Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 2. del: Svoje drugo potovanje Nick Knowles razglasi kar za vulkanekspres, saj nas pot vodi po južni Italiji od enega ognjenika do drugega, od Vezuva do Etne. Spotoma se ustavimo v razkošnem hotelu, kjer se Nick nauči pripravljati limončelo, in v vasi, katere prebivalci pogosto dočakajo visoko starost. Navdušen je nad tem, da se bomo z vlakom na Sicilijo pripeljali na trajektu. Etna, ki jo spoznavamo v spremstvu vulkanologa, se dolgo izmika našim pogledom, dokler se megla naposled le ne dvigne. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 2. del: Svoje drugo potovanje Nick Knowles razglasi kar za vulkanekspres, saj nas pot vodi po južni Italiji od enega ognjenika do drugega, od Vezuva do Etne. Spotoma se ustavimo v razkošnem hotelu, kjer se Nick nauči pripravljati limončelo, in v vasi, katere prebivalci pogosto dočakajo visoko starost. Navdušen je nad tem, da se bomo z vlakom na Sicilijo pripeljali na trajektu. Etna, ki jo spoznavamo v spremstvu vulkanologa, se dolgo izmika našim pogledom, dokler se megla naposled le ne dvigne. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Duhovnica je film o evangeličanski duhovnici Jani, ki je na pomembnem razpotju, soočena z življenjsko dilemo, ali zapustiti duhovniški poklic in s tem prekiniti dolgo družinsko duhovniško tradicijo, saj sta oče in mama prav tako duhovnika. Jana s svojimi svobodomiselnimi in humornimi nazori ruši cerkvene okvirje. Njene dolgo zakopane rane iz otroštva se prav tako odpirajo, vedno bolj pa se kažejo tudi razpoke v družinskih odnosih. DUHOVNICA / WOMAN OF GOD / Slovenija / 2023 / Režija: Maja Prettner
Duhovnica je film o evangeličanski duhovnici Jani, ki je na pomembnem razpotju, soočena z življenjsko dilemo, ali zapustiti duhovniški poklic in s tem prekiniti dolgo družinsko duhovniško tradicijo, saj sta oče in mama prav tako duhovnika. Jana s svojimi svobodomiselnimi in humornimi nazori ruši cerkvene okvirje. Njene dolgo zakopane rane iz otroštva se prav tako odpirajo, vedno bolj pa se kažejo tudi razpoke v družinskih odnosih. DUHOVNICA / WOMAN OF GOD / Slovenija / 2023 / Režija: Maja Prettner
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
Dokumentarci – kulturno-umetniški
"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.
"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.
Številni sanjajo o mednarodnem uspehu, toda kaj je zares potrebno, da se te sanje uresničijo? Dokumentarni film spremlja karizmatično violončelistko Anastasio Kobekino in ponuja zanimiv pogled v njeno ustvarjalno in zasebno življenje. Anastasia, ki je violončelo začela igrati pri štirih letih, se spopada tako z odločitvami, ki so bile sprejete namesto nje, kot s tistimi, ki jih mora sprejeti sama. Sprašuje se: »Je to moja izbira ali izbira mojih staršev?« Razdvojena med lastnimi in tujimi pričakovanji si Anastasia utira pot skozi zahtevno glasbeno panogo in navdihuje z dokazovanjem svojih ambicij, talenta in vzdržljivosti. ANASTASIA KOBEKINA - NOW OR NEVER, / Nemčija 2024 / scenarij in režija Grete Liffers
Številni sanjajo o mednarodnem uspehu, toda kaj je zares potrebno, da se te sanje uresničijo? Dokumentarni film spremlja karizmatično violončelistko Anastasio Kobekino in ponuja zanimiv pogled v njeno ustvarjalno in zasebno življenje. Anastasia, ki je violončelo začela igrati pri štirih letih, se spopada tako z odločitvami, ki so bile sprejete namesto nje, kot s tistimi, ki jih mora sprejeti sama. Sprašuje se: »Je to moja izbira ali izbira mojih staršev?« Razdvojena med lastnimi in tujimi pričakovanji si Anastasia utira pot skozi zahtevno glasbeno panogo in navdihuje z dokazovanjem svojih ambicij, talenta in vzdržljivosti. ANASTASIA KOBEKINA - NOW OR NEVER, / Nemčija 2024 / scenarij in režija Grete Liffers
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
V Portorožu se na obletnici zbere ekipa mladinskega filma, v katerem je nastopal Dušan. Na srečanju je celotna družina. Vsi jim čestitajo, ker je Lucija v osmem mesecu nosečnosti. Za nasmeškom pa se skriva stiska negotovosti, ki jo prinaša težka diagnoza. Slednja pa se ni pojavila prvič.
