Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten
Dokumentarni film priča o neverjetni ljubezenski zgodbi Nelly in Nadine, ki sta se kot interniranki v koncentracijskem taborišču Ravensbrück zaljubili na božični večer leta 1944. Njuna življenjska zveza je bila dolgo prekrita s tančico skrivnostnosti. Zdaj pa se je Nellyjina vnukinja odločila odpreti zaboje z bogatim rokopisnim in filmskim gradivom … NELLY & NADINE / Švedska / 2022 / Režija: Magnus Gertten
Glavo pokonci – veličastna zgodovina modre tabletke
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 2. del: Mastni zaslužki Ko je viagra leta 1998 prišla na trg, je postala najbolj prodajano in najpogosteje ponarejano zdravilo vseh časov. Ponarejevalci so po nekaterih ocenah z njo zaslužili celo več kot proizvajalec, farmacevtski velikan Pfizer. Po nekaj letih, ko so se pojavila konkurenčna zdravila, se je Pfizerjev tržni delež zmanjšal. Pomagali niso niti televizijski oglasi, v katerih so viagro oglaševale znane osebnosti, politiki in športniki. Pfizer se je zatekel k podkupovanju zdravnikov in zato v Združenih državah Amerike plačal milijardno kazen. Vendar je bila ta nizka glede na dobiček, ki ga je viagra prinesla proizvajalcu. V zadnjem desetletju je viagra postala pripomoček, ki ga mnogi uporabljajo za zabavo in ne več za zdravljenje motnje erekcije, čemur je bila sprva namenjena. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 2. del: Mastni zaslužki Ko je viagra leta 1998 prišla na trg, je postala najbolj prodajano in najpogosteje ponarejano zdravilo vseh časov. Ponarejevalci so po nekaterih ocenah z njo zaslužili celo več kot proizvajalec, farmacevtski velikan Pfizer. Po nekaj letih, ko so se pojavila konkurenčna zdravila, se je Pfizerjev tržni delež zmanjšal. Pomagali niso niti televizijski oglasi, v katerih so viagro oglaševale znane osebnosti, politiki in športniki. Pfizer se je zatekel k podkupovanju zdravnikov in zato v Združenih državah Amerike plačal milijardno kazen. Vendar je bila ta nizka glede na dobiček, ki ga je viagra prinesla proizvajalcu. V zadnjem desetletju je viagra postala pripomoček, ki ga mnogi uporabljajo za zabavo in ne več za zdravljenje motnje erekcije, čemur je bila sprva namenjena. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. 3. del: Zamrznjeni sever V severni Aziji življenje kljubuje skrajnim razmeram. V Bajkalskem jezeru se morajo tjulnji mladiči že zgodaj naučiti plavati pod ledom. Topli vrelci na Hokaidu dajejo zavetje plešočim žerjavom. V Tibetu je za osamljenega himalajskega volka vsak lov preizkušnja vzdržljivosti, na Japonskem pa netopirji prezimujejo kar pod snegom. V arktični Rusiji sestradani severni medvedi na pustih obalah čedalje dlje čakajo, da bo morje spet zaledenelo. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Henry M Mix
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. 3. del: Zamrznjeni sever V severni Aziji življenje kljubuje skrajnim razmeram. V Bajkalskem jezeru se morajo tjulnji mladiči že zgodaj naučiti plavati pod ledom. Topli vrelci na Hokaidu dajejo zavetje plešočim žerjavom. V Tibetu je za osamljenega himalajskega volka vsak lov preizkušnja vzdržljivosti, na Japonskem pa netopirji prezimujejo kar pod snegom. V arktični Rusiji sestradani severni medvedi na pustih obalah čedalje dlje čakajo, da bo morje spet zaledenelo. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Henry M Mix
Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.
Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.
Potem ko se je z reprezentanco vrnil z Mediteranskih iger, kjer so osvojili prvo medaljo v skupinskih športih za Slovenijo, je šel naravnost z letališča na operacijo hrbtenice. Prvo od treh. Mesec dni kasneje je že stal na rokometnem igrišču. Bolečine v hrbtenici je lajšal s protibolečinskimi tabletami. Težave s hrbtenico in bolečine so se nadaljevale tudi po koncu športne poti. Vse do tistega junijskega jutra, ko ni mogel več stopiti na noge. Pristal je na invalidskem vozičku. Nenad Stojaković, poklicni rokometaš, nekdanji slovenski reprezentant, je plačal svojo ceno. In kasneje osvojil tudi medaljo na svetovnem prvenstvu v rokometu na vozičkih. Režija in scenarij: Tadej Čater Direktor fotografije: Stojan Femec Mojster montaže: Andrej Modic
Potem ko se je z reprezentanco vrnil z Mediteranskih iger, kjer so osvojili prvo medaljo v skupinskih športih za Slovenijo, je šel naravnost z letališča na operacijo hrbtenice. Prvo od treh. Mesec dni kasneje je že stal na rokometnem igrišču. Bolečine v hrbtenici je lajšal s protibolečinskimi tabletami. Težave s hrbtenico in bolečine so se nadaljevale tudi po koncu športne poti. Vse do tistega junijskega jutra, ko ni mogel več stopiti na noge. Pristal je na invalidskem vozičku. Nenad Stojaković, poklicni rokometaš, nekdanji slovenski reprezentant, je plačal svojo ceno. In kasneje osvojil tudi medaljo na svetovnem prvenstvu v rokometu na vozičkih. Režija in scenarij: Tadej Čater Direktor fotografije: Stojan Femec Mojster montaže: Andrej Modic
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 6. del Voditeljica Alex Thomopoulos obišče kulturno pester Salt Lake City v Utahu. Krajevno kulinariko ji predstavijo priznani chefi Viet Pham, Dave Jones in Lavanya Mahate. Alex se seznani s programom New Roots Community Gardening, ki beguncem ponuja vrtove, na katerih si lahko pridelajo hrano zase in za prodajo. V podjetju Wonderlands Mushroom razišče divji svet gob, dan pa se sklene s pojedino v čudoviti soteski Mill Creek. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 6. del Voditeljica Alex Thomopoulos obišče kulturno pester Salt Lake City v Utahu. Krajevno kulinariko ji predstavijo priznani chefi Viet Pham, Dave Jones in Lavanya Mahate. Alex se seznani s programom New Roots Community Gardening, ki beguncem ponuja vrtove, na katerih si lahko pridelajo hrano zase in za prodajo. V podjetju Wonderlands Mushroom razišče divji svet gob, dan pa se sklene s pojedino v čudoviti soteski Mill Creek. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Življenjska zgodba karizmatičnega branilca Soče, generala Svetozara Boroevića, edinega nenemškega feldmaršala avstro-ogrske monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko odstira Boroevićevo pot »od slave in zvezd do padca in pozabe«, ki je simbolično tudi zgodba propada večne habsburške monarhije. Eden največjih vojskovodij prve svetovne vojne je pozabljen in v pomanjkanju maja 1920 umrl v 64. letu starosti v Celovcu. Njegov pogreb na Dunaju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je potekal brez državniških časti. Grob mu je iz izgnanstva plačal zadnji avstrijski cesar Karel. General Boroević je kot poveljnik soške armade proti vsem pričakovanjem porazil Italijane, ki so bili v izraziti premoči tako v pehoti kot orožju. Ljubljanski župan Ivan Tavčar ga je zaradi zaslug pri obrambi soške fronte avgusta 1915 imenoval za častnega meščana Ljubljane, a so ga že junija 1919 na predlog mestnega personalno pravnega sveta črtali s tega seznama. Leta 2009 je mestna občina Ljubljana generalu Boroeviću naziv častnega meščana vrnila. K raznolikosti filma pripomorejo številni priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine. O generalu Boroeviću spregovorijo v sedmih evropskih jezikih in z različnih vidikov presojajo vlogo in pomen branilca Karpatov in legendarnega poveljnika soške fronte. Na Primorskem in krajih ob reki Soči je spomin nanj še vedno zelo živ, kot tudi legende in ledinska imena po njem. Marsikatero manj znano dejstvo o Boroeviću in prvi svetovni vojni pa bo širši slovenski javnosti v filmu predstavljeno prvič.
