na obutvi priznal sam proizvajalec, trgovec ostaja neomajen. Kakšne so njene možnosti in kdo je izvedenec Jože Urankar, ki reklamacijske zahtevke zavrača kot po tekočem traku?
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Izzivalka Iva iz Črne gore je trinajstletnica, ki sanja o tem, da bi zmagala na velikem tekmovanju iz robotike. Zelo je radovedna in ima velike načrte. Zanima se za robotiko, medicino in ljudsko izročilo. Medtem ko pridno trenira in izpopolnjuje znanje, da bi dosegla čim boljši rezultat, z veseljem pleše tudi tradicionalne črnogorske plese. Spremljamo jo na poti do tekmovanja – vse od priprav pa do velikega dne, ko pokaže, kaj zna in zmore!
Izzivalka Iva iz Črne gore je trinajstletnica, ki sanja o tem, da bi zmagala na velikem tekmovanju iz robotike. Zelo je radovedna in ima velike načrte. Zanima se za robotiko, medicino in ljudsko izročilo. Medtem ko pridno trenira in izpopolnjuje znanje, da bi dosegla čim boljši rezultat, z veseljem pleše tudi tradicionalne črnogorske plese. Spremljamo jo na poti do tekmovanja – vse od priprav pa do velikega dne, ko pokaže, kaj zna in zmore!
Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?
Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Dobre tri mesece po neurju, ki je s poplavami in plazovi najbolj prizadelo Severno Primorsko, je znana končna ocena škode. Ta znaša skupno nekaj čez 14 milijonov evrov. Največ, dobrih 9 milijonov, je škode v Goriških Brdih, nekaj manj kot 4 milijone v občini Kanal ob Soči, dobrega pol milijona v občini Tolmin in nekaj več kot 100 tisoč evrov v občini Bohinj. Državna komisija meni, da je škoda sicer marsikje nižja od občinskih ocen, a še vedno dovolj velika, da bo denar za odpravo posledic, zagotovila država.
Dobre tri mesece po neurju, ki je s poplavami in plazovi najbolj prizadelo Severno Primorsko, je znana končna ocena škode. Ta znaša skupno nekaj čez 14 milijonov evrov. Največ, dobrih 9 milijonov, je škode v Goriških Brdih, nekaj manj kot 4 milijone v občini Kanal ob Soči, dobrega pol milijona v občini Tolmin in nekaj več kot 100 tisoč evrov v občini Bohinj. Državna komisija meni, da je škoda sicer marsikje nižja od občinskih ocen, a še vedno dovolj velika, da bo denar za odpravo posledic, zagotovila država.
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
Bodo s trgovskih polic kmalu izginili veganski burgerji pa vegetarijanske salame in hrenovke? O tem v Bruslju trenutno poteka burna razprava. Zagovorniki prepovedi so prepričani, da se tradicionalna mesna poimenovanja lahko uporabljajo izključno za mesne proizvode. Tisti, ki si ne želijo, da bi veganskim burgerjem po novem rekli veganski diski, pa so prepričani, da znajo potrošniki prav dobro ločevati med mesnimi in vegetarijanskimi izdelki. Usoda poimenovanja je v rokah držav članic. Kakšno je stališče Slovenije do tega vprašanja, boste izvedeli v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o živilih, ki zmanjšujejo inteligenčni kvocient.
Bodo s trgovskih polic kmalu izginili veganski burgerji pa vegetarijanske salame in hrenovke? O tem v Bruslju trenutno poteka burna razprava. Zagovorniki prepovedi so prepričani, da se tradicionalna mesna poimenovanja lahko uporabljajo izključno za mesne proizvode. Tisti, ki si ne želijo, da bi veganskim burgerjem po novem rekli veganski diski, pa so prepričani, da znajo potrošniki prav dobro ločevati med mesnimi in vegetarijanskimi izdelki. Usoda poimenovanja je v rokah držav članic. Kakšno je stališče Slovenije do tega vprašanja, boste izvedeli v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o živilih, ki zmanjšujejo inteligenčni kvocient.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Po nekajdnevnem zatišju, je danes zjutraj prek nasipov enega od razbremenilnikov reke Rižane, na ankaransko bonifiko ponovno vdrla morska voda. O dogodkih, ki se pred regulacijo rečne struge niso dogajali, občina redno obvešča pristojne službe, a pravega odziva še niso dočakali. Medtem na občini ugotavljajo, da postajajo objekti na ankaranski bonifiki vse bolj neprimerni za uporabo.