V Portorožu se na obletnici zbere ekipa mladinskega filma, v katerem je nastopal Dušan. Na srečanju je celotna družina. Vsi jim čestitajo, ker je Lucija v osmem mesecu nosečnosti. Za nasmeškom pa se skriva stiska negotovosti, ki jo prinaša težka diagnoza. Slednja pa se ni pojavila prvič.
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 2. del: Francija Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Franciji, ki slovi po prefinjenih in izbranih slaščičarnah. V eni najstarejših pariških slaščičarn opazujeta peko rogljičkov, Christophe Adam jima v svoji butični slaščičarni predstavi sodobno različico eklerja (éclair), Frédéric Bau pa jima pokaže pripravo nekoliko bolj zdravih sladic. Obiščeta tudi slavnega pariškega čokoladnega mojstra Patricka Rogerja. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 2. del: Francija Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Franciji, ki slovi po prefinjenih in izbranih slaščičarnah. V eni najstarejših pariških slaščičarn opazujeta peko rogljičkov, Christophe Adam jima v svoji butični slaščičarni predstavi sodobno različico eklerja (éclair), Frédéric Bau pa jima pokaže pripravo nekoliko bolj zdravih sladic. Obiščeta tudi slavnega pariškega čokoladnega mojstra Patricka Rogerja. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.
Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 1. del: Louvre, moč stoletij Prvi del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi zgodovino slovitega Louvra, danes enega največjih muzejev na svetu, ki je kot mogočna obrambna utrdba nastal v začetku 13. stoletja. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je graščina s posegi posameznih vladarjev, od Filipa Avgusta, Henrika IV. in Ludvika XIV. pa vse do cesarja Napoleona in zadnjih francoskih kraljev, dobila današnjo podobo. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 1. del: Louvre, moč stoletij Prvi del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi zgodovino slovitega Louvra, danes enega največjih muzejev na svetu, ki je kot mogočna obrambna utrdba nastal v začetku 13. stoletja. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je graščina s posegi posameznih vladarjev, od Filipa Avgusta, Henrika IV. in Ludvika XIV. pa vse do cesarja Napoleona in zadnjih francoskih kraljev, dobila današnjo podobo. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Trideset let po genocidu – prvem v Evropi po drugi svetovni vojni – preživeli v Bosni in Hercegovini še vedno iščejo pogrešane svojce. Dokumentarni film Kje si spremlja bosansko-ameriško umetnico Aido Šehović in njen svojevrstni nomadski spomenik žrtvam genocida v Srebrenici, ki se po petnajstih letih potovanja po svetu vrača na kraj zločina. Ob postavitvi na končno lokacijo se preživeli in svojci žrtev zberejo ter v spomin na umrle s kavo napolnijo na tisoče keramičnih skodelic, fildžanov. Skupaj žalujejo in se soočajo z bolečimi vprašanji: Kaj pomeni »nikoli več« v svetu, kjer storilci velikokrat ostajajo nekaznovani? Kako lahko umetnost in sočutje zapolnita praznino, ki so jo povzročile neizmerne izgube in travme? WHERE HAVE YOU BEEN / ŠTO TE NEMA / Bosna in Hercegovina, Velika Britanija, ZDA / Režija: Mirko Pincelli
Trideset let po genocidu – prvem v Evropi po drugi svetovni vojni – preživeli v Bosni in Hercegovini še vedno iščejo pogrešane svojce. Dokumentarni film Kje si spremlja bosansko-ameriško umetnico Aido Šehović in njen svojevrstni nomadski spomenik žrtvam genocida v Srebrenici, ki se po petnajstih letih potovanja po svetu vrača na kraj zločina. Ob postavitvi na končno lokacijo se preživeli in svojci žrtev zberejo ter v spomin na umrle s kavo napolnijo na tisoče keramičnih skodelic, fildžanov. Skupaj žalujejo in se soočajo z bolečimi vprašanji: Kaj pomeni »nikoli več« v svetu, kjer storilci velikokrat ostajajo nekaznovani? Kako lahko umetnost in sočutje zapolnita praznino, ki so jo povzročile neizmerne izgube in travme? WHERE HAVE YOU BEEN / ŠTO TE NEMA / Bosna in Hercegovina, Velika Britanija, ZDA / Režija: Mirko Pincelli