Življenjska zgodba karizmatičnega branilca Soče, generala Svetozara Boroevića, edinega nenemškega feldmaršala avstro-ogrske monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko odstira Boroevićevo pot »od slave in zvezd do padca in pozabe«, ki je simbolično tudi zgodba propada večne habsburške monarhije. Eden največjih vojskovodij prve svetovne vojne je pozabljen in v pomanjkanju maja 1920 umrl v 64. letu starosti v Celovcu. Njegov pogreb na Dunaju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je potekal brez državniških časti. Grob mu je iz izgnanstva plačal zadnji avstrijski cesar Karel. General Boroević je kot poveljnik soške armade proti vsem pričakovanjem porazil Italijane, ki so bili v izraziti premoči tako v pehoti kot orožju. Ljubljanski župan Ivan Tavčar ga je zaradi zaslug pri obrambi soške fronte avgusta 1915 imenoval za častnega meščana Ljubljane, a so ga že junija 1919 na predlog mestnega personalno pravnega sveta črtali s tega seznama. Leta 2009 je mestna občina Ljubljana generalu Boroeviću naziv častnega meščana vrnila. K raznolikosti filma pripomorejo številni priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine. O generalu Boroeviću spregovorijo v sedmih evropskih jezikih in z različnih vidikov presojajo vlogo in pomen branilca Karpatov in legendarnega poveljnika soške fronte. Na Primorskem in krajih ob reki Soči je spomin nanj še vedno zelo živ, kot tudi legende in ledinska imena po njem. Marsikatero manj znano dejstvo o Boroeviću in prvi svetovni vojni pa bo širši slovenski javnosti v filmu predstavljeno prvič.
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 2. del: Z zaostrovanjem hladne vojne v 50. letih 20. stoletja, vesoljsko tekmo in gradnjo berlinskega zidu se je svet ob kubanski raketni krizi znašel na robu jedrske vojne. Voditeljema velesil je uspelo najti mirno rešitev, a sta kmalu oba zapustila oder zgodovine. V Sovjetski zvezi, ki si je z vsemi silami prizadevala dohiteti Zahod, so zaradi neuspešne kmetijske politike odstavili Hruščova, Kennedy pa je umrl v atentatu. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 2. del: Z zaostrovanjem hladne vojne v 50. letih 20. stoletja, vesoljsko tekmo in gradnjo berlinskega zidu se je svet ob kubanski raketni krizi znašel na robu jedrske vojne. Voditeljema velesil je uspelo najti mirno rešitev, a sta kmalu oba zapustila oder zgodovine. V Sovjetski zvezi, ki si je z vsemi silami prizadevala dohiteti Zahod, so zaradi neuspešne kmetijske politike odstavili Hruščova, Kennedy pa je umrl v atentatu. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Ocenjujejo, da je kar sedmina ljudi nevrorazličnih – njihovi možgani preprosto delujejo drugače kot pri večini. Vendar pogosto naletijo na nerazumevanje bližnjih, zato se številni spoprijemajo z depresijo, tesnobo in celo samomorilnimi mislimi. Televizijski voditelj in naravoslovec Chris Packham se je odločil, da jim bo pomagal pojasniti okolici, s kakšnimi težavami se srečujejo. V tej oddaji Packham raziskuje disleksijo, ki je ena najpogostejših oblik nevrorazličnosti. Spozna gradbinca Leeja, ki je šele pri petdesetih letih izvedel, zakaj je v življenju lahko prebral samo eno knjigo in zakaj je komaj izdelal šolo ter se izučil za tesarja. Tudi šolski svetovalki Suiki so diagnozo disleksije postavili šele v odrasli dobi. Svojcem težko dopove, kakšne težave ji povzročata orientacija in načrtovanje vsakodnevnih opravil. Obe osebi z disleksijo s pomočjo filmskih ustvarjalcev, animatorjev in skladateljev ustvarita kratka, čustvena filma, s katerima sorodnikom in prijateljem pokažeta, kako v resnici delujejo njuni možgani. INSIDE OUR MINDS, DYSLEXIA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Joe Myerscough
Ocenjujejo, da je kar sedmina ljudi nevrorazličnih – njihovi možgani preprosto delujejo drugače kot pri večini. Vendar pogosto naletijo na nerazumevanje bližnjih, zato se številni spoprijemajo z depresijo, tesnobo in celo samomorilnimi mislimi. Televizijski voditelj in naravoslovec Chris Packham se je odločil, da jim bo pomagal pojasniti okolici, s kakšnimi težavami se srečujejo. V tej oddaji Packham raziskuje disleksijo, ki je ena najpogostejših oblik nevrorazličnosti. Spozna gradbinca Leeja, ki je šele pri petdesetih letih izvedel, zakaj je v življenju lahko prebral samo eno knjigo in zakaj je komaj izdelal šolo ter se izučil za tesarja. Tudi šolski svetovalki Suiki so diagnozo disleksije postavili šele v odrasli dobi. Svojcem težko dopove, kakšne težave ji povzročata orientacija in načrtovanje vsakodnevnih opravil. Obe osebi z disleksijo s pomočjo filmskih ustvarjalcev, animatorjev in skladateljev ustvarita kratka, čustvena filma, s katerima sorodnikom in prijateljem pokažeta, kako v resnici delujejo njuni možgani. INSIDE OUR MINDS, DYSLEXIA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Joe Myerscough
Leta 1966 sta se združila dva ikonična glasbena umetnika, Herbert von Karajan in Yehudi Menuhin. Sodelovala sta pri izvedbi Mozartovega violinskega koncerta št. 5 z Dunajskimi simfoniki. Koncert je posnel in režiral priznani režiser Henri-Georges Clouzot in ustvaril vizualno glasbeno poslastico. O tem edinstvenem sodelovanju v dokumentarnem filmu pripovedujejo zvezde glasbenega sveta, med drugim Anne-Sophie Mutter, Daniel Hope in Hilary Hahn, pa tudi pomembne osebnosti iz kinematografskega sveta, kot so Sunnyi Melles, August Zirner in Bruno Monsaingeon. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, MENUHIN AND KARAJAN PLAY MOZART /Nemčija/2022, režija Grette Liffers
Leta 1966 sta se združila dva ikonična glasbena umetnika, Herbert von Karajan in Yehudi Menuhin. Sodelovala sta pri izvedbi Mozartovega violinskega koncerta št. 5 z Dunajskimi simfoniki. Koncert je posnel in režiral priznani režiser Henri-Georges Clouzot in ustvaril vizualno glasbeno poslastico. O tem edinstvenem sodelovanju v dokumentarnem filmu pripovedujejo zvezde glasbenega sveta, med drugim Anne-Sophie Mutter, Daniel Hope in Hilary Hahn, pa tudi pomembne osebnosti iz kinematografskega sveta, kot so Sunnyi Melles, August Zirner in Bruno Monsaingeon. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, MENUHIN AND KARAJAN PLAY MOZART /Nemčija/2022, režija Grette Liffers
Ocenjujejo, da je kar sedmina ljudi nevrorazličnih – njihovi možgani preprosto delujejo drugače kot pri večini. Vendar pogosto naletijo na nerazumevanje bližnjih, zato se številni spoprijemajo z depresijo, tesnobo in celo samomorilnimi mislimi. Televizijski voditelj in naravoslovec Chris Packham se je odločil, da jim bo pomagal pojasniti okolici, s kakšnimi težavami se srečujejo. Mladega turističnega vodnika Henryja, pri katerem so v srednji šoli odkrili motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, njegova drugačnost ne ovira pri delu. Energičnost in domiselnost mu celo pomagata. Drugače je, ko mora načrtovati vsakodnevne opravke. Pri teh je pogosto povsem izgubljen in boji se, da je bližnjim v sramoto. 51-letni Jo pa so diagnozo te motnje postavili šele v menopavzi in zdaj obžaluje, da zanjo ni izvedela že prej. Zdaj ve, zakaj je zamenjala kar 14 zaposlitev in se ni mogla nikoli ustaliti. Oddaja prikazuje, kako obe osebi z motnjo pozornosti pripravita kratek film, s katerim svojim bližnjim razložita, kako deluje njun hiperaktivni um. INSIDE OUR MINDS, ADHD / Velika Britanija / 2025 / Režija: Joe Myerscough
Ocenjujejo, da je kar sedmina ljudi nevrorazličnih – njihovi možgani preprosto delujejo drugače kot pri večini. Vendar pogosto naletijo na nerazumevanje bližnjih, zato se številni spoprijemajo z depresijo, tesnobo in celo samomorilnimi mislimi. Televizijski voditelj in naravoslovec Chris Packham se je odločil, da jim bo pomagal pojasniti okolici, s kakšnimi težavami se srečujejo. Mladega turističnega vodnika Henryja, pri katerem so v srednji šoli odkrili motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, njegova drugačnost ne ovira pri delu. Energičnost in domiselnost mu celo pomagata. Drugače je, ko mora načrtovati vsakodnevne opravke. Pri teh je pogosto povsem izgubljen in boji se, da je bližnjim v sramoto. 51-letni Jo pa so diagnozo te motnje postavili šele v menopavzi in zdaj obžaluje, da zanjo ni izvedela že prej. Zdaj ve, zakaj je zamenjala kar 14 zaposlitev in se ni mogla nikoli ustaliti. Oddaja prikazuje, kako obe osebi z motnjo pozornosti pripravita kratek film, s katerim svojim bližnjim razložita, kako deluje njun hiperaktivni um. INSIDE OUR MINDS, ADHD / Velika Britanija / 2025 / Režija: Joe Myerscough
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine. Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno končno podobo. Ob ustanovitvi takratnega Deželnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič, župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopnišču sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij. Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja. Film izpostavlja najpomembnejše muzealije, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, rimski meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Prešernova zapuščina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umeščeni v času drugače, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta način je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Gombač.
Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine. Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno končno podobo. Ob ustanovitvi takratnega Deželnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič, župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopnišču sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij. Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja. Film izpostavlja najpomembnejše muzealije, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, rimski meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Prešernova zapuščina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umeščeni v času drugače, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta način je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Gombač.
Vlado Klopčič, rojen leta 1927 v Ljubljani, izhaja iz premožne železničarske družine z močno versko vzgojo. Mladost je preživel v Mostah, v času, ko je življenje potekalo mirno in dostojno. Med drugo svetovno vojno se je kot najstnik vključil v odporniško gibanje, trosil propagandne listke »Živel Tito« in »Živel Osvobodilna fronta« ter bil večkrat v nevarnosti, a preživel zahvaljujoč sreči in iznajdljivosti. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, čeprav brez vojaške izobrazbe. Po vojni se je srečal z revščino in zapletenim političnim okoljem. Ni bil član partije, kar mu je onemogočilo karierno napredovanje. Pričevalec odkrito spregovori o komunistični represiji, povojnih pobojih, montiranih procesih ter usodah ljudi, ki so jih oblasti označile za izdajalce. Njegov lastni brat je bil ustreljen kot "suma" obveščevalec. Klopčič opozarja na zlorabe oblasti, politična kadrovanja in krivice, ki jih je povzročil enopartijski sistem. Kljub vsemu je sam ostal pri življenju, kot pričevalec nekega časa, ki ni pozabil.
Vlado Klopčič, rojen leta 1927 v Ljubljani, izhaja iz premožne železničarske družine z močno versko vzgojo. Mladost je preživel v Mostah, v času, ko je življenje potekalo mirno in dostojno. Med drugo svetovno vojno se je kot najstnik vključil v odporniško gibanje, trosil propagandne listke »Živel Tito« in »Živel Osvobodilna fronta« ter bil večkrat v nevarnosti, a preživel zahvaljujoč sreči in iznajdljivosti. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, čeprav brez vojaške izobrazbe. Po vojni se je srečal z revščino in zapletenim političnim okoljem. Ni bil član partije, kar mu je onemogočilo karierno napredovanje. Pričevalec odkrito spregovori o komunistični represiji, povojnih pobojih, montiranih procesih ter usodah ljudi, ki so jih oblasti označile za izdajalce. Njegov lastni brat je bil ustreljen kot "suma" obveščevalec. Klopčič opozarja na zlorabe oblasti, politična kadrovanja in krivice, ki jih je povzročil enopartijski sistem. Kljub vsemu je sam ostal pri življenju, kot pričevalec nekega časa, ki ni pozabil.
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.
Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.
Dežela si počasi utira pot iz najtemnejšega obdobja svoje zgodovine, časa divjega lova in genocida leta 1994. Scott, Justin in Andre se Ruande lotijo skozi oči tamkajšnjih prebivalcev. Narava si je očitno opomogla. Na Napoleonovem otoku vidijo plavajoče krave, v odročnih hribih pa osamljen trop gorskih goril. Drugo plat zgodbe spoznajo v cerkvi v Ntarami, skozi pripovedovanje preživele v genocidu, in na prizivnem sodišču. Ugotovijo, da je edina pot naprej odpuščanje. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dežela si počasi utira pot iz najtemnejšega obdobja svoje zgodovine, časa divjega lova in genocida leta 1994. Scott, Justin in Andre se Ruande lotijo skozi oči tamkajšnjih prebivalcev. Narava si je očitno opomogla. Na Napoleonovem otoku vidijo plavajoče krave, v odročnih hribih pa osamljen trop gorskih goril. Drugo plat zgodbe spoznajo v cerkvi v Ntarami, skozi pripovedovanje preživele v genocidu, in na prizivnem sodišču. Ugotovijo, da je edina pot naprej odpuščanje. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 2. del: Joanna nadaljuje pustolovščino po najveličastnejši evropski reki v dolini Wachau v Avstriji, kjer spozna tradicijo vinogradništva, katere korenine segajo v rimske čase. Nato se odpravi v narodni park Donau-Auen, v katerem poteka program za ohranitev močvirske sklednice. Od tam se napoti na Slovaško in odkriva lepote njene prestolnice Bratislave, ki jo je močno zaznamoval čas za železno zaveso. Na koncu se odpravi še v Visoke Tatre, kjer znanstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo podnebne spremembe in njihov dolgoročni vpliv na Donavo. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 2. del: Joanna nadaljuje pustolovščino po najveličastnejši evropski reki v dolini Wachau v Avstriji, kjer spozna tradicijo vinogradništva, katere korenine segajo v rimske čase. Nato se odpravi v narodni park Donau-Auen, v katerem poteka program za ohranitev močvirske sklednice. Od tam se napoti na Slovaško in odkriva lepote njene prestolnice Bratislave, ki jo je močno zaznamoval čas za železno zaveso. Na koncu se odpravi še v Visoke Tatre, kjer znanstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo podnebne spremembe in njihov dolgoročni vpliv na Donavo. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
V od vojne razdejanem in obubožanem kotičku vzhodne Ukrajine, kjer so različne oblike zasvojenosti pogost pojav, stoji zatočišče za otroke, ki so jih začasno ločili od staršev. Dokumentarni film Hiša iz odkruškov spremlja tri mladoletnike, ki čakajo na odločitev, ali se bodo vrnili k staršem ali pa odšli v nov dom. Skupina predanih socialnih delavk poskuša ustvariti trenutke veselja v življenju teh otrok, medtem ko državni organi in sodišča odločajo o njihovi nadaljnji usodi. A HOUSE MADE OF SPLINTERS / Danska, Švedska, Finska, Ukrajina / 2022 / Režija: Simon Lereng Wilmont
V od vojne razdejanem in obubožanem kotičku vzhodne Ukrajine, kjer so različne oblike zasvojenosti pogost pojav, stoji zatočišče za otroke, ki so jih začasno ločili od staršev. Dokumentarni film Hiša iz odkruškov spremlja tri mladoletnike, ki čakajo na odločitev, ali se bodo vrnili k staršem ali pa odšli v nov dom. Skupina predanih socialnih delavk poskuša ustvariti trenutke veselja v življenju teh otrok, medtem ko državni organi in sodišča odločajo o njihovi nadaljnji usodi. A HOUSE MADE OF SPLINTERS / Danska, Švedska, Finska, Ukrajina / 2022 / Režija: Simon Lereng Wilmont
Glavo pokonci – veličastna zgodovina modre tabletke
