Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Od leta 1937 pa vse do 60. let, od Scipiona Afričana do Sladkega življenja, je bilo filmsko mesto Cinecittà pravi politični laboratorij Italije. V studiih, ki jih je kot valilnico fašistične propagande ustvaril sam Benito Mussolini, so se filmarji uspešno izogibali cenzuri in po koncu rušilne vojne kljubovali ameriški konkurenci. Namesto da bi klonili pod težo gorja in dopustili uničenje italijanske kinematografije, so združili moči v umetniškem gibanju in ustvarili novo vrsto filma, ki je svetu razkrila pravi obraz Italije. CINECITTÀ: MAKING OF HISTORY / Italija / 2021 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
Od leta 1937 pa vse do 60. let, od Scipiona Afričana do Sladkega življenja, je bilo filmsko mesto Cinecittà pravi politični laboratorij Italije. V studiih, ki jih je kot valilnico fašistične propagande ustvaril sam Benito Mussolini, so se filmarji uspešno izogibali cenzuri in po koncu rušilne vojne kljubovali ameriški konkurenci. Namesto da bi klonili pod težo gorja in dopustili uničenje italijanske kinematografije, so združili moči v umetniškem gibanju in ustvarili novo vrsto filma, ki je svetu razkrila pravi obraz Italije. CINECITTÀ: MAKING OF HISTORY / Italija / 2021 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Severno obrobje Alp vsako leto zagrne zimska pravljica. Snežna odeja prekrije hribe in doline, planinske koče v gorah so zasnežene do oken. Medtem ko so ljudje na toplem v nižinah, se živali bojujejo za preživetje – nekatere celo sredi zime vzrejajo mladiče. Oddaja prikaže življenje v zaledenelih jezerih, ob potokih in gozdovih, ki ječijo pod težo snega. Zima ni le preizkušnja, je del življenjskega kroga narave. A tudi tu podnebne spremembe silijo živali v nove prilagoditve. WHITE WINTER - A SEASON ON THE NORTHERN ALPINE RIM / WINTER AM ALPENRAND / Nemčija / 2022 / Režija: Jan Haft
Severno obrobje Alp vsako leto zagrne zimska pravljica. Snežna odeja prekrije hribe in doline, planinske koče v gorah so zasnežene do oken. Medtem ko so ljudje na toplem v nižinah, se živali bojujejo za preživetje – nekatere celo sredi zime vzrejajo mladiče. Oddaja prikaže življenje v zaledenelih jezerih, ob potokih in gozdovih, ki ječijo pod težo snega. Zima ni le preizkušnja, je del življenjskega kroga narave. A tudi tu podnebne spremembe silijo živali v nove prilagoditve. WHITE WINTER - A SEASON ON THE NORTHERN ALPINE RIM / WINTER AM ALPENRAND / Nemčija / 2022 / Režija: Jan Haft
David Attenborough preučuje izjemno najdbo, lobanjo skrivnostnega pliozavra, enega največjih plenilcev iz jure. V oddaji spremljamo ekipo znanstvenikov in paleontologov pri nevarnem izkopavanju lobanje iz klifa ob angleški obali. Z obale se nato preselimo v več laboratorijev, v katerih poskušajo izvedeti kaj več o teh starodavnih morskih orjakih. Imajo veliko srečo, saj dobro ohranjena lobanja razkrije marsikaj. ATTENBOROUGH AND THE JURASSIC SEA MONSTER / Velika Britanija / 2023 / Režija: Victoria Bobin