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 6. del: Južna Amerika se razprostira od južne konice Ognjene zemlje do Karibskega otočja, od južne do severne poloble. Milijone let je bila popolnoma izolirana celina, ločena od svoje severne sestre. Naravni habitati, ki so se oblikovali v preteklosti, še danes zaznamujejo življenja ljudi. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt, Sigrun Laste
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 6. del: Južna Amerika se razprostira od južne konice Ognjene zemlje do Karibskega otočja, od južne do severne poloble. Milijone let je bila popolnoma izolirana celina, ločena od svoje severne sestre. Naravni habitati, ki so se oblikovali v preteklosti, še danes zaznamujejo življenja ljudi. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt, Sigrun Laste
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 1. del: Spremljali bomo zaposleno mamo samohranilko Jane, ki ji je stres zaradi izjemno zahtevne službe in skrbi za dva otroka tako prišel do živega, da je pristala v bolnišnici. Sklenila je, da bo dala odpoved in sebe postavila na prvo mesto. Michael ji predlaga, da bi dan začela s 30-sekundno hladno prho, kar naj bi okrepilo imunski sistem in izboljšalo splošno počutje. Jane, ki mraza ne mara, k izzivu povabi še tri prijateljice, saj je neprijetne stvari laže prenesti v prijetni družbi. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 1. del: Spremljali bomo zaposleno mamo samohranilko Jane, ki ji je stres zaradi izjemno zahtevne službe in skrbi za dva otroka tako prišel do živega, da je pristala v bolnišnici. Sklenila je, da bo dala odpoved in sebe postavila na prvo mesto. Michael ji predlaga, da bi dan začela s 30-sekundno hladno prho, kar naj bi okrepilo imunski sistem in izboljšalo splošno počutje. Jane, ki mraza ne mara, k izzivu povabi še tri prijateljice, saj je neprijetne stvari laže prenesti v prijetni družbi. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 5. del: Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 5. del: Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky
Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. V tridesetih oddajah smo predstavili 57 slovenskih sodobnih umetnikov in dva umetniška kolektiva. BOJAN GORENEC se sprašuje, kako slike prihajajo – tak je bil namreč naslov kar dveh njegovih razstav. Ves čas se giblje med abstrakcijo in figuraliko, z enakim zanimanjem raziskuje avantgarde dvajsetega stoletja, klasicizem in srednjeveške ikone. V duhu današnjega časa nastajajo dela s številnimi nanosi in plastmi v različnih tehnikah. Te tudi z napisi opozarjajo na krivičen ustroj družbe. Poimenoval jih je Ekranske slike. JIŘI KOČICA je na vrata galerije nalepil 95 (sin)tez o umetnosti. Verjame, da se sodobna umetnost giblje med transcendenco, znanostjo in etičnim odnosom do drugega. Njegova dela nastajajo z odtisi rok v mehkem vosku, drobne voščene idole skriva v maso iz geopolimerov, zato jih vidimo samo s pomočjo tomografije. Mogočni kipi iz belega marmorja pa se spogledujejo z antiko in tematizirajo odnose med ljudmi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
Dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda nastaja od leta 2007. V tridesetih oddajah smo predstavili 57 slovenskih sodobnih umetnikov in dva umetniška kolektiva. BOJAN GORENEC se sprašuje, kako slike prihajajo – tak je bil namreč naslov kar dveh njegovih razstav. Ves čas se giblje med abstrakcijo in figuraliko, z enakim zanimanjem raziskuje avantgarde dvajsetega stoletja, klasicizem in srednjeveške ikone. V duhu današnjega časa nastajajo dela s številnimi nanosi in plastmi v različnih tehnikah. Te tudi z napisi opozarjajo na krivičen ustroj družbe. Poimenoval jih je Ekranske slike. JIŘI KOČICA je na vrata