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 1. del: Trda spoznanja Na začetku 90. let prejšnjega stoletja so britanski strokovnjaki iz farmacevtske družbe Pfizer na skupini prostovoljcev iz Walesa preizkušali novo zdravilo za srčne bolezni. Večina moških, ki so ga jemali, je poročala o nepričakovanem stranskem učinku: pogostih erekcijah. Raziskave so pokazale, da bi s to učinkovino lahko zdravili impotenco. Ker pa je imela beseda slabšalni prizvok, so jo preimenovali v motnjo erekcije. Kritiki Pfizerju očitajo, da je priporočal jemanje tabletke vsem moškim, ki niso povsem zadovoljni s svojim spolnim življenjem. V farmacevtski družbi pa se branijo, da so z viagro želeli le pripomoči k trdnejšim zakonskim zvezam in da so pred začetkom prodaje leta 1998 dobili celo odobritev Vatikana. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 1. del: Trda spoznanja Na začetku 90. let prejšnjega stoletja so britanski strokovnjaki iz farmacevtske družbe Pfizer na skupini prostovoljcev iz Walesa preizkušali novo zdravilo za srčne bolezni. Večina moških, ki so ga jemali, je poročala o nepričakovanem stranskem učinku: pogostih erekcijah. Raziskave so pokazale, da bi s to učinkovino lahko zdravili impotenco. Ker pa je imela beseda slabšalni prizvok, so jo preimenovali v motnjo erekcije. Kritiki Pfizerju očitajo, da je priporočal jemanje tabletke vsem moškim, ki niso povsem zadovoljni s svojim spolnim življenjem. V farmacevtski družbi pa se branijo, da so z viagro želeli le pripomoči k trdnejšim zakonskim zvezam in da so pred začetkom prodaje leta 1998 dobili celo odobritev Vatikana. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarni portret enega od največjih koreografov današnjega časa. Julija 2022 je koreograf Hans van Manen praznoval 90 let. Režiser Willem Aerts je ob pripravah na ta mejnik posnel dokumentarni film, v katerem je predstavil življenje in delo nizozemskega koreografa, ki je ustvaril koreografijo za več kot 150 baletov. Neustavljivo energijo Hansa van Manena je občutiti v vseh prizorih. Njegova častitljiva starost mu še zdaleč ni v napoto – ne ko ustvarja s svojimi plesalci ne ko se odloči preseliti v zelo prostorno in razkošno stanovanje. HANS VAN MANEN: JUST DANCE THE STEPS /Nizozemska/ 2022 / režija Willem Aerts
Dokumentarni portret enega od največjih koreografov današnjega časa. Julija 2022 je koreograf Hans van Manen praznoval 90 let. Režiser Willem Aerts je ob pripravah na ta mejnik posnel dokumentarni film, v katerem je predstavil življenje in delo nizozemskega koreografa, ki je ustvaril koreografijo za več kot 150 baletov. Neustavljivo energijo Hansa van Manena je občutiti v vseh prizorih. Njegova častitljiva starost mu še zdaleč ni v napoto – ne ko ustvarja s svojimi plesalci ne ko se odloči preseliti v zelo prostorno in razkošno stanovanje. HANS VAN MANEN: JUST DANCE THE STEPS /Nizozemska/ 2022 / režija Willem Aerts
S prodiranjem vse bolj kakovostnih laboratorijskih oz. sintetičnih diamantov na trg, naravni diamanti izgubljajo vrednost. Težave se pojavljajo tudi, ker je sintetične diamante izjemno težko ločiti od naravnih, na trgu pa se pogosto pomešajo. Ali resnično kupujemo naravne, pristne diamante ali se lahko zgodi, da odštejemo vrtoglav znesek za diamant, ki so ga v zgolj štirinajstih dneh vzgojili v laboratoriju? Ali so naravni diamanti sploh kdaj imeli resnično vrednost ali je vse le plod spretnih marketinških potez? Ali je diamantna industrija ogrožena? Rudarska podjetja in vplivni trgovci bodo morali temeljito razmisliti o prihodnosti diamantne industrije in sprejeti ustrezne odločitve. NOTHING LASTS FOREVER / ZDA / 2021 / Režija: Jason Kohn
S prodiranjem vse bolj kakovostnih laboratorijskih oz. sintetičnih diamantov na trg, naravni diamanti izgubljajo vrednost. Težave se pojavljajo tudi, ker je sintetične diamante izjemno težko ločiti od naravnih, na trgu pa se pogosto pomešajo. Ali resnično kupujemo naravne, pristne diamante ali se lahko zgodi, da odštejemo vrtoglav znesek za diamant, ki so ga v zgolj štirinajstih dneh vzgojili v laboratoriju? Ali so naravni diamanti sploh kdaj imeli resnično vrednost ali je vse le plod spretnih marketinških potez? Ali je diamantna industrija ogrožena? Rudarska podjetja in vplivni trgovci bodo morali temeljito razmisliti o prihodnosti diamantne industrije in sprejeti ustrezne odločitve. NOTHING LASTS FOREVER / ZDA / 2021 / Režija: Jason Kohn
Razvoj obrti na Goriškem in v Vipavski dolini ima bogato zgodovino, saj najdemo tu številne dejavnosti: od čevljarstva, usnjarstva, mlinarstva, mizarstva, žagarstva do zidarstva in izdelovanja opek. Zelo pomemben predpogoj za razvoj naštetih obrti pa je bila vodna sila. Tako se je v 19. stoletju zelo močno razvilo čevljarstvo, ki ga mnogi še vedno povezujejo tudi z znamenito, še vedno živo znamko otroških čevljev Ciciban.
Razvoj obrti na Goriškem in v Vipavski dolini ima bogato zgodovino, saj najdemo tu številne dejavnosti: od čevljarstva, usnjarstva, mlinarstva, mizarstva, žagarstva do zidarstva in izdelovanja opek. Zelo pomemben predpogoj za razvoj naštetih obrti pa je bila vodna sila. Tako se je v 19. stoletju zelo močno razvilo čevljarstvo, ki ga mnogi še vedno povezujejo tudi z znamenito, še vedno živo znamko otroških čevljev Ciciban.
V Mariboru obstaja nenavadna turistična agencija. Ki to ni. Gre za društvo in socialno podjetje z imenom »rajzenfiber.« Za germanizmom, ki so v mestu tako zelo udomačeni, se skriva skupinica na pol prostovoljcev, ki poskušajo obiskovalcem, še bolj pa meščanom samim odkriti skrite dele mesta.
V Mariboru obstaja nenavadna turistična agencija. Ki to ni. Gre za društvo in socialno podjetje z imenom »rajzenfiber.« Za germanizmom, ki so v mestu tako zelo udomačeni, se skriva skupinica na pol prostovoljcev, ki poskušajo obiskovalcem, še bolj pa meščanom samim odkriti skrite dele mesta.
Po evidencah Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije živi v Sloveniji med 9000 in 10 000 slepih in slabovidnih ljudi. Od tega jih je v društva slepih včlanjenih približno 4000. V dokumentarnem filmu Moje roke so moje oči nam svoj pogled na svet in na to, kako ga doživljajo z vsemi svojimi čutili, razkrivajo taki, ki so slepi od rojstva, in taki, ki so oslepeli pozneje, bodisi zaradi postopnega poslabševanja vida bodisi zaradi nesreč. V filmu so sodelovali tudi slabovidni, ki menijo, da zaradi tega, ker slabo vidijo, niso nič manj slepi kot številni videči ljudje. Režiser in scenarist: Tadej Čater Direktor fotografije in snemalec: Anton Kralj Serša Montažer: Zlatjan Čučkov
Po evidencah Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije živi v Sloveniji med 9000 in 10 000 slepih in slabovidnih ljudi. Od tega jih je v društva slepih včlanjenih približno 4000. V dokumentarnem filmu Moje roke so moje oči nam svoj pogled na svet in na to, kako ga doživljajo z vsemi svojimi čutili, razkrivajo taki, ki so slepi od rojstva, in taki, ki so oslepeli pozneje, bodisi zaradi postopnega poslabševanja vida bodisi zaradi nesreč. V filmu so sodelovali tudi slabovidni, ki menijo, da zaradi tega, ker slabo vidijo, niso nič manj slepi kot številni videči ljudje. Režiser in scenarist: Tadej Čater Direktor fotografije in snemalec: Anton Kralj Serša Montažer: Zlatjan Čučkov
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 5. del Tokratna oddaja je posneta v živahnem Eugenu v Oregonu. Voditeljica Alex Thomopoulos se sreča s priznanima krajevnima chefinjama Stephanie Kimmel in Crystal Platt, ki zagovarjata načelo z njive na krožnik. Alex na tržnici kupi pravo mavrico svežih kmečkih pridelkov. Zvezde tokratne pojedine so grand aïoli, svinjska potrebušina z marmelado iz pinota in frangipan slaščičarske mojstrice Natalie Dutton. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 5. del Tokratna oddaja je posneta v živahnem Eugenu v Oregonu. Voditeljica Alex Thomopoulos se sreča s priznanima krajevnima chefinjama Stephanie Kimmel in Crystal Platt, ki zagovarjata načelo z njive na krožnik. Alex na tržnici kupi pravo mavrico svežih kmečkih pridelkov. Zvezde tokratne pojedine so grand aïoli, svinjska potrebušina z marmelado iz pinota in frangipan slaščičarske mojstrice Natalie Dutton. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo. Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneyja Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev. V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.
Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo. Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneyja Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev. V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 1. del: Prvi voditelj nove države je postal Lenin, a ji ni vladal dolgo. Z železno pestjo in veliko čistko si je Stalin po njegovi smrti zagotovil popolno oblast nad državo. V boju s Hitlerjem, s katerim je najprej sklenil sporazum o nenapadanju, je v bitkah pri Kursku in za Stalingrad zaveznikom pomagal do zmage v drugi svetovni vojni in skupaj z njimi začrtal, kakšen naj bi bil svet po njej. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 1. del: Prvi voditelj nove države je postal Lenin, a ji ni vladal dolgo. Z železno pestjo in veliko čistko si je Stalin po njegovi smrti zagotovil popolno oblast nad državo. V boju s Hitlerjem, s katerim je najprej sklenil sporazum o nenapadanju, je v bitkah pri Kursku in za Stalingrad zaveznikom pomagal do zmage v drugi svetovni vojni in skupaj z njimi začrtal, kakšen naj bi bil svet po njej. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Na drugi etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve raziskuje Brazilijo. Začne globoko v Amazonskem gozdu, pri ljudstvu Vajampi, ki ga ogrožajo sečnja in rudarjenje. Nato mora potovanje zaradi pandemije covida za nekaj časa odložiti. Nadaljuje ga 20 mesecev pozneje v Manausu. Obišče domorodno sosesko, ki je bila v času pandemije prepuščena sama sebi, in na obrobju mesta z znanstvenico lovi netopirje ter razglablja o nevarnostih, ki jih prinaša vse večje poseganje človeka v deževni gozd. Zatem se poda v Rio de Janeiro, ki se spopada s posledicami podnebnih sprememb. Tam obišče siromašno favelo in spozna gospo, ki vodi šolo za zapostavljene otroke. Pot sklene v Atlantskem gozdu, kjer znanstveniki s cepljenjem rešujejo leviče pred izumrtjem. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Na drugi etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve raziskuje Brazilijo. Začne globoko v Amazonskem gozdu, pri ljudstvu Vajampi, ki ga ogrožajo sečnja in rudarjenje. Nato mora potovanje zaradi pandemije covida za nekaj časa odložiti. Nadaljuje ga 20 mesecev pozneje v Manausu. Obišče domorodno sosesko, ki je bila v času pandemije prepuščena sama sebi, in na obrobju mesta z znanstvenico lovi netopirje ter razglablja o nevarnostih, ki jih prinaša vse večje poseganje človeka v deževni gozd. Zatem se poda v Rio de Janeiro, ki se spopada s posledicami podnebnih sprememb. Tam obišče siromašno favelo in spozna gospo, ki vodi šolo za zapostavljene otroke. Pot sklene v Atlantskem gozdu, kjer znanstveniki s cepljenjem rešujejo leviče pred izumrtjem. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Glasbeno-dokumentarni film pripoveduje zgodbo o Peru Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. O njegovem ustvarjanju glasbene zgodovine ter preko glasbe in seveda preko besedil tudi tiste neglasbene slovenske zgodovine. Časovna dimenzija sega vse od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnjega stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongresnem trgu v Ljubljani, do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Amsterdamu. Kamera osrednjega portretiranca spremlja med nastopi v malih slovenskih mestih, s Pankrti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. Z njim se zabavamo na rojstnodnevnih zabavah in doživljamo ustvarjanje zadnje plošče, spremljamo ga na poti in doma. Pero je anarhist, Janez Kranjski Janez, poje o tem, da gre Slovenija naprej in o tem, da to ni več Slovenija. On lahko! On je na Dobri poti!
Glasbeno-dokumentarni film pripoveduje zgodbo o Peru Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. O njegovem ustvarjanju glasbene zgodovine ter preko glasbe in seveda preko besedil tudi tiste neglasbene slovenske zgodovine. Časovna dimenzija sega vse od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnjega stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongresnem trgu v Ljubljani, do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Amsterdamu. Kamera osrednjega portretiranca spremlja med nastopi v malih slovenskih mestih, s Pankrti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. Z njim se zabavamo na rojstnodnevnih zabavah in doživljamo ustvarjanje zadnje plošče, spremljamo ga na poti in doma. Pero je anarhist, Janez Kranjski Janez, poje o tem, da gre Slovenija naprej in o tem, da to ni več Slovenija. On lahko! On je na Dobri poti!
Ko je bil princ Charles star tri leta, je njegova mama postala kraljica Elizabeta II., on pa prestolonaslednik. Iz plahega otroka in mladeniča je zrasel v zadržanega, a toliko bolj zanimivega človeka. V kraljevi družini so se vrstili škandali, on pa je leto za letom potrpežljivo čakal, da zasede položaj, ki mu pripada. Da postane kralj. Čakal je sedemdeset let. Kakšna bo doba Karla III.? Kako bo mož neomajnih stališč, zagovornik okolja, ljubitelj arhitekture in tradicije, poslovnež in družinski človek vse te vloge povezal z vlogo kralja? CHARLES III, THE NEW KING / Francija / 2023 / Režija: Maud Guillaumin
Ko je bil princ Charles star tri leta, je njegova mama postala kraljica Elizabeta II., on pa prestolonaslednik. Iz plahega otroka in mladeniča je zrasel v zadržanega, a toliko bolj zanimivega človeka. V kraljevi družini so se vrstili škandali, on pa je leto za letom potrpežljivo čakal, da zasede položaj, ki mu pripada. Da postane kralj. Čakal je sedemdeset let. Kakšna bo doba Karla III.? Kako bo mož neomajnih stališč, zagovornik okolja, ljubitelj arhitekture in tradicije, poslovnež in družinski človek vse te vloge povezal z vlogo kralja? CHARLES III, THE NEW KING / Francija / 2023 / Režija: Maud Guillaumin
Valentina Kogoj, rojena Mikuš v Budanjah, je odraščala v času fašizma, vojne in povojne komunistične represije. Otroštvo so ji zaznamovali pomanjkanje, partizanska šola in begunstvo, a tudi izjemna učiteljica, ki ji je vlila ljubezen do znanja. Pričevalka se spominja, da so doma vedno podpirali partizane, predvsem zaradi jezika, želeli so slovensko šolo in konec italijanske oblasti. Oče je zbiral hrano za partizane, mama je bila aktivna v Antifašistični fronti žena (AFŽ), imela je skrivne sestanke. Otroke so učili molčati in skrivati informacije - veščine, ki jih je intervjuvanka ohranila vse življenje. Spominja se revolucionarnega nasilja – partizani so v kraju ubili moškega, ki je dvomil v njihovo oboroženo moč. Tudi enega domobranca, ki se je po vojni vračal domov, naj bi zajeli, mučili in ubili. Njegova družina ga nikoli ni smela pokopati ali izvedeti, kje je pokopan. Kot otrok je pogosto sanjala, da jo lovijo Nemci. Tesnobne sanje so jo spremljale tudi v odrasli dobi, vse dokler ni odšla na Švedsko. Kljub pritiskom in je leta 1953 maturirala na učiteljišču v Tolminu in se zaposlila kot učiteljica. V 60. letih je odšla na Švedsko, kjer je ostala več desetletij. Tam je kot učiteljica delala z otroki priseljencev z vsega sveta, se učila jezikov, spoznavala druge kulture ter živela svojo vero in notranjo svobodo. Slovenskemu jeziku je ostala predana, tudi kot mati. Po vrnitvi v domovino se je vključila v molitveno skupnost in zbirala zgodbe iz preteklosti. Vera in jezik sta bila njena temeljna vodila; najlepši spomin pa ji ostaja plebiscit za samostojno Slovenijo.