David Attenborough preučuje izjemno najdbo, lobanjo skrivnostnega pliozavra, enega največjih plenilcev iz jure. V oddaji spremljamo ekipo znanstvenikov in paleontologov pri nevarnem izkopavanju lobanje iz klifa ob angleški obali. Z obale se nato preselimo v več laboratorijev, v katerih poskušajo izvedeti kaj več o teh starodavnih morskih orjakih. Imajo veliko srečo, saj dobro ohranjena lobanja razkrije marsikaj. ATTENBOROUGH AND THE JURASSIC SEA MONSTER / Velika Britanija / 2023 / Režija: Victoria Bobin
Slovenijo in Avstrijo povezuje skupen kulturni prostor na avstrijskem Koroškem, kamor so se v 6. stoletju naselili predniki Slovencev in pozneje utemeljili samostojno kneževino Karantanijo. Danes v mestu delujejo številne slovenske organizacije, ki združujejo zamejce na političnem, družbenem, kulturnem in športnem področju, ohranili pa so se tudi različni slovenski zgodovinski spomini. Predstavili bomo deželni dvorec in stolnico, slovensko gimnazijo in celovško univerzo ter park miniatur Minimundus. Gost v oddaji bo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
Slovenijo in Avstrijo povezuje skupen kulturni prostor na avstrijskem Koroškem, kamor so se v 6. stoletju naselili predniki Slovencev in pozneje utemeljili samostojno kneževino Karantanijo. Danes v mestu delujejo številne slovenske organizacije, ki združujejo zamejce na političnem, družbenem, kulturnem in športnem področju, ohranili pa so se tudi različni slovenski zgodovinski spomini. Predstavili bomo deželni dvorec in stolnico, slovensko gimnazijo in celovško univerzo ter park miniatur Minimundus. Gost v oddaji bo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Retrospektiva filmov Rudija Urana
OdŠTUKano je dokumentarni film, ki ob 40-letnici obstoja razgrinja bogato in večplastno zgodbo ŠTUK-a – enega najpomembnejših kulturnih in družbenih središč študentske in mladinske ustvarjalnosti v Sloveniji. Od svoje ustanovitve je ŠTUK predstavljal mnogo več kot le študentski klub – bil je simbol svobode, eksperimenta, umetnosti in skupnosti. Film skozi vrsto osebnih pričevanj, arhivskih posnetkov in refleksij generacij, ki so sooblikovale njegovo zgodbo, razkriva, kako se je ŠTUK nenehno spreminjal – od razburkanega podzemlja osemdesetih, skozi angažirane devetdeseta, do današnjih bolj zabavnih, a morda manj uporniških programov. Med pripovedovalci in sogovorniki so Robert Pešut – Magnifico, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Jaša Lorenčič, Marko Soršak – Soki, Marko Vezovišek, Matjaž Javšnik, Lado Bizovičar, Tabu, Zmelkoow, Mi2, Joker Out, Slon in Sadež in številni drugi, ki so v ŠTUK-u pustili svojo sled. ŠTUK je bil oder, ki je omogočal rojstvo glasov, ki so zaznamovali generacije. Od ritma do revolucije, od verza do vrenja: ŠTUK kot prostor, kjer so generacije iskale svoj glas — od nekoč upornikov brez razloga do današnjih neupornikov z razlogom. Če je bila harmonika v nekem obdobju simbol zabave, rock'n'roll pa simbol upora, se danes ti žanri srečujejo v prostoru, ki išče novo identiteto med nostalgijo in prihodnostjo. To ni film le o preteklosti. To je pogled v vprašanje: ali imamo še danes prostore, kjer je mladost svobodna, umetnost neposredna in prijateljstva trajna? OdŠTUKano je poklon nekemu prostoru in hkrati subtilen klic po novih vsebinah, ki bi mladim znova vrnile občutek pripadnosti, pomen ustvarjalnosti in drznost kritičnega glasu.