galerije nalepil 95 (sin)tez o umetnosti. Verjame, da se sodobna umetnost giblje med transcendenco, znanostjo in etičnim odnosom do drugega. Njegova dela nastajajo z odtisi rok v mehkem vosku, drobne voščene idole skriva v maso iz geopolimerov, zato jih vidimo samo s pomočjo tomografije. Mogočni kipi iz belega marmorja pa se spogledujejo z antiko in tematizirajo odnose med ljudmi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Marca 2011 je Japonsko stresel najmočnejši potres v zadnjem tisočletju. Nastal je orjaški cunami, ki se je prelil čez desetmetrski valobran jedrske elektrarne Fukušima. Grozilo je, da bo radioaktivno onesnaženje še desetkrat hujše kot v Černobilu. Dokumentarna oddaja je narejena kot natančna kronika te nepredstavljive nesreče. V njej se pričevanja skupine Fukušima 50, petdeseterice inženirjev, tehnikov in gasilcev, ki so v zaščitnih oblekah vztrajali v elektrarni, ter izjave strokovnjakov in politikov prepletajo z osupljivimi arhivskimi posnetki. To je nepozabna zgodba o boju za preživetje in iznajdljivosti ter hkrati svarilo in poklon človeški vzdržljivosti in žrtvovanju. FUKUSHIMA / Velika Britanija, Japonska / 2026 / Režija: James Jones, Megumi Inman
Marca 2011 je Japonsko stresel najmočnejši potres v zadnjem tisočletju. Nastal je orjaški cunami, ki se je prelil čez desetmetrski valobran jedrske elektrarne Fukušima. Grozilo je, da bo radioaktivno onesnaženje še desetkrat hujše kot v Černobilu. Dokumentarna oddaja je narejena kot natančna kronika te nepredstavljive nesreče. V njej se pričevanja skupine Fukušima 50, petdeseterice inženirjev, tehnikov in gasilcev, ki so v zaščitnih oblekah vztrajali v elektrarni, ter izjave strokovnjakov in politikov prepletajo z osupljivimi arhivskimi posnetki. To je nepozabna zgodba o boju za preživetje in iznajdljivosti ter hkrati svarilo in poklon človeški vzdržljivosti in žrtvovanju. FUKUSHIMA / Velika Britanija, Japonska / 2026 / Režija: James Jones, Megumi Inman
Režiserka in nekdanja tekmovalka na olimpijskih igrah Phyllis Ellis v pretresljivem dokumentarnem filmu raziskuje zlorabo moči, sovraštvo do žensk in rasizem, ki so na mednarodnih športnih tekmovanjih za ženske prisotni že več kot 80 let. Pet pogumnih športnic, Caster Semenya, Margaret Wabui, Annet Negesa, Dutee Chand in Evangeline Makena, razkriva, kaj vse so morale prestati in kakšne medicinske postopke so morale opraviti, da bi se lahko udeležile tekmovanj. O tem, kdo sme tekmovati, odločajo športne zveze. Za potrditev spola so se morale športnice nekoč najprej gole sprehoditi pred ginekologi, nato pa opraviti še temeljit pregled. Kasneje so spremenili pravila in spol ugotavljali s kromosomskimi pari. Ker se je tudi to izkazalo za napačno, so določili novo merilo, in sicer dovoljeno raven testosterona. Športnicam z androgenizmom oziroma povišano ravnjo testosterona so zagotovili, da bodo lahko tekmovale, če bodo privolile v kirurško odstranitev spolnih žlez, zamolčali pa so, da bodo nato vse življenje potrebovale hormonsko terapijo. V filmu govorijo tudi o potvorjenih znanstvenih raziskavah, ki jih je naročala Atletska zveza. Gre za pričevanje o najhujših kršitvah človekovih pravic v športu. To pa se žal dogaja še danes. CATEGORY: WOMAN / Kanada / 2022 / Režija: Phyllis Ellis
Režiserka in nekdanja tekmovalka na olimpijskih igrah Phyllis Ellis v pretresljivem dokumentarnem filmu raziskuje zlorabo moči, sovraštvo do žensk in rasizem, ki so na mednarodnih športnih tekmovanjih za ženske prisotni že več kot 80 let. Pet pogumnih športnic, Caster Semenya, Margaret Wabui, Annet Negesa, Dutee Chand in Evangeline Makena, razkriva, kaj vse so morale prestati in kakšne medicinske postopke so morale opraviti, da bi se lahko udeležile tekmovanj. O tem, kdo sme tekmovati, odločajo športne zveze. Za potrditev spola so se morale športnice nekoč najprej gole sprehoditi pred ginekologi, nato pa opraviti še temeljit