Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf
Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf
Velikonočno praznovanje zaznamujejo raznoliki obredi, med katerimi je značilno obiskovanje božjega groba, kar je v verzih opisal tudi pesnik France Prešeren. Na veliko soboto se verniki z molitvijo in petjem zbirajo ob kulisi, ki ponazarja grob, v katerega so po svetopisemskem poročilu položili Kristusa. Božji grobovi so po slovenskih cerkvah navadno postavljeni le za velikonočne praznike, v nekaterih primerih pa so v posebnih kapelah in so del stalne likovne opreme cerkve. V oddaji bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter zbujajo občudovanje mnogih obiskovalcev.
Velikonočno praznovanje zaznamujejo raznoliki obredi, med katerimi je značilno obiskovanje božjega groba, kar je v verzih opisal tudi pesnik France Prešeren. Na veliko soboto se verniki z molitvijo in petjem zbirajo ob kulisi, ki ponazarja grob, v katerega so po svetopisemskem poročilu položili Kristusa. Božji grobovi so po slovenskih cerkvah navadno postavljeni le za velikonočne praznike, v nekaterih primerih pa so v posebnih kapelah in so del stalne likovne opreme cerkve. V oddaji bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter zbujajo občudovanje mnogih obiskovalcev.
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Otroci s semilobarno holoprozencefalijo imajo veliko težav, od gibalnih do kognitivnih. Ni nujno, da se jim sploh razvijeta vid in sluh. Zakaj potem sploh obdržati otroka s takšno okvaro možganov? Kakšni so obeti za življenje?
Otroci s semilobarno holoprozencefalijo imajo veliko težav, od gibalnih do kognitivnih. Ni nujno, da se jim sploh razvijeta vid in sluh. Zakaj potem sploh obdržati otroka s takšno okvaro možganov? Kakšni so obeti za življenje?
Od zgodnjega razvoja je Ozempic danskega podjetja Novo Nordisk postal eno najbolje prodajanih zdravil na recept. Dokumentarec je prva poglobljena raziskava meteorskega vzpona čudežnega zdravila. Film obravnava tako znanstvene preboje, ki stojijo za zdravilom, kot tudi potencialne družbene vplive zdravila, ki pomaga ljudem hitro shujšati – od povečane potrebe po plastičnih operacijah za odstranjevanje odvečne kože, spremembe pri pripravljenih obrokih, novih oblekah manjših številk do razvijanja vadbe za povečano moč tistih, ki izgubljajo kilograme, saj ob tem izgubijo tudi mišice. Spremlja osebne zgodbe posameznikov na zdravilu in razkriva, kako se spremeni delovanje telesa, ki zavrača nezdravo hrano in celo alkohol. Zdravilo ima tudi potencial pri zdravljenju vseh vrst zasvojenosti, poleg odvisnosti od drog lahko vpliva celo na nekemične odvisnosti, kot so igre na srečo in odvisnost od pornografije. Raziskujejo pa tudi vplive na razvoj Alzheimerjeve bolezni, srčno-žilnih bolezni itd. THE OZEMPIC EFFECT: BEYOND THE WAISTLINE / Kanada / 2025 / Režija: Paul Kemp
Od zgodnjega razvoja je Ozempic danskega podjetja Novo Nordisk postal eno najbolje prodajanih zdravil na recept. Dokumentarec je prva poglobljena raziskava meteorskega vzpona čudežnega zdravila. Film obravnava tako znanstvene preboje, ki stojijo za zdravilom, kot tudi potencialne družbene vplive zdravila, ki pomaga ljudem hitro shujšati – od povečane potrebe po plastičnih operacijah za odstranjevanje odvečne kože, spremembe pri pripravljenih obrokih, novih oblekah manjših številk do razvijanja vadbe za povečano moč tistih, ki izgubljajo kilograme, saj ob tem izgubijo tudi mišice. Spremlja osebne zgodbe posameznikov na zdravilu in razkriva, kako se spremeni delovanje telesa, ki zavrača nezdravo hrano in celo alkohol. Zdravilo ima tudi potencial pri zdravljenju vseh vrst zasvojenosti, poleg odvisnosti od drog lahko vpliva celo na nekemične odvisnosti, kot so igre na srečo in odvisnost od pornografije. Raziskujejo pa tudi vplive na razvoj Alzheimerjeve bolezni, srčno-žilnih bolezni itd. THE OZEMPIC EFFECT: BEYOND THE WAISTLINE / Kanada / 2025 / Režija: Paul Kemp
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Nora pustolovščina Louisa de Funèsa