Po nekajdnevnem zatišju, je danes zjutraj prek nasipov enega od razbremenilnikov reke Rižane, na ankaransko bonifiko ponovno vdrla morska voda. O dogodkih, ki se pred regulacijo rečne struge niso dogajali, občina redno obvešča pristojne službe, a pravega odziva še niso dočakali. Medtem na občini ugotavljajo, da postajajo objekti na ankaranski bonifiki vse bolj neprimerni za uporabo.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, je v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, je v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V tokratni Kodi o sosedski vojni v eni od stavb v središču Ljubljane. Jabolko spora je stanovanje, ki ga lastniki oddajajo v kratkoročni najem. Sosedje, ki jih ni nihče prosil za soglasje, tarnajo nad hrupom in škodo, ki jo povzročajo turisti. Sumijo celo, da se v stanovanju dogaja prostitucija. Čeprav že dve leti opozarjajo pristojne organe na to, se ni zgodilo še nič. Bodo morali pravico res iskati na sodišču? V oddaji tudi o pogostih zapletih pri unovčevanju darilnih bonov. Največkrat se zaplete pri veljavnosti bonov, v primeru naše gledalke pa pri naboru storitev ponudnika.
V tokratni Kodi o sosedski vojni v eni od stavb v središču Ljubljane. Jabolko spora je stanovanje, ki ga lastniki oddajajo v kratkoročni najem. Sosedje, ki jih ni nihče prosil za soglasje, tarnajo nad hrupom in škodo, ki jo povzročajo turisti. Sumijo celo, da se v stanovanju dogaja prostitucija. Čeprav že dve leti opozarjajo pristojne organe na to, se ni zgodilo še nič. Bodo morali pravico res iskati na sodišču? V oddaji tudi o pogostih zapletih pri unovčevanju darilnih bonov. Največkrat se zaplete pri veljavnosti bonov, v primeru naše gledalke pa pri naboru storitev ponudnika.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?
Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Čeprav smo potrošniki na papirju dobro zaščiteni v primeru, ko kupimo izdelek z napako, se v praksi pogosto zatakne. Naš gledalec se je opekel z nakupom betonskih zbiralnikov za vodo, za katera se je izkazalo, da ne držita vode. Kako se takšni izdelki sploh znajdejo na trgu? Da je neskladnih in nevarnih izdelkov na slovenskem trgu preveč, kar je med drugim posledica slabega nadzora pristojnih služb, opozarja tudi nekdanji tržni inšpektor in s prstom kaže na tržni inšpektorat. Kako na inšpektoratu odgovarjajo na njegovo kritiko in kako varni smo slovenski potrošniki?
Čeprav smo potrošniki na papirju dobro zaščiteni v primeru, ko kupimo izdelek z napako, se v praksi pogosto zatakne. Naš gledalec se je opekel z nakupom betonskih zbiralnikov za vodo, za katera se je izkazalo, da ne držita vode. Kako se takšni izdelki sploh znajdejo na trgu? Da je neskladnih in nevarnih izdelkov na slovenskem trgu preveč, kar je med drugim posledica slabega nadzora pristojnih služb, opozarja tudi nekdanji tržni inšpektor in s prstom kaže na tržni inšpektorat. Kako na inšpektoratu odgovarjajo na njegovo kritiko in kako varni smo slovenski potrošniki?
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Naročila delo obrtniku, mu plačala več tisočakov predujma za material, nato pa zaman čakala, da bo opravil delo. Zveni znano? Zapleti z mojstri so pogosti, naročniki pa pogosto tarnajo nad zamudami, napakami in nenadnimi podražitvami. Čeprav imajo po črki zakona veliko možnosti za ukrepanje, pogosto ne pomaga ne prijava policiji ne inšpekcijam. Ali je slovenska zakonodaja dovolj stroga do goljufivih podjetnikov in kako uspešne so pristojne ustanove pri izterjavi nezakonito pridobljenega denarja?