pregled. Kasneje so spremenili pravila in spol ugotavljali s kromosomskimi pari. Ker se je tudi to izkazalo za napačno, so določili novo merilo, in sicer dovoljeno raven testosterona. Športnicam z androgenizmom oziroma povišano ravnjo testosterona so zagotovili, da bodo lahko tekmovale, če bodo privolile v kirurško odstranitev spolnih žlez, zamolčali pa so, da bodo nato vse življenje potrebovale hormonsko terapijo. V filmu govorijo tudi o potvorjenih znanstvenih raziskavah, ki jih je naročala Atletska zveza. Gre za pričevanje o najhujših kršitvah človekovih pravic v športu. To pa se žal dogaja še danes. CATEGORY: WOMAN / Kanada / 2022 / Režija: Phyllis Ellis
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 4. del: Evropa je celina, ki so jo zemljepisne danosti in narava obdarile z ugodnimi razmerami za življenje ljudi. Njen severozahodni del ogreva topel zalivski tok, ledeniki so ustvarili rodovitno prst, razčlenjena obala Sredozemskega morja pa je zelo ugodna za razvoj pomorstva. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Tugay Tumay
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 4. del: Evropa je celina, ki so jo zemljepisne danosti in narava obdarile z ugodnimi razmerami za življenje ljudi. Njen severozahodni del ogreva topel zalivski tok, ledeniki so ustvarili rodovitno prst, razčlenjena obala Sredozemskega morja pa je zelo ugodna za razvoj pomorstva. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Tugay Tumay
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
V Parizu poteka svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija po neverjetnem preobratu premaga Hrvaško in osvoji bronasto kolajno. Isto noč Dušan in sin, doma v Rogatcu, upata na še en čudež. Lucija je v ljubljanski porodnišnici, kjer zdravniki skušajo zamakniti tri mesece prezgodnji porod. Čustveno izčrpan Dušan je prepričan, da je Rebeka njun zadnji otrok.
V Parizu poteka svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija po neverjetnem preobratu premaga Hrvaško in osvoji bronasto kolajno. Isto noč Dušan in sin, doma v Rogatcu, upata na še en čudež. Lucija je v ljubljanski porodnišnici, kjer zdravniki skušajo zamakniti tri mesece prezgodnji porod. Čustveno izčrpan Dušan je prepričan, da je Rebeka njun zadnji otrok.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 3. del: V prostranstvih Tihega oceana leži otoški svet Oceanije, dom pogumnih pomorščakov. Ti so s preprostimi čolni premagovali skoraj nepredstavljive razdalje in svojo kulturo prenesli vse do Nove Zelandije. Največje kopno tam pa je Avstralija, najbolj suha med vsemi naseljenimi celinami. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 3. del: V prostranstvih Tihega oceana leži otoški svet Oceanije, dom pogumnih pomorščakov. Ti so s preprostimi čolni premagovali skoraj nepredstavljive razdalje in svojo kulturo prenesli vse do Nove Zelandije. Največje kopno tam pa je Avstralija, najbolj suha med vsemi naseljenimi celinami. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Dokumentarni film prikazuje manj znano plat poklica stevardese. V prvi polovici 20. stoletja so se dekleta v Združenih državah Amerike navdušila nad delom, ki jim je odprlo pot v svet, čeprav je od njih obenem zahtevalo podrejanje strogim in pogosto ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Med drugim so morale biti samske, letele pa so lahko le do svojega 32. leta. Številne stevardese so zato postale sindikalistke in aktivistke v prvih vrstah boja za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na področju pravic žensk, zlasti na delovnem mestu. V filmu nekdanje stevardese pripovedujejo o svojih izkušnjah v času, ko so letalske družbe zaposlovale le belke, pa tudi te niso mogle postati vodje kabinskega osebja, saj so ta položaj lahko zasedli le moški. FLY WITH ME / ZDA / 2024 / Režija: Sarah Colt, Helen Dobrowski
