Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 1. del: Naključno srečanje lahko človeku spremeni življenje, kraljevini pa zgodovino. Avstralka Mary Donaldson je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v gostilni spoznala danskega prestolonaslednika, mati samohranilka Mette-Marit Tjessem Høiby pa je na glasbenem festivalu spoznala norveškega princa. Kaj se zgodi, če se prestolonasledniki zaljubijo v nekoga, ki se jim po žilah ne pretaka modra kri? Kaj vse so žrtvovali preprosti ljudje za izbranca ali izbranko iz kraljeve družine? Catherine Middleton so na britanskem dvoru lepo sprejeli, na Švedskem so bili številni dolgo prepričani, da osebni trener s podeželja Daniel Westling morda ni