Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Osupljiv dokumentarec o nenavadnem življenju in glasbi Dolly Parton s posebnimi arhivskimi posnetki in ekskluzivnimi intervjuji z Dolly ter zvezdniki: igralkama Jane Fonda in Lily Tomlin, pevko Kylie Minogue in drugimi. Film odkriva portret genialne kantavtorice skladb, kot so: I Will Always Love You, Jolene, 9 To 5 in kup drugih uspešnic z vrha ameriških lestvic plošč. Spremljali bomo, kako je dekle skromnih začetkov v pogorju Smoky Mountains osvojilo Nashville in postalo kraljica kantriglasbe. DOLLY PARTON: HERE I AM / Velika Britanija / 2019 / Režija: Francis Whately
Osupljiv dokumentarec o nenavadnem življenju in glasbi Dolly Parton s posebnimi arhivskimi posnetki in ekskluzivnimi intervjuji z Dolly ter zvezdniki: igralkama Jane Fonda in Lily Tomlin, pevko Kylie Minogue in drugimi. Film odkriva portret genialne kantavtorice skladb, kot so: I Will Always Love You, Jolene, 9 To 5 in kup drugih uspešnic z vrha ameriških lestvic plošč. Spremljali bomo, kako je dekle skromnih začetkov v pogorju Smoky Mountains osvojilo Nashville in postalo kraljica kantriglasbe. DOLLY PARTON: HERE I AM / Velika Britanija / 2019 / Režija: Francis Whately
Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan v tokratni oddaji predstavi jedi, ki jih skuhamo v eni posodi. To so: enolončnica z maroškimi mesnimi kroglicami, piščančja enolončnica s cmoki ter ribe in školjke v smetanovi omaki. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan v tokratni oddaji predstavi jedi, ki jih skuhamo v eni posodi. To so: enolončnica z maroškimi mesnimi kroglicami, piščančja enolončnica s cmoki ter ribe in školjke v smetanovi omaki. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Digitalne droge so mamilo novega tisočletja. Dostopne so vsakomur, ki ima telefon in dostop do interneta. Družbena omrežja, pornografija in spletne stavnice imajo lahko uničujoč učinek na mladostnika, razvoj njegovih možganov in družinsko življenje. Ta dokumentarna oddaja govori o vzrokih in posledicah, ki jih ima nepravilna raba sodobne tehnologije. Spoznali bomo špansko najstnico Lauro, ki se v rehabilitacijskem centru razstruplja od odvisnosti od TikToka, Bruja, ki je začel kompulzivno uživati pornografijo že pri desetih letih, in Daniela, ki je na spletnih stavnicah izgubil več kot 100 000 evrov. Strokovnjaki nam bodo pomagali razumeti, kdo s tem služi in kako tehnološki velikani izdelujejo naprave, zasnovane posebej za ustvarjanje odvisnikov. Ali ta podjetja aktivno merijo na mladostnike? V oddaji so zbrana pričevanja uglednih psihiatrov in mednarodnih strokovnjakov, ki osvetlijo to vedno bolj perečo problematiko. YOUNG ADDICTIONS / Španija / 2022 / Režija: Alejandra Andrade, Tomás Ocaña
Digitalne droge so mamilo novega tisočletja. Dostopne so vsakomur, ki ima telefon in dostop do interneta. Družbena omrežja, pornografija in spletne stavnice imajo lahko uničujoč učinek na mladostnika, razvoj njegovih možganov in družinsko življenje. Ta dokumentarna oddaja govori o vzrokih in posledicah, ki jih ima nepravilna raba sodobne tehnologije. Spoznali bomo špansko najstnico Lauro, ki se v rehabilitacijskem centru razstruplja od odvisnosti od TikToka, Bruja, ki je začel kompulzivno uživati pornografijo že pri desetih letih, in Daniela, ki je na spletnih stavnicah izgubil več kot 100 000 evrov. Strokovnjaki nam bodo pomagali razumeti, kdo s tem služi in kako tehnološki velikani izdelujejo naprave, zasnovane posebej za ustvarjanje odvisnikov. Ali ta podjetja aktivno merijo na mladostnike? V oddaji so zbrana pričevanja uglednih psihiatrov in mednarodnih strokovnjakov, ki osvetlijo to vedno bolj perečo problematiko. YOUNG ADDICTIONS / Španija / 2022 / Režija: Alejandra Andrade, Tomás Ocaña
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah. Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah. Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva. BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur
Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva. BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 4. del Začetek septembra je in Julius nabira divje cvetlice in dišavnice, ki jih bo posušil za zimo. Skuha si pikantne srčanke, za katere je dobil navdih v španski kulinariki. Na vrtu je obilje bučk. Iz njih pripravi božansko omako, v katero vmeša domače testenine iz neverjetno hitro pripravljenega testa. Predstavi tudi nekaj vrst testenin, za katere ne potrebujemo strojčka za valjanje. Čaka ga še spravilo sena. Prijaznim pomočnikom pa se oddolži s slastnim tiramisujem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 4. del Začetek septembra je in Julius nabira divje cvetlice in dišavnice, ki jih bo posušil za zimo. Skuha si pikantne srčanke, za katere je dobil navdih v španski kulinariki. Na vrtu je obilje bučk. Iz njih pripravi božansko omako, v katero vmeša domače testenine iz neverjetno hitro pripravljenega testa. Predstavi tudi nekaj vrst testenin, za katere ne potrebujemo strojčka za valjanje. Čaka ga še spravilo sena. Prijaznim pomočnikom pa se oddolži s slastnim tiramisujem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.
Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Alfred Nobel in Bertha von Suttner – cena miru
Leta 1876 je Alfred Nobel, premožen švedski poslovnež in izumitelj dinamita, v Parizu prvič srečal Bertho von Suttner, avstrijsko plemkinjo in zagrizeno mirovnico. Tako se je v Evropi sredi industrijske revolucije in v senci prihajajoče vojne začelo presenetljivo trdno in trajno prijateljstvo. Iz njunega dvajsetletnega dopisovanja se je rodila slovita Nobelova nagrada. Dokumentarna serija v dveh delih z igranimi prizori, odlomki iz pisem in komentarji strokovnjakov prikazuje usodo dveh izjemnih Evropejcev, stkano iz prepleta vere in znanosti, neustavljive sle po uspehu in norega upanja na trajni mir v svetu. 1. del: Prvi del razkriva manj znane podrobnosti iz življenja slovitega švedskega izumitelja Alfreda Nobela in njegove bližnje prijateljice, avstrijske plemkinje in pozabljene borke za mir Berthe von Suttner. Igrani prizori, arhivski posnetki in odlomki iz dolgoletne korespondence osvetljujejo njuni družinski ozadji in povsem različni poti od ranega otroštva in mladostnih let do prvega srečanja v Parizu. ALFRED NOBEL & BERTHA VON SUTTNER: THE PRICE OF PEACE / Francija, Švedska, Avstrija / 2025 / Režija: Daniel Skogström, David Walter Bruckner
Leta 1876 je Alfred Nobel, premožen švedski poslovnež in izumitelj dinamita, v Parizu prvič srečal Bertho von Suttner, avstrijsko plemkinjo in zagrizeno mirovnico. Tako se je v Evropi sredi industrijske revolucije in v senci prihajajoče vojne začelo presenetljivo trdno in trajno prijateljstvo. Iz njunega dvajsetletnega dopisovanja se je rodila slovita Nobelova nagrada. Dokumentarna serija v dveh delih z igranimi prizori, odlomki iz pisem in komentarji strokovnjakov prikazuje usodo dveh izjemnih Evropejcev, stkano iz prepleta vere in znanosti, neustavljive sle po uspehu in norega upanja na trajni mir v svetu. 1. del: Prvi del razkriva manj znane podrobnosti iz življenja slovitega švedskega izumitelja Alfreda Nobela in njegove bližnje prijateljice, avstrijske plemkinje in pozabljene borke za mir Berthe von Suttner. Igrani prizori, arhivski posnetki in odlomki iz dolgoletne korespondence osvetljujejo njuni družinski ozadji in povsem različni poti od ranega otroštva in mladostnih let do prvega srečanja v Parizu. ALFRED NOBEL & BERTHA VON SUTTNER: THE PRICE OF PEACE / Francija, Švedska, Avstrija / 2025 / Režija: Daniel Skogström, David Walter Bruckner
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 2. del Julius iz češenj, ki jih je nabral na domačiji, in frangipana, po babičinem receptu speče slastno pito. V steklenjaku pokaže, kako vzgojimo baziliko iz semen. Na vrtu nabere dišavnice za sendvič z jajci in domačo majonezo. Pripravi se tudi na letno striženje ovc. Pomočnikom se za trdo delo zahvali s slastno fižolovo enolončnico, ki jo dokonča nad odprtim ognjem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 2. del Julius iz češenj, ki jih je nabral na domačiji, in frangipana, po babičinem receptu speče slastno pito. V steklenjaku pokaže, kako vzgojimo baziliko iz semen. Na vrtu nabere dišavnice za sendvič z jajci in domačo majonezo. Pripravi se tudi na letno striženje ovc. Pomočnikom se za trdo delo zahvali s slastno fižolovo enolončnico, ki jo dokonča nad odprtim ognjem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 1. del: Zamrznjeni svetovi Prvi del dokumentarne serije nam na potovanju od tečaja do tečaja razkriva presenetljive zamrznjene svetove, ki jih najdemo skoraj povsod na planetu, in izjemne živali, ki tam živijo. Z Antarktike se odpravimo v visoko gorovje Karakorum v Pakistanu, skrivnostno puščavo Gobi, prostrano mongolsko stepo, zasnežene gozdove in zimsko tundro. Potovanje po zamrznjenih svetovih se konča na vrhu planeta, na Arktiki, kjer ledena pokrajina zaradi segrevanja Zemlje prestaja velike spremembe. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 1. del: Zamrznjeni svetovi Prvi del dokumentarne serije nam na potovanju od tečaja do tečaja razkriva presenetljive zamrznjene svetove, ki jih najdemo skoraj povsod na planetu, in izjemne živali, ki tam živijo. Z Antarktike se odpravimo v visoko gorovje Karakorum v Pakistanu, skrivnostno puščavo Gobi, prostrano mongolsko stepo, zasnežene gozdove in zimsko tundro. Potovanje po zamrznjenih svetovih se konča na vrhu planeta, na Arktiki, kjer ledena pokrajina zaradi segrevanja Zemlje prestaja velike spremembe. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.
Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Sue Perkins začne odisejo po Mekongu v Vietnamu, kjer obišče "kraljico rezancev" Si Hei, ki Sue vzame za vajenko. Že ob zori skupaj pripravita jedi, ki jih nato s čolna prodajata na plavajoči tržnici. Nato obišče družino pridelovalcev riža, ki si želi boljše prihodnosti za sinova, zato se ukvarja tudi z dobičkonosnim, a tveganim gojenjem kozic. V Kambodži se sestane z enim izmed zadnjih preživelih zapornikov Rdečih Kmerov in spoznava življenje domačinov v ribiški vasi na kolih na jezeru Tonle Sap. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Sue Perkins začne odisejo po Mekongu v Vietnamu, kjer obišče "kraljico rezancev" Si Hei, ki Sue vzame za vajenko. Že ob zori skupaj pripravita jedi, ki jih nato s čolna prodajata na plavajoči tržnici. Nato obišče družino pridelovalcev riža, ki si želi boljše prihodnosti za sinova, zato se ukvarja tudi z dobičkonosnim, a tveganim gojenjem kozic. V Kambodži se sestane z enim izmed zadnjih preživelih zapornikov Rdečih Kmerov in spoznava življenje domačinov v ribiški vasi na kolih na jezeru Tonle Sap. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
Akademski slikar Lojze Adamlje, imenovan tudi slovenski Dalí, se že skoraj pol stoletja posveča nadrealističnemu slikarstvu. Njegov osrednji motiv je Karibus, napol ptič, napol človek. Odraščal je na Dolenjskem in je bil že kot otrok velik sanjač in nadarjen risar. Kot študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so ga močno pritegnile nadrealistične slike profesorja Štefana Planinca. Zanj prelomen pa je bil obisk Muzeja Salvadorja Dalíja v Figueresu v Španiji daljnega leta 1979. Nad Dalíjem slikarstvom je bil še kot študent naravnost očaran. Skoraj pol stoletja je Adamljetova likovna govorica premočrtna in usmerjena v zanj prepoznaven nadrealistični slog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in na tujem. Njegove slike so del mnogih javnih in zasebnih zbirk. Dokumentarni film je bil posnet na različnih krajih v Sloveniji in v tujini. Pri njegovem nastajanju so bile ustvarjalcem v veliko pomoč nekatere ustanove, še posebej Muzej Salvadorja Dalíja v Figueresu in Grad Bogenšperk.