Naročila delo obrtniku, mu plačala več tisočakov predujma za material, nato pa zaman čakala, da bo opravil delo. Zveni znano? Zapleti z mojstri so pogosti, naročniki pa pogosto tarnajo nad zamudami, napakami in nenadnimi podražitvami. Čeprav imajo po črki zakona veliko možnosti za ukrepanje, pogosto ne pomaga ne prijava policiji ne inšpekcijam. Ali je slovenska zakonodaja dovolj stroga do goljufivih podjetnikov in kako uspešne so pristojne ustanove pri izterjavi nezakonito pridobljenega denarja?
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Priredba prispevka iz oddaje Koda z dne 31. 1. 2026
Priredba prispevka iz oddaje Koda z dne 31. 1. 2026
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
Zdravilne blazine, merilci krvnega tlaka, prehranska dopolnila, zavarovanja in še kaj. V tokratni oddaji oddaji razkrivamo vsiljive prodajne prakse, ki so uperjene predvsem proti starejšim. Tržni inšpektorat trenutno svari pred prodajalci podjetja Asterion Group. Ti se predstavljajo kot zdravstveni delavci in potrošnikom vsiljujejo elektromagnetno blazino, ki naj bi odpravila vse njihove težave. Če jih bo res, ne vemo, bo pa gotovo precej izpraznila njihovo denarnico. Nato pa še o agoniji staršev, ki so genetski material hranili v propadli Biobanki. Kdo je odgovoren za dodatne stroške hrambe vzorcev in zakaj so izgubili zaupanje v državne organe?
Zdravilne blazine, merilci krvnega tlaka, prehranska dopolnila, zavarovanja in še kaj. V tokratni oddaji oddaji razkrivamo vsiljive prodajne prakse, ki so uperjene predvsem proti starejšim. Tržni inšpektorat trenutno svari pred prodajalci podjetja Asterion Group. Ti se predstavljajo kot zdravstveni delavci in potrošnikom vsiljujejo elektromagnetno blazino, ki naj bi odpravila vse njihove težave. Če jih bo res, ne vemo, bo pa gotovo precej izpraznila njihovo denarnico. Nato pa še o agoniji staršev, ki so genetski material hranili v propadli Biobanki. Kdo je odgovoren za dodatne stroške hrambe vzorcev in zakaj so izgubili zaupanje v državne organe?
Zdravilne blazine, merilci krvnega tlaka, prehranska dopolnila, zavarovanja in še kaj. V tokratni oddaji oddaji razkrivamo vsiljive prodajne prakse, ki so uperjene predvsem proti starejšim. Tržni inšpektorat trenutno svari pred prodajalci podjetja Asterion Group. Ti se predstavljajo kot zdravstveni delavci in potrošnikom vsiljujejo elektromagnetno blazino, ki naj bi odpravila vse njihove težave. Če jih bo res, ne vemo, bo pa gotovo precej izpraznila njihovo denarnico. Nato pa še o agoniji staršev, ki so genetski material hranili v propadli Biobanki. Kdo je odgovoren za dodatne stroške hrambe vzorcev in zakaj so izgubili zaupanje v državne organe?
Zdravilne blazine, merilci krvnega tlaka, prehranska dopolnila, zavarovanja in še kaj. V tokratni oddaji oddaji razkrivamo vsiljive prodajne prakse, ki so uperjene predvsem proti starejšim. Tržni inšpektorat trenutno svari pred prodajalci podjetja Asterion Group. Ti se predstavljajo kot zdravstveni delavci in potrošnikom vsiljujejo elektromagnetno blazino, ki naj bi odpravila vse njihove težave. Če jih bo res, ne vemo, bo pa gotovo precej izpraznila njihovo denarnico. Nato pa še o agoniji staršev, ki so genetski material hranili v propadli Biobanki. Kdo je odgovoren za dodatne stroške hrambe vzorcev in zakaj so izgubili zaupanje v državne organe?
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.