Valentina Kogoj, rojena Mikuš v Budanjah, je odraščala v času fašizma, vojne in povojne komunistične represije. Otroštvo so ji zaznamovali pomanjkanje, partizanska šola in begunstvo, a tudi izjemna učiteljica, ki ji je vlila ljubezen do znanja. Pričevalka se spominja, da so doma vedno podpirali partizane, predvsem zaradi jezika, želeli so slovensko šolo in konec italijanske oblasti. Oče je zbiral hrano za partizane, mama je bila aktivna v Antifašistični fronti žena (AFŽ), imela je skrivne sestanke. Otroke so učili molčati in skrivati informacije - veščine, ki jih je intervjuvanka ohranila vse življenje. Spominja se revolucionarnega nasilja – partizani so v kraju ubili moškega, ki je dvomil v njihovo oboroženo moč. Tudi enega domobranca, ki se je po vojni vračal domov, naj bi zajeli, mučili in ubili. Njegova družina ga nikoli ni smela pokopati ali izvedeti, kje je pokopan. Kot otrok je pogosto sanjala, da jo lovijo Nemci. Tesnobne sanje so jo spremljale tudi v odrasli dobi, vse dokler ni odšla na Švedsko. Kljub pritiskom in je leta 1953 maturirala na učiteljišču v Tolminu in se zaposlila kot učiteljica. V 60. letih je odšla na Švedsko, kjer je ostala več desetletij. Tam je kot učiteljica delala z otroki priseljencev z vsega sveta, se učila jezikov, spoznavala druge kulture ter živela svojo vero in notranjo svobodo. Slovenskemu jeziku je ostala predana, tudi kot mati. Po vrnitvi v domovino se je vključila v molitveno skupnost in zbirala zgodbe iz preteklosti. Vera in jezik sta bila njena temeljna vodila; najlepši spomin pa ji ostaja plebiscit za samostojno Slovenijo.
Filmi izhajajo iz raznovrstnih tradicij, pravi Ken Loach, sloviti angleški režiser, trikratni canski nagrajenec, prejemnik zlatega medveda in številnih baft. V svoji šestdesetletni karieri je na malih in velikih zaslonih upodabljal boj za pravice delavcev in za svobodo zatiranih. Dokumentarni film spregovori o njegovem otroštvu in začetkih na televizijskem programu BBC, ko je ustvaril filmsko mojstrovino Cathy Come Home. Ta je bila mejnik v prepletanju dokumentarnega in igranega ter pretresla občinstvo. Loach je svoj nezamenljivi slog razvijal z igralci naturščiki in neprizanesljivo kritiko kapitalističnega izkoriščanja ter britanskega imperializma, zaradi česar je v nekaterih domačih medijih obveljal za izdajalca. A drugačen svet ni samo mogoč, pravi, temveč nujen. KEN LOACH, THE ART OF ACTIVISM / Francija / 2023 / Režija: Pierre Chassagnieux
Filmi izhajajo iz raznovrstnih tradicij, pravi Ken Loach, sloviti angleški režiser, trikratni canski nagrajenec, prejemnik zlatega medveda in številnih baft. V svoji šestdesetletni karieri je na malih in velikih zaslonih upodabljal boj za pravice delavcev in za svobodo zatiranih. Dokumentarni film spregovori o njegovem otroštvu in začetkih na televizijskem programu BBC, ko je ustvaril filmsko mojstrovino Cathy Come Home. Ta je bila mejnik v prepletanju dokumentarnega in igranega ter pretresla občinstvo. Loach je svoj nezamenljivi slog razvijal z igralci naturščiki in neprizanesljivo kritiko kapitalističnega izkoriščanja ter britanskega imperializma, zaradi česar je v nekaterih domačih medijih obveljal za izdajalca. A drugačen svet ni samo mogoč, pravi, temveč nujen. KEN LOACH, THE ART OF ACTIVISM / Francija / 2023 / Režija: Pierre Chassagnieux
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Reportaža s prizorišča premiere nove slovenske nadaljevanke Takšno je življenje, ki na spored Televizije Slovenija prihaja v petek, 10. oktobra ob 20. uri. Gostiteljica Sandra Antić na rdeči preprogi gosti ustvarjalce nove nadaljevanke, številne prepoznavne obraze RTV Slovenija in druge povabljence.
Reportaža s prizorišča premiere nove slovenske nadaljevanke Takšno je življenje, ki na spored Televizije Slovenija prihaja v petek, 10. oktobra ob 20. uri. Gostiteljica Sandra Antić na rdeči preprogi gosti ustvarjalce nove nadaljevanke, številne prepoznavne obraze RTV Slovenija in druge povabljence.
Scott in Justin spoznata Robela. Najprej obiščejo njegove sestre v hararski vasici, nato pa gnečo na tržnici, kjer prodajajo kat, poživilo v obliki zelenih listov, ki jih žvečijo ob kavi. Zvečer sledi adrenalinsko hranjenje hijen, ki jedo iz roke. Po dolgi vožnji z avtom spoznajo pleme Hamer in njihovo čudno šego. Ženske se nastavljajo šibam, bodoči ženin pa mora nag teči po hrbtih bikov, da se dokaže vrednega zakona. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Scott in Justin spoznata Robela. Najprej obiščejo njegove sestre v hararski vasici, nato pa gnečo na tržnici, kjer prodajajo kat, poživilo v obliki zelenih listov, ki jih žvečijo ob kavi. Zvečer sledi adrenalinsko hranjenje hijen, ki jedo iz roke. Po dolgi vožnji z avtom spoznajo pleme Hamer in njihovo čudno šego. Ženske se nastavljajo šibam, bodoči ženin pa mora nag teči po hrbtih bikov, da se dokaže vrednega zakona. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 1. del: Joanna popotovanje začenja v Črnem gozdu v Nemčiji, kjer mogočna Donava privre na dan kot skromen potoček. A že kmalu se prelevi v mogočen veletok, ki je bil v preteklosti skorajda neprehodna naravna meja med narodi. Po slikoviti soteski pri Weltenburgu teče pod kamnitim mostom v Regensburgu proti Dunaju, prestolnici vplivnih Habsburžanov. Na poti spozna redovnice, ki varijo pivo; geje, ki plešejo tradicionalne bavarske plese; slavne dunajske dečke in Toma Neuwirtha oziroma evrovizijsko zmagovalko Conchito Wurst, ki ji razkrije bogato zgodovino Dunaja. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
Joanna Lumley nas v tej štiridelni seriji popelje na epsko potovanje po osrčju Evrope vzdolž najbolj mednarodne reke na svetu, Donave. Od izvira v Črnem gozdu v Nemčiji pa vse do ustja na obali Črnega morja bo spoznavala zanimive ljudi in njihove navade, slastne tradicionalne jedi, čudovite živali in osupljiva naravna čudesa. 1. del: Joanna popotovanje začenja v Črnem gozdu v Nemčiji, kjer mogočna Donava privre na dan kot skromen potoček. A že kmalu se prelevi v mogočen veletok, ki je bil v preteklosti skorajda neprehodna naravna meja med narodi. Po slikoviti soteski pri Weltenburgu teče pod kamnitim mostom v Regensburgu proti Dunaju, prestolnici vplivnih Habsburžanov. Na poti spozna redovnice, ki varijo pivo; geje, ki plešejo tradicionalne bavarske plese; slavne dunajske dečke in Toma Neuwirtha oziroma evrovizijsko zmagovalko Conchito Wurst, ki ji razkrije bogato zgodovino Dunaja. JOANNA LUMLEY'S DANUBE: EUROPE'S MIGHTIEST RIVER / Velika Britanija / 2025 / Režija: Eric McFarland
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones, je bil poseben človek. V nasprotju z drugimi člani, ki so v mladih letih poslušali bluz, je bila njegova prva in večna ljubezen džez. Rad se je lepo oblačil in je bil pravi angleški gospod. Medtem ko so se drugi člani na turnejah zabavali, je on risal hotelske sobe. Bil je sproščen in je bil tako idealna protiutež njihovi razvratnosti. S svojimi ritmi je ustvaril značilni zvok Rolling Stonesov, ki so se mu poklonili in brez njega prvič po dolgih letih nastopili leta 2021. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Giles
Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones, je bil poseben človek. V nasprotju z drugimi člani, ki so v mladih letih poslušali bluz, je bila njegova prva in večna ljubezen džez. Rad se je lepo oblačil in je bil pravi angleški gospod. Medtem ko so se drugi člani na turnejah zabavali, je on risal hotelske sobe. Bil je sproščen in je bil tako idealna protiutež njihovi razvratnosti. S svojimi ritmi je ustvaril značilni zvok Rolling Stonesov, ki so se mu poklonili in brez njega prvič po dolgih letih nastopili leta 2021. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Giles