OdŠTUKano je dokumentarni film, ki ob 40-letnici obstoja razgrinja bogato in večplastno zgodbo ŠTUK-a – enega najpomembnejših kulturnih in družbenih središč študentske in mladinske ustvarjalnosti v Sloveniji. Od svoje ustanovitve je ŠTUK predstavljal mnogo več kot le študentski klub – bil je simbol svobode, eksperimenta, umetnosti in skupnosti. Film skozi vrsto osebnih pričevanj, arhivskih posnetkov in refleksij generacij, ki so sooblikovale njegovo zgodbo, razkriva, kako se je ŠTUK nenehno spreminjal – od razburkanega podzemlja osemdesetih, skozi angažirane devetdeseta, do današnjih bolj zabavnih, a morda manj uporniških programov. Med pripovedovalci in sogovorniki so Robert Pešut – Magnifico, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Jaša Lorenčič, Marko Soršak – Soki, Marko Vezovišek, Matjaž Javšnik, Lado Bizovičar, Tabu, Zmelkoow, Mi2, Joker Out, Slon in Sadež in številni drugi, ki so v ŠTUK-u pustili svojo sled. ŠTUK je bil oder, ki je omogočal rojstvo glasov, ki so zaznamovali generacije. Od ritma do revolucije, od verza do vrenja: ŠTUK kot prostor, kjer so generacije iskale svoj glas — od nekoč upornikov brez razloga do današnjih neupornikov z razlogom. Če je bila harmonika v nekem obdobju simbol zabave, rock'n'roll pa simbol upora, se danes ti žanri srečujejo v prostoru, ki išče novo identiteto med nostalgijo in prihodnostjo. To ni film le o preteklosti. To je pogled v vprašanje: ali imamo še danes prostore, kjer je mladost svobodna, umetnost neposredna in prijateljstva trajna? OdŠTUKano je poklon nekemu prostoru in hkrati subtilen klic po novih vsebinah, ki bi mladim znova vrnile občutek pripadnosti, pomen ustvarjalnosti in drznost kritičnega glasu.
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V božični epizodi serije bo Donal Skehan prikazal nekaj idej za poslastice na praznični mizi. Pripravil bo glazirane štruce, kuhan jabolčnik, glazirano šunko z viskijem in slivovo marmelado, pastinak s pršutom, rulado z zeleno ter začinjen kolač s hruškami, karamelo, rumom in javorovim sirupom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V božični epizodi serije bo Donal Skehan prikazal nekaj idej za poslastice na praznični mizi. Pripravil bo glazirane štruce, kuhan jabolčnik, glazirano šunko z viskijem in slivovo marmelado, pastinak s pršutom, rulado z zeleno ter začinjen kolač s hruškami, karamelo, rumom in javorovim sirupom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Dokumentarna oddaja pokaže povezanost papeža Frančiška s slehernikom. Leta 2015 se je ob jubileju usmiljenja papež odločil za tesna, pristna srečanja z verniki; od tedaj jih je ob petkih usmiljenja redno obiskoval – nenajavljen je pozvonil na njihova vrata, srečal se je tudi z zaporniki, migranti, odvisniki od mamil, nekdanjimi prostitutkami, varovanci domov za ostarele. Snidenja so prežemala čustva sreče in hvaležnosti, izzvala so solze in smeh in ponudila priložnost za globlje premišljevanje. ONLY TOGETHER / SOLO INSIEME / Italija / 2020 / Režija: Gualtiero Peirce
Dokumentarna oddaja pokaže povezanost papeža Frančiška s slehernikom. Leta 2015 se je ob jubileju usmiljenja papež odločil za tesna, pristna srečanja z verniki; od tedaj jih je ob petkih usmiljenja redno obiskoval – nenajavljen je pozvonil na njihova vrata, srečal se je tudi z zaporniki, migranti, odvisniki od mamil, nekdanjimi prostitutkami, varovanci domov za ostarele. Snidenja so prežemala čustva sreče in hvaležnosti, izzvala so solze in smeh in ponudila priložnost za globlje premišljevanje. ONLY TOGETHER / SOLO INSIEME / Italija / 2020 / Režija: Gualtiero Peirce
Božične praznike že od nekdaj spremljajo živali, rastline in pravljične pokrajine. Od zasnežene Norveške do tropske Kenije, od britanskih otokov do gruzijskih gora – povsod najdemo zgodbe, povezane z božičem. Oddaja prikaže, kako živijo potomci svetopisemskega osla, kako Božičkovi jeleni prestanejo mrzlo zimo, od kod prihajajo božična drevesca in kaj ima z vsem tem opraviti majhna ptica – taščica. Pravljične kulise se prepletajo z zgodbami, ki na zabaven način povezujejo mite, legende in resnično življenje v naravi. THE NATURE OF CHRISTMAS / Avstrija, Nemčija / 2025 / Režija: Herbert Ostwald