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 2. del: Perfekcionist Drugi del dokumentarne oddaje razkriva življenjsko in poklicno pot velikega francoskega komika po vzponu med najbolj priljubljene evropske filmske igralce druge polovice dvajsetega stoletja. Louis de Funès je kljub neizmerni slavi, družinski sreči in prisluženemu bogastvu ostal negotov, večno zaskrbljen mož, ki se je izpred oči javnosti najraje umikal v zasebnost svoje posesti ob Loari in je precej bolj kot v soju žarometov užival na domačem vrtu, kjer je ekološko, v skladu s sodobnimi okoljevarstvenimi načeli prideloval zelenjavo in ljubeče gojil vrtnice. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 2. del: Perfekcionist Drugi del dokumentarne oddaje razkriva življenjsko in poklicno pot velikega francoskega komika po vzponu med najbolj priljubljene evropske filmske igralce druge polovice dvajsetega stoletja. Louis de Funès je kljub neizmerni slavi, družinski sreči in prisluženemu bogastvu ostal negotov, večno zaskrbljen mož, ki se je izpred oči javnosti najraje umikal v zasebnost svoje posesti ob Loari in je precej bolj kot v soju žarometov užival na domačem vrtu, kjer je ekološko, v skladu s sodobnimi okoljevarstvenimi načeli prideloval zelenjavo in ljubeče gojil vrtnice. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej. KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke
Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej. KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Britanski televizijski voditelj Chris Packham je pred nekaj leti odkrito spregovoril o svojem življenju z diagnozo motnje avtističnega spektra. Prejel je na tisoče sporočil ljudi s podobno izkušnjo, ki se počutijo nerazumljene in osamljene. Zato se je odločil, da bo nekaterim osebam z avtizmom s filmom pomagal izraziti, kaj doživljajo. Svojim bližnjim bodo lahko pokazali svoja resnična čustva in pripomogli k boljšemu razumevanju notranjega sveta nevrorazličnih posameznikov. 2. del: Voditelj Chris Packham, ki tudi sam živi z diagnozo motnje avtističnega spektra, želi nevrorazličnim posameznikom omogočiti, da s filmom pokažejo svojim bližnjim, kaj doživljajo. V drugi epizodi se predstavi 19-letni Ethan, ki ga hrup in drugi čutni dražljaji tako motijo, da se zapira v svojo sobo in sklada raperske pesmi. Z eno od svojih skladb mu nazadnje uspe pojasniti kolegom s kolidža, zakaj med njimi velja za molčečega fanta s slušalkami, ki vedno sedi v zadnji klopi. Nekoliko starejši Anton je navdušen nogometaš, a ga najmanjša zamuda na poti na trening ali v službo povsem vrže iz tira. INSIDE OUR AUTISTIC MINDS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Joe Myerscough
Britanski televizijski voditelj Chris Packham je pred nekaj leti odkrito spregovoril o svojem življenju z diagnozo motnje avtističnega spektra. Prejel je na tisoče sporočil ljudi s podobno izkušnjo, ki se počutijo nerazumljene in osamljene. Zato se je odločil, da bo nekaterim osebam z avtizmom s filmom pomagal izraziti, kaj doživljajo. Svojim bližnjim bodo lahko pokazali svoja resnična čustva in pripomogli k boljšemu razumevanju notranjega sveta nevrorazličnih posameznikov. 2. del: Voditelj Chris Packham, ki tudi sam živi z diagnozo motnje avtističnega spektra, želi nevrorazličnim posameznikom omogočiti, da s filmom pokažejo svojim bližnjim, kaj doživljajo. V drugi epizodi se predstavi 19-letni Ethan, ki ga hrup in drugi čutni dražljaji tako motijo, da se zapira v svojo sobo in sklada raperske pesmi. Z eno od svojih skladb mu nazadnje uspe pojasniti kolegom s kolidža, zakaj med njimi velja za molčečega fanta s slušalkami, ki vedno sedi v zadnji klopi. Nekoliko starejši Anton je navdušen nogometaš, a ga najmanjša zamuda na poti na trening ali v službo povsem vrže iz tira. INSIDE OUR AUTISTIC MINDS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Joe Myerscough
Neomajno zaupanje je osupljiva zgodba o tehnologiji nadzora, zlorabi oblasti in (samo)cenzuri. Skozi pretresljive zgodbe ljudi na Kitajskem, ki so jih nadzorovali, ustrahovali ali celo mučili, spoznavamo nevarnosti tehnologije in njeno moč. Film opozarja na vse pogostejšo uporabo orodij za nadzor po vsem svetu, tudi v demokratičnih državah. Če je to sedanjost, kakšna bo šele naša prihodnost? TOTAL TRUST / Nemčija, Nizozemska / 2023 / Režija: Jialing Zhang
Neomajno zaupanje je osupljiva zgodba o tehnologiji nadzora, zlorabi oblasti in (samo)cenzuri. Skozi pretresljive zgodbe ljudi na Kitajskem, ki so jih nadzorovali, ustrahovali ali celo mučili, spoznavamo nevarnosti tehnologije in njeno moč. Film opozarja na vse pogostejšo uporabo orodij za nadzor po vsem svetu, tudi v demokratičnih državah. Če je to sedanjost, kakšna bo šele naša prihodnost? TOTAL TRUST / Nemčija, Nizozemska / 2023 / Režija: Jialing Zhang