Nemško violinistko Anne-Sophie Mutter je pri 13 letih odkril sloviti dirigent Herbert von Karajan, po tem je kot čudežni otrok zaslovela po vsem svetu. Režiserka dokumentarnega filma se je odločila, da gledalcem Anne-Sophie Mutter razkrije s pogovori z različnimi zanimivimi ljudmi: teniškim zvezdnikom Rogerjem Federerjem, newyorškim čarovnikom Stevom Cohenom, pianistom Danielom Barenboimom, skladateljem Johnom Williamsom in drugimi. V pogovorih Anne-Sophie Mutter pojasni, zakaj se identificira z vrhunskimi športniki, kako je prišla do svojih koncertnih oblek in zakaj obžaluje, da je nehala igrati na klavir. Arhivski posnetki iz petih desetletij dopolnjujejo ta nenavadni film o eni največjih glasbenic današnjega časa. ANNE-SOPHIE MUTTER – VIVACE / Nemčija 2023 / scenarij in režija Sigrid
Nemško violinistko Anne-Sophie Mutter je pri 13 letih odkril sloviti dirigent Herbert von Karajan, po tem je kot čudežni otrok zaslovela po vsem svetu. Režiserka dokumentarnega filma se je odločila, da gledalcem Anne-Sophie Mutter razkrije s pogovori z različnimi zanimivimi ljudmi: teniškim zvezdnikom Rogerjem Federerjem, newyorškim čarovnikom Stevom Cohenom, pianistom Danielom Barenboimom, skladateljem Johnom Williamsom in drugimi. V pogovorih Anne-Sophie Mutter pojasni, zakaj se identificira z vrhunskimi športniki, kako je prišla do svojih koncertnih oblek in zakaj obžaluje, da je nehala igrati na klavir. Arhivski posnetki iz petih desetletij dopolnjujejo ta nenavadni film o eni največjih glasbenic današnjega časa. ANNE-SOPHIE MUTTER – VIVACE / Nemčija 2023 / scenarij in režija Sigrid
Sven Yrvind, rojen leta 1939, se že 60 let posveča načrtovanju trajnostnih jadrnic, ki jih preizkuša na potovanjih v daljne kotičke Atlantskega oceana. V morskih širjavah razglablja o zablodah sodobne potrošniške družbe. Svoje poglede na gradnjo tako jadrnic kot človeka predstavlja v knjigah in tudi v dokumentarnem zapisu, ki ga je več let soustvarjal na samotarskih oceanskih potovanjih. Prvo tako potovanje se začne na Irskem, od koder se neugnani Yrvind (ali Tromba) v 80. letu napoti proti odročni Novi Zelandiji. PHILOSOPHER OF THE SEA / Švedska / 2023 / Režija: Andreas Eidhagen
Sven Yrvind, rojen leta 1939, se že 60 let posveča načrtovanju trajnostnih jadrnic, ki jih preizkuša na potovanjih v daljne kotičke Atlantskega oceana. V morskih širjavah razglablja o zablodah sodobne potrošniške družbe. Svoje poglede na gradnjo tako jadrnic kot človeka predstavlja v knjigah in tudi v dokumentarnem zapisu, ki ga je več let soustvarjal na samotarskih oceanskih potovanjih. Prvo tako potovanje se začne na Irskem, od koder se neugnani Yrvind (ali Tromba) v 80. letu napoti proti odročni Novi Zelandiji. PHILOSOPHER OF THE SEA / Švedska / 2023 / Režija: Andreas Eidhagen
Relikvije so otipljivi ostanki, ki so povezani s svetimi osebami, kot so na primer svetniki, mučeniki in tudi sam Jezus Kristus. Čaščenje teh svetih predmetov je bilo prisotno po vsem katoliškem svetu in je dodobra zaznamovalo srednjeveško in do manjše mere tudi poznejšo zgodovino. Zaradi njihovega statusa se je okoli njih razvila bogata tradicija šeg, navad in običajev, ki so v vernikih vzbujali pobožnost. Za ohranjanje teh predmetov so izdelovali tudi relikviarije, skrinjice in šatuljice, ki so bile same po sebi verske umetnine.
Relikvije so otipljivi ostanki, ki so povezani s svetimi osebami, kot so na primer svetniki, mučeniki in tudi sam Jezus Kristus. Čaščenje teh svetih predmetov je bilo prisotno po vsem katoliškem svetu in je dodobra zaznamovalo srednjeveško in do manjše mere tudi poznejšo zgodovino. Zaradi njihovega statusa se je okoli njih razvila bogata tradicija šeg, navad in običajev, ki so v vernikih vzbujali pobožnost. Za ohranjanje teh predmetov so izdelovali tudi relikviarije, skrinjice in šatuljice, ki so bile same po sebi verske umetnine.
Do 11. decembra letos morajo po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov lastniki, upravitelji in najemniki objektov v javni rabi prilagoditi oziroma odstraniti grajene in komunikacijske ovire. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je v okviru projekta »Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov« izvedel oceno dostopnosti za 100 objektov v javni rabi, katerih storitve so vključene na seznam ponudnikov ugodnosti za imetnike evropske kartice ugodnosti za invalide. V terensko popisovanje objektov so poleg strokovnjakov z Urbanističnega inštituta vključeni tudi študenti urbanizma in arhitekture ter študenti z različnimi oviranostmi. Nosilec projekta je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Pri delu na terenu se je ocenjevalcem dostopnosti objektov v javni rabi pridružila tudi Petra Medved. Na kaj vse so opozorili in kakšni so primeri dobrih praks, pa boste slišali v današnji Nedeljski reportaži. Na fotografiji spredaj: Maja Munih in Ajda Cimperman, zadaj: Brina Meze-Petrić, Tilen Jurca, Nataša Braunsberger in Petra Medved
Do 11. decembra letos morajo po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov lastniki, upravitelji in najemniki objektov v javni rabi prilagoditi oziroma odstraniti grajene in komunikacijske ovire. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je v okviru projekta »Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov« izvedel oceno dostopnosti za 100 objektov v javni rabi, katerih storitve so vključene na seznam ponudnikov ugodnosti za imetnike evropske kartice ugodnosti za invalide. V terensko popisovanje objektov so poleg strokovnjakov z Urbanističnega inštituta vključeni tudi študenti urbanizma in arhitekture ter študenti z različnimi oviranostmi. Nosilec projekta je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Pri delu na terenu se je ocenjevalcem dostopnosti objektov v javni rabi pridružila tudi Petra Medved. Na kaj vse so opozorili in kakšni so primeri dobrih praks, pa boste slišali v današnji Nedeljski reportaži. Na fotografiji spredaj: Maja Munih in Ajda Cimperman, zadaj: Brina Meze-Petrić, Tilen Jurca, Nataša Braunsberger in Petra Medved
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 4. del Alex Thomopoulos tokrat kulinarično doživetje priredi doma v Malibuju v Kaliforniji. S tamkajšnjima kuharskima mojstroma Orenom Zroyo in Catherine McCord obišče lokalno družinsko kmetijo, kjer naberejo sveže sadje in zelenjavo. Alex se nato ob iskanju krajevnih sestavin med drugim odpravi na ribolov. Dan se konča s pojedino, ki je nočete zamuditi! MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 4. del Alex Thomopoulos tokrat kulinarično doživetje priredi doma v Malibuju v Kaliforniji. S tamkajšnjima kuharskima mojstroma Orenom Zroyo in Catherine McCord obišče lokalno družinsko kmetijo, kjer naberejo sveže sadje in zelenjavo. Alex se nato ob iskanju krajevnih sestavin med drugim odpravi na ribolov. Dan se konča s pojedino, ki je nočete zamuditi! MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Mussolini – fašistični diktator
Utelesil je zavezništvo med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ter zavladal ljudstvu kot novi cezar in dedič cesarskega Rima. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi zgodbo o dučeju, Benitu Mussoliniju, ter mehanizmih fašistične moči, kultu nasilja in politični represiji, ki so ne le Italijo pahnili v katastrofo. 2. del: Ko je Mussolini leta 1937 obiskal Hitlerja v Nemčiji, mu je ta predlagal, da si Evropo razdelita na dve vplivni območji. Mussolini se je odločil vstopiti v koalicijo z Nemčijo. Z nemškim napadom na Poljsko se je začela 2. svetovna vojna, v kateri pa je Italija nizala več porazov kakor uspehov. Zaradi notranjih napetosti so Mussolinija leta 1943 njegovi strankarski sodelavci odstavili z oblasti. Umaknil se je ob Gardsko jezero, kjer je še dve leti neuspešno vodil državo. Tri dni pred Hitlerjevim samomorom je duče, preoblečen v nemškega vojaka, skušal pobegniti na Tirolsko, a so ga partizani ujeli in usmrtili. MUSSOLINI, THE FASCIST EMPEROR / MUSSOLINI, LE PREMIER FASCISTE / Francija / 2021 / Režija: Serge de Sampigny