Dokumentarni film prikazuje manj znano plat poklica stevardese. V prvi polovici 20. stoletja so se dekleta v Združenih državah Amerike navdušila nad delom, ki jim je odprlo pot v svet, čeprav je od njih obenem zahtevalo podrejanje strogim in pogosto ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Med drugim so morale biti samske, letele pa so lahko le do svojega 32. leta. Številne stevardese so zato postale sindikalistke in aktivistke v prvih vrstah boja za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na področju pravic žensk, zlasti na delovnem mestu. V filmu nekdanje stevardese pripovedujejo o svojih izkušnjah v času, ko so letalske družbe zaposlovale le belke, pa tudi te niso mogle postati vodje kabinskega osebja, saj so ta položaj lahko zasedli le moški. FLY WITH ME / ZDA / 2024 / Režija: Sarah Colt, Helen Dobrowski
Dokumentarec ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega edinega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, televizijskih voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo. JFK: 24 HOURS THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ellie Coleman
Dokumentarec ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega edinega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, televizijskih voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo. JFK: 24 HOURS THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ellie Coleman
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 2. del: Azija je celina skrajnosti. Skrajnosti narave oblikujejo življenje in so korenito spremenile prehrano človeka. Celina, na kateri zdaj živi štiri milijarde in pol ljudi, je že od nekdaj dejavnik napredka, vir blaginje in zibelka človeške civilizacije. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 2. del: Azija je celina skrajnosti. Skrajnosti narave oblikujejo življenje in so korenito spremenile prehrano človeka. Celina, na kateri zdaj živi štiri milijarde in pol ljudi, je že od nekdaj dejavnik napredka, vir blaginje in zibelka človeške civilizacije. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 6. del: Valencia Raper popelje komičarko Sindhu Vee na kulinarični ogled Valencie in jo s pomočjo dvanajstih jedi nauči vsega, kar mora vedeti o tem španskem mestu. Ustavita se ob paelji s sipinim črnilom, različici legendarne riževe jedi, pokusita poseben sendvič in miške z bučo, nato pa se pomerita v tradicionalni igri pelota. Na plaži se ohladita z znamenito horchato iz zemeljskih mandljev ali tigrovih oreščkov in si privoščita kolač s pomarančami, ki v Valencii rastejo kar ob mestnih ulicah. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 6. del: Valencia Raper popelje komičarko Sindhu Vee na kulinarični ogled Valencie in jo s pomočjo dvanajstih jedi nauči vsega, kar mora vedeti o tem španskem mestu. Ustavita se ob paelji s sipinim črnilom, različici legendarne riževe jedi, pokusita poseben sendvič in miške z bučo, nato pa se pomerita v tradicionalni igri pelota. Na plaži se ohladita z znamenito horchato iz zemeljskih mandljev ali tigrovih oreščkov in si privoščita kolač s pomarančami, ki v Valencii rastejo kar ob mestnih ulicah. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Ste se kdaj vprašali, kako potekajo delo v profesionalni kuhinji restavracije z Michelinovo zvezdico? Tina Lamovšek se je za potrebe oddaje Nedeljska reportaža odpravila v Grič v Šenjošt nad Horjulom, kjer je s chefom Lukom Koširjem in njegovo ekipo spoznavala, kaj vse je potrebno, da ima gost pred sabo umetniški krožnik. Foto: Radio Prvi
Ste se kdaj vprašali, kako potekajo delo v profesionalni kuhinji restavracije z Michelinovo zvezdico? Tina Lamovšek se je za potrebe oddaje Nedeljska reportaža odpravila v Grič v Šenjošt nad Horjulom, kjer je s chefom Lukom Koširjem in njegovo ekipo spoznavala, kaj vse je potrebno, da ima gost pred sabo umetniški krožnik. Foto: Radio Prvi
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.