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 3. del: Na potovanju po Romuniji, ki ga Nick Knowles imenuje transilvanijaekspres, se ustavimo v rudniku soli, spremenjenem v zabaviščni park, in vidimo, kako si prostovoljci, ki jih podpira britanski kralj, prizadevajo oživiti zapuščeno progo. Obiščemo tudi zavetišče za rjave medvede, v katerem je našlo dom kar 115 kosmatincev. Na koncu poti se Nicku izpolni dolgoletna želja – ogleda si grad, na katerem naj bi živel grof Drakula, junak iz romana Brama Stokerja. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 3. del: Na potovanju po Romuniji, ki ga Nick Knowles imenuje transilvanijaekspres, se ustavimo v rudniku soli, spremenjenem v zabaviščni park, in vidimo, kako si prostovoljci, ki jih podpira britanski kralj, prizadevajo oživiti zapuščeno progo. Obiščemo tudi zavetišče za rjave medvede, v katerem je našlo dom kar 115 kosmatincev. Na koncu poti se Nicku izpolni dolgoletna želja – ogleda si grad, na katerem naj bi živel grof Drakula, junak iz romana Brama Stokerja. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Britanski televizijski voditelj Chris Packham je pred nekaj leti odkrito spregovoril o svojem življenju z diagnozo motnje avtističnega spektra. Prejel je na tisoče sporočil ljudi s podobno izkušnjo, ki se počutijo nerazumljene in osamljene. Zato se je odločil, da bo nekaterim osebam z avtizmom s filmom pomagal izraziti, kaj doživljajo. Svojim bližnjim bodo lahko pokazali svoja resnična čustva in pripomogli k boljšemu razumevanju notranjega sveta nevrorazličnih posameznikov. 1. del: V prvi epizodi dokumentarne serije spoznamo 28-letno Flo, ki so ji diagnozo avtizma postavili šele v odrasli dobi. Ljubiteljsko se ukvarja z improvizacijskim gledališčem, vendar je to le maska, za katero skriva svojo tesnobo. Že od otroških let si prizadeva posnemati družbeno sprejemljivo vedenje, saj je prepričana, da je sicer ne bo nihče maral. 20-letni Murray, negovoreča oseba z avtizmom, se sporazumeva s tipkanjem na tablični računalnik in si nadvse želi, da bi ljudje v njegovem okolju razumeli, kako globokega razmišljanja je sposoben, čeprav ga ne more izraziti z glasom. INSIDE OUR AUTISTIC MINDS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Joe Myerscough
Britanski televizijski voditelj Chris Packham je pred nekaj leti odkrito spregovoril o svojem življenju z diagnozo motnje avtističnega spektra. Prejel je na tisoče sporočil ljudi s podobno izkušnjo, ki se počutijo nerazumljene in osamljene. Zato se je odločil, da bo nekaterim osebam z avtizmom s filmom pomagal izraziti, kaj doživljajo. Svojim bližnjim bodo lahko pokazali svoja resnična čustva in pripomogli k boljšemu razumevanju notranjega sveta nevrorazličnih posameznikov. 1. del: V prvi epizodi dokumentarne serije spoznamo 28-letno Flo, ki so ji diagnozo avtizma postavili šele v odrasli dobi. Ljubiteljsko se ukvarja z improvizacijskim gledališčem, vendar je to le maska, za katero skriva svojo tesnobo. Že od otroških let si prizadeva posnemati družbeno sprejemljivo vedenje, saj je prepričana, da je sicer ne bo nihče maral. 20-letni Murray, negovoreča oseba z avtizmom, se sporazumeva s tipkanjem na tablični računalnik in si nadvse želi, da bi ljudje v njegovem okolju razumeli, kako globokega razmišljanja je sposoben, čeprav ga ne more izraziti z glasom. INSIDE OUR AUTISTIC MINDS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Joe Myerscough
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o štirih desetletjih mednarodnega festivala Druga godba, ki je v naš prostor pripeljal večkulturnost. Ibrahim Nouhoum, dolgoletni obiskovalec festivala, je v 80. letih prišel k nam kot študent iz Malija. Spominja se, da v tistem času v Jugoslaviji ni bilo slišati afriške glasbe. Zato je bila Druga godba zanj praznik. Z Ibrahimom se sprehodimo skozi izbrane koncertne posnetke ter spomine ključnih protagonistov mednarodnega festivala Druga godba, ki že štirideset let širi obzorja v našem prostoru ter nas z glasbo različnih zvrsti, izrazov in kultur nagovarja k sprejemanju drugačnosti v vseh pojavnih oblikah. To je festival, ki nas uči uglašenega sobivanja. Scenarij in režija Maja Pavlin