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Leta 2018 je kitajski znanstvenik na treh zarodkih uporabil tehniko urejanja genov, imenovano CRISPR, in tako ustvaril prve otroke na svetu z umetno spremenjenim genomom. Sporni poskus, ki so ga po tihem podpirale kitajske oblasti in nekateri najuglednejši ameriški znanstveniki, je razburil mednarodno javnost. Kitajske oblasti so hitro ukrepale. Znanstvenika so obsodili na zaporno kazen, otroci pa so izginili iz javnosti. Dokumentarni triler razkriva do zdaj neznano zgodbo tega zgodovinskega znanstvenega poskusa skozi oči sodelujočih in žvižgača, ki je prvič javno spregovoril. MAKE PEOPLE BETTER / ZDA / 2022 / Režija: Cody Sheehy
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Od leta 1937 pa vse do 60. let, od Scipiona Afričana do Sladkega življenja, je bilo filmsko mesto Cinecittà pravi politični laboratorij Italije. V studiih, ki jih je kot valilnico fašistične propagande ustvaril sam Benito Mussolini, so se filmarji uspešno izogibali cenzuri in po koncu rušilne vojne kljubovali ameriški konkurenci. Namesto da bi klonili pod težo gorja in dopustili uničenje italijanske kinematografije, so združili moči v umetniškem gibanju in ustvarili novo vrsto filma, ki je svetu razkrila pravi obraz Italije. CINECITTÀ: MAKING OF HISTORY / Italija / 2021 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
Od leta 1937 pa vse do 60. let, od Scipiona Afričana do Sladkega življenja, je bilo filmsko mesto Cinecittà pravi politični laboratorij Italije. V studiih, ki jih je kot valilnico fašistične propagande ustvaril sam Benito Mussolini, so se filmarji uspešno izogibali cenzuri in po koncu rušilne vojne kljubovali ameriški konkurenci. Namesto da bi klonili pod težo gorja in dopustili uničenje italijanske kinematografije, so združili moči v umetniškem gibanju in ustvarili novo vrsto filma, ki je svetu razkrila pravi obraz Italije. CINECITTÀ: MAKING OF HISTORY / Italija / 2021 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Severno obrobje Alp vsako leto zagrne zimska pravljica. Snežna odeja prekrije hribe in doline, planinske koče v gorah so zasnežene do oken. Medtem ko so ljudje na toplem v nižinah, se živali bojujejo za preživetje – nekatere celo sredi zime vzrejajo mladiče. Oddaja prikaže življenje v zaledenelih jezerih, ob potokih in gozdovih, ki ječijo pod težo snega. Zima ni le preizkušnja, je del življenjskega kroga narave. A tudi tu podnebne spremembe silijo živali v nove prilagoditve. WHITE WINTER - A SEASON ON THE NORTHERN ALPINE RIM / WINTER AM ALPENRAND / Nemčija / 2022 / Režija: Jan Haft
Severno obrobje Alp vsako leto zagrne zimska pravljica. Snežna odeja prekrije hribe in doline, planinske koče v gorah so zasnežene do oken. Medtem ko so ljudje na toplem v nižinah, se živali bojujejo za preživetje – nekatere celo sredi zime vzrejajo mladiče. Oddaja prikaže življenje v zaledenelih jezerih, ob potokih in gozdovih, ki ječijo pod težo snega. Zima ni le preizkušnja, je del življenjskega kroga narave. A tudi tu podnebne spremembe silijo živali v nove prilagoditve. WHITE WINTER - A SEASON ON THE NORTHERN ALPINE RIM / WINTER AM ALPENRAND / Nemčija / 2022 / Režija: Jan Haft
David Attenborough preučuje izjemno najdbo, lobanjo skrivnostnega pliozavra, enega največjih plenilcev iz jure. V oddaji spremljamo ekipo znanstvenikov in paleontologov pri nevarnem izkopavanju lobanje iz klifa ob angleški obali. Z obale se nato preselimo v več laboratorijev, v katerih poskušajo izvedeti kaj več o teh starodavnih morskih orjakih. Imajo veliko srečo, saj dobro ohranjena lobanja razkrije marsikaj. ATTENBOROUGH AND THE JURASSIC SEA MONSTER / Velika Britanija / 2023 / Režija: Victoria Bobin
David Attenborough preučuje izjemno najdbo, lobanjo skrivnostnega pliozavra, enega največjih plenilcev iz jure. V oddaji spremljamo ekipo znanstvenikov in paleontologov pri nevarnem izkopavanju lobanje iz klifa ob angleški obali. Z obale se nato preselimo v več laboratorijev, v katerih poskušajo izvedeti kaj več o teh starodavnih morskih orjakih. Imajo veliko srečo, saj dobro ohranjena lobanja razkrije marsikaj. ATTENBOROUGH AND THE JURASSIC SEA MONSTER / Velika Britanija / 2023 / Režija: Victoria Bobin
Slovenijo in Avstrijo povezuje skupen kulturni prostor na avstrijskem Koroškem, kamor so se v 6. stoletju naselili predniki Slovencev in pozneje utemeljili samostojno kneževino Karantanijo. Danes v mestu delujejo številne slovenske organizacije, ki združujejo zamejce na političnem, družbenem, kulturnem in športnem področju, ohranili pa so se tudi različni slovenski zgodovinski spomini. Predstavili bomo deželni dvorec in stolnico, slovensko gimnazijo in celovško univerzo ter park miniatur Minimundus. Gost v oddaji bo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
Slovenijo in Avstrijo povezuje skupen kulturni prostor na avstrijskem Koroškem, kamor so se v 6. stoletju naselili predniki Slovencev in pozneje utemeljili samostojno kneževino Karantanijo. Danes v mestu delujejo številne slovenske organizacije, ki združujejo zamejce na političnem, družbenem, kulturnem in športnem področju, ohranili pa so se tudi različni slovenski zgodovinski spomini. Predstavili bomo deželni dvorec in stolnico, slovensko gimnazijo in celovško univerzo ter park miniatur Minimundus. Gost v oddaji bo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.