Božične praznike že od nekdaj spremljajo živali, rastline in pravljične pokrajine. Od zasnežene Norveške do tropske Kenije, od britanskih otokov do gruzijskih gora – povsod najdemo zgodbe, povezane z božičem. Oddaja prikaže, kako živijo potomci svetopisemskega osla, kako Božičkovi jeleni prestanejo mrzlo zimo, od kod prihajajo božična drevesca in kaj ima z vsem tem opraviti majhna ptica – taščica. Pravljične kulise se prepletajo z zgodbami, ki na zabaven način povezujejo mite, legende in resnično življenje v naravi. THE NATURE OF CHRISTMAS / Avstrija, Nemčija / 2025 / Režija: Herbert Ostwald
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 2. del: Leto 1803, Jane Austen je stara sedemindvajset let. Napisala je že Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Northangersko opatijo, toda razen njene družine jih ni prebral nihče drug. Če se je želela z novim poklicem preživljati, je morala najti založnika in romane objaviti. Njen brat Henry je uporabil svoja znanstva v Londonu in prišel do založnika Benjamina Crosbyja, ki je odkupil pravice za Northangersko opatijo. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 2. del: Leto 1803, Jane Austen je stara sedemindvajset let. Napisala je že Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Northangersko opatijo, toda razen njene družine jih ni prebral nihče drug. Če se je želela z novim poklicem preživljati, je morala najti založnika in romane objaviti. Njen brat Henry je uporabil svoja znanstva v Londonu in prišel do založnika Benjamina Crosbyja, ki je odkupil pravice za Northangersko opatijo. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Lucy Worsley nam v praznični oddaji predstavi zgodovino božičnih pesmi. Wassail, poganski obred za rodovitnost, je bil predhodnik koledovanja, ki ga je krščanstvo preimenovalo v božič. Toda za puritance in Anglikansko cerkev so bile božične pesmi preveč vesele. Lucy v Britanski knjižnici odkrije otroško knjigo iz 18. stoletja, v kateri je spominska igra z naslovom »Dvanajst dni božiča«. Božične pesmi so bile lahko tudi prevratniške. Katoliški pisatelj John Francis Wade je v pesem Hitite, kristjani skril sporočilo v podporo jakobitov. Anglikanska cerkev je naposled odprla vrata vsem božičnim pesmim. Lucy spozna ljudsko pevko in ta ji pove zgodbo o ostarelem kmečkem delavcu Henryju Garmanu. Prepeval je pesem, ki jo danes poznamo pod naslovom Oj, malo mesto Betlehem. Nazadnje v zasneženih avstrijskih Alpah izve za zgodbo o mladem duhovniku, ki je iskal melodijo za svojo pesem. Nastala je Sveta noč, ki je zaznamovala tudi božično premirje leta 1914. LUCY WORSLEY'S CHRISTMAS CAROLS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Edmund Moriarty
Lucy Worsley nam v praznični oddaji predstavi zgodovino božičnih pesmi. Wassail, poganski obred za rodovitnost, je bil predhodnik koledovanja, ki ga je krščanstvo preimenovalo v božič. Toda za puritance in Anglikansko cerkev so bile božične pesmi preveč vesele. Lucy v Britanski knjižnici odkrije otroško knjigo iz 18. stoletja, v kateri je spominska igra z naslovom »Dvanajst dni božiča«. Božične pesmi so bile lahko tudi prevratniške. Katoliški pisatelj John Francis Wade je v pesem Hitite, kristjani skril sporočilo v podporo jakobitov. Anglikanska cerkev je naposled odprla vrata vsem božičnim pesmim. Lucy spozna ljudsko pevko in ta ji pove zgodbo o ostarelem kmečkem delavcu Henryju Garmanu. Prepeval je pesem, ki jo danes poznamo pod naslovom Oj, malo mesto Betlehem. Nazadnje v zasneženih avstrijskih Alpah izve za zgodbo o mladem duhovniku, ki je iskal melodijo za svojo pesem. Nastala je Sveta noč, ki je zaznamovala tudi božično premirje leta 1914. LUCY WORSLEY'S CHRISTMAS CAROLS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Edmund Moriarty
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta. GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta. GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.