Dokumentarni film o štirih desetletjih mednarodnega festivala Druga godba, ki je v naš prostor pripeljal večkulturnost. Ibrahim Nouhoum, dolgoletni obiskovalec festivala, je v 80. letih prišel k nam kot študent iz Malija. Spominja se, da v tistem času v Jugoslaviji ni bilo slišati afriške glasbe. Zato je bila Druga godba zanj praznik. Z Ibrahimom se sprehodimo skozi izbrane koncertne posnetke ter spomine ključnih protagonistov mednarodnega festivala Druga godba, ki že štirideset let širi obzorja v našem prostoru ter nas z glasbo različnih zvrsti, izrazov in kultur nagovarja k sprejemanju drugačnosti v vseh pojavnih oblikah. To je festival, ki nas uči uglašenega sobivanja. Scenarij in režija Maja Pavlin
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Po Klemnovem rojstvu lahko zdravniki dokončno potrdijo sum. Deček ima semilobarno holoprozencefalijo. Ker ne zadiha sam, ga morajo intubirati. Mamica in Klemen preživita še tri tedne v mariborski porodnišnici. A prvega leta ne zaznamujejo le težave. Prvič se odpravijo na morje.
Po Klemnovem rojstvu lahko zdravniki dokončno potrdijo sum. Deček ima semilobarno holoprozencefalijo. Ker ne zadiha sam, ga morajo intubirati. Mamica in Klemen preživita še tri tedne v mariborski porodnišnici. A prvega leta ne zaznamujejo le težave. Prvič se odpravijo na morje.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Jeklene ptice nad Idrijo osvetljuje nepojasnjene letalske napade na Idrijo leta 1945. V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu. Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.
Dokumentarni film Jeklene ptice nad Idrijo osvetljuje nepojasnjene letalske napade na Idrijo leta 1945. V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu. Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 3. del: Italija Paco in Jacob Torreblanca odpotujeta v Italijo, kjer ju v svojih kuhinjah sprejmejo legendarni slaščičarski mojstri, kot so Iginio Massari, Rita Alajmo in Loretta Fanella. Obiščeta tudi restavracijo, v kateri so izumili tiramisu, ter spoznavata skrivnosti izdelovanja tradicionalnih sladic, kot sta crostata in gelato. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 3. del: Italija Paco in Jacob Torreblanca odpotujeta v Italijo, kjer ju v svojih kuhinjah sprejmejo legendarni slaščičarski mojstri, kot so Iginio Massari, Rita Alajmo in Loretta Fanella. Obiščeta tudi restavracijo, v kateri so izumili tiramisu, ter spoznavata skrivnosti izdelovanja tradicionalnih sladic, kot sta crostata in gelato. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Režiserka Connie Field, nominirana za oskarja, sledi trem Madžarkam, opozicijski političarki, novinarki in medicinski sestri, ki se na Madžarskem neutrudno borijo proti korupciji in si prizadevajo za svobodo misli. Toda njihova nasprotnica je dobro financirana konservativna stranka Fidesz, ki ima močan vpliv na volivce in je že spremenila ključne demokratične ustavne zakone, da bi utrdila enostrankarsko vladavino … DEMOCRACY NOIR / Danska, Nemčija, ZDA, Švedska / 2024 / Režija: Connie Field
Režiserka Connie Field, nominirana za oskarja, sledi trem Madžarkam, opozicijski političarki, novinarki in medicinski sestri, ki se na Madžarskem neutrudno borijo proti korupciji in si prizadevajo za svobodo misli. Toda njihova nasprotnica je dobro financirana konservativna stranka Fidesz, ki ima močan vpliv na volivce in je že spremenila ključne demokratične ustavne zakone, da bi utrdila enostrankarsko vladavino … DEMOCRACY NOIR / Danska, Nemčija, ZDA, Švedska / 2024 / Režija: Connie Field
Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu. SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing
Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu. SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing
Dokumentarni film Prihodnost na naših krožnikih odpira vprašanja o hrani, ki jo vsak dan postavljamo predse. Raziskuje, kaj se skriva za oznakami “varno”, “lokalno” in “ekološko” ter kdo si v resnici lahko privošči kakovostno prehranjevanje. Skozi pogovore s strokovnjaki, kmeti in nabiralci razkriva svet med industrijo in naravo, nadzorom in zaupanjem. Od odpoklicev hrane do zgodb mladih pridelovalcev pridemo do spoznanja, da je prihodnost na naših krožnikih lahko slaba, če ne bomo sprejeli politične in osebne odgovornosti, da z znanjem omogočimo čimbolj lokalno pridelavo in predelavo živil.
Dokumentarni film Prihodnost na naših krožnikih odpira vprašanja o hrani, ki jo vsak dan postavljamo predse. Raziskuje, kaj se skriva za oznakami “varno”, “lokalno” in “ekološko” ter kdo si v resnici lahko privošči kakovostno prehranjevanje. Skozi pogovore s strokovnjaki, kmeti in nabiralci razkriva svet med industrijo in naravo, nadzorom in zaupanjem. Od odpoklicev hrane do zgodb mladih pridelovalcev pridemo do spoznanja, da je prihodnost na naših krožnikih lahko slaba, če ne bomo sprejeli politične in osebne odgovornosti, da z znanjem omogočimo čimbolj lokalno pridelavo in predelavo živil.
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 4. del: Alhambra, biser Andaluzije Četrti del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi pestro zgodovino ene najosupljivejših stvaritev islamske kulture in arhitekture, palačnega kompleksa Alhambra, kamor sta leta 1492 po zavzetju Granade, zadnjega muslimanskega kraljestva na Pirenejskem polotoku, očarana vkorakala kraljica Izabela Kastiljska in njen soprog, kralj Ferdinand Aragonski, in tako končala skoraj 800 let trajajoče obdobje islamske prevlade na območju današnje Španije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 4. del: Alhambra, biser Andaluzije Četrti del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi pestro zgodovino ene najosupljivejših stvaritev islamske kulture in arhitekture, palačnega kompleksa Alhambra, kamor sta leta 1492 po zavzetju Granade, zadnjega muslimanskega kraljestva na Pirenejskem polotoku, očarana vkorakala kraljica Izabela Kastiljska in njen soprog, kralj Ferdinand Aragonski, in tako končala skoraj 800 let trajajoče obdobje islamske prevlade na območju današnje Španije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 2. del: Michaelovo pomoč tokrat potrebuje upokojena poslovna ženska Ali iz Staffordshira, ki se je začela zavedati, da ji spomin počasi, a vztrajno peša, zato bi rada izboljšala svoje kognitivne sposobnosti. Michael ji predlaga preprosto "eno samo stvar", s katero se lahko možgani vrnejo celo na stopnjo 30-letnika: učenje nečesa novega. Ali, njen mož John in še nekaj prijateljic se tako lotijo svojih izzivov: Ali se začne učiti španščino, drugi se učijo peti, plesati, fotografirati, vsi skupaj pa se zabavajo v preizkušanju svojih lončarskih veščin. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 2. del: Michaelovo pomoč tokrat potrebuje upokojena poslovna ženska Ali iz Staffordshira, ki se je začela zavedati, da ji spomin počasi, a vztrajno peša, zato bi rada izboljšala svoje kognitivne sposobnosti. Michael ji predlaga preprosto "eno samo stvar", s katero se lahko možgani vrnejo celo na stopnjo 30-letnika: učenje nečesa novega. Ali, njen mož John in še nekaj prijateljic se tako lotijo svojih izzivov: Ali se začne učiti španščino, drugi se učijo peti, plesati, fotografirati, vsi skupaj pa se zabavajo v preizkušanju svojih lončarskih veščin. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.