Utelesil je zavezništvo med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ter zavladal ljudstvu kot novi cezar in dedič cesarskega Rima. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi zgodbo o dučeju, Benitu Mussoliniju, ter mehanizmih fašistične moči, kultu nasilja in politični represiji, ki so ne le Italijo pahnili v katastrofo. 2. del: Ko je Mussolini leta 1937 obiskal Hitlerja v Nemčiji, mu je ta predlagal, da si Evropo razdelita na dve vplivni območji. Mussolini se je odločil vstopiti v koalicijo z Nemčijo. Z nemškim napadom na Poljsko se je začela 2. svetovna vojna, v kateri pa je Italija nizala več porazov kakor uspehov. Zaradi notranjih napetosti so Mussolinija leta 1943 njegovi strankarski sodelavci odstavili z oblasti. Umaknil se je ob Gardsko jezero, kjer je še dve leti neuspešno vodil državo. Tri dni pred Hitlerjevim samomorom je duče, preoblečen v nemškega vojaka, skušal pobegniti na Tirolsko, a so ga partizani ujeli in usmrtili. MUSSOLINI, THE FASCIST EMPEROR / MUSSOLINI, LE PREMIER FASCISTE / Francija / 2021 / Režija: Serge de Sampigny
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Simon Reeve tokrat potuje po Južni Ameriki. V prvi epizodi prepotuje Gvajanski ščit, območje najbolj neokrnjenega deževnega gozda na svetu. Potovanje začne v Venezueli, kjer si ogleda veličastno mizasto goro Roraime z edinstvenim ekosistemom in se seznani z venezuelsko migrantsko krizo. Nato odpotuje v naselje iskalcev zlata v skrajno odročnem delu Gvajane ter v Surinam, kjer spozna Ronnieja Brunswijka, nekdanjega vodjo uporniških borcev. Obišče tudi zavetišče za živali, ki so zaradi krčenja gozdov izgubile dom, in spregovori o mednarodni trgovini z eksotičnimi živalmi. Nazadnje si v Francoski Gvajani ogleda evropsko vesoljsko izstrelišče in se poda na misijo s pripadniki tujske legije, ki se spopada z nezakonitim pridobivanjem zlata. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Simon Reeve tokrat potuje po Južni Ameriki. V prvi epizodi prepotuje Gvajanski ščit, območje najbolj neokrnjenega deževnega gozda na svetu. Potovanje začne v Venezueli, kjer si ogleda veličastno mizasto goro Roraime z edinstvenim ekosistemom in se seznani z venezuelsko migrantsko krizo. Nato odpotuje v naselje iskalcev zlata v skrajno odročnem delu Gvajane ter v Surinam, kjer spozna Ronnieja Brunswijka, nekdanjega vodjo uporniških borcev. Obišče tudi zavetišče za živali, ki so zaradi krčenja gozdov izgubile dom, in spregovori o mednarodni trgovini z eksotičnimi živalmi. Nazadnje si v Francoski Gvajani ogleda evropsko vesoljsko izstrelišče in se poda na misijo s pripadniki tujske legije, ki se spopada z nezakonitim pridobivanjem zlata. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Življenje v Putinovi soseščini
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 2. del: V drugem delu se Katya najprej odpravi v Estonijo, kjer presenečena ugotovi, da vojakom v vojni prav pridejo tudi savne. Potovanje nadaljuje na Finskem, kjer odkriva, kako dobro so Finci pripravljeni na morebitni napad velike sosede in kako zaradi vojne v Ukrajini doživljajo močan upad dohodkov od ruskih turistov. Katyina zadnja postaja je skrajni sever, kjer Norveška meji na Rusijo. Tam spozna problem potopljenih jedrskih podmornic in odlaganja jedrskih odpadkov, sliši zgodbo o nenavadnem domnevnem ruskem vohunu in se sreča s predstavnikom Samijcev iz Rusije. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 2. del: V drugem delu se Katya najprej odpravi v Estonijo, kjer presenečena ugotovi, da vojakom v vojni prav pridejo tudi savne. Potovanje nadaljuje na Finskem, kjer odkriva, kako dobro so Finci pripravljeni na morebitni napad velike sosede in kako zaradi vojne v Ukrajini doživljajo močan upad dohodkov od ruskih turistov. Katyina zadnja postaja je skrajni sever, kjer Norveška meji na Rusijo. Tam spozna problem potopljenih jedrskih podmornic in odlaganja jedrskih odpadkov, sliši zgodbo o nenavadnem domnevnem ruskem vohunu in se sreča s predstavnikom Samijcev iz Rusije. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
Dokumentarna serija raziskuje vzpon, tekmovalnost in dediščino treh največjih renesančnih umetnikov – Michelangela, Leonarda da Vincija in Rafaela. V ozadju njihove umetnosti se razkrivajo politični boji, verski pretresi v obdobju reformacije in osebna navzkrižja bogatih pokroviteljev, papežev in fevdalnih vladarjev. Serija skozi oči starejšega Michelangela prikazuje, kako so ti genialni umetniki v medsebojnem rivalstvu ustvarjali danes neprecenljive kipe, slike in freske. 3. del: Odrešitev Ko je Leonardo da Vinci odšel v Milano in nato v Francijo, je v Rimu med Michelangelom in Rafaelom še vedno vladala tekmovalnost, ki je spodbujala njuno ustvarjalnost. Po naročilu papeža Julija II. se je Michelangelo lotil poslikave stropa Sikstinske kapele, medtem pa je imel Rafael nalogo, da nedaleč stran poslika dvorano, v kateri je papež sprejemal pomembne državnike. Julija II. je nasledil papež Leon X., ki je z umetnostjo sklepal politične dogovore in se tako skušal ubraniti pred napadi Francozov. Leonardo je prvi od treh velikanov italijanske renesanse zapustil svet. Rafael je po naročilu papeža ustvaril tapiserije za Sikstinsko kapelo, kmalu zatem pa je tudi on prerano odšel. Protestantska reformacija se je takrat razširila po vsej Evropi in tudi na italijanskem polotoku zanetila nemir. V globoki razklanosti med zvestobo naročnikom in vero se je Michelangelo dva meseca skrival pred napadi, ki so divjali v Firencah. Odločil se je, da bo v zadnjem obdobju v umetnost prelil svoja najgloblja občutja, in takrat je nastala Poslednja sodba. RENAISSANCE: THE BLOOD AND THE BEAUTY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Frank
Dokumentarna serija raziskuje vzpon, tekmovalnost in dediščino treh največjih renesančnih umetnikov – Michelangela, Leonarda da Vincija in Rafaela. V ozadju njihove umetnosti se razkrivajo politični boji, verski pretresi v obdobju reformacije in osebna navzkrižja bogatih pokroviteljev, papežev in fevdalnih vladarjev. Serija skozi oči starejšega Michelangela prikazuje, kako so ti genialni umetniki v medsebojnem rivalstvu ustvarjali danes neprecenljive kipe, slike in freske. 3. del: Odrešitev Ko je Leonardo da Vinci odšel v Milano in nato v Francijo, je v Rimu med Michelangelom in Rafaelom še vedno vladala tekmovalnost, ki je spodbujala njuno ustvarjalnost. Po naročilu papeža Julija II. se je Michelangelo lotil poslikave stropa Sikstinske kapele, medtem pa je imel Rafael nalogo, da nedaleč stran poslika dvorano, v kateri je papež sprejemal pomembne državnike. Julija II. je nasledil papež Leon X., ki je z umetnostjo sklepal politične dogovore in se tako skušal ubraniti pred napadi Francozov. Leonardo je prvi od treh velikanov italijanske renesanse zapustil svet. Rafael je po naročilu papeža ustvaril tapiserije za Sikstinsko kapelo, kmalu zatem pa je tudi on prerano odšel. Protestantska reformacija se je takrat razširila po vsej Evropi in tudi na italijanskem polotoku zanetila nemir. V globoki razklanosti med zvestobo naročnikom in vero se je Michelangelo dva meseca skrival pred napadi, ki so divjali v Firencah. Odločil se je, da bo v zadnjem obdobju v umetnost prelil svoja najgloblja občutja, in takrat je nastala Poslednja sodba. RENAISSANCE: THE BLOOD AND THE BEAUTY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Frank
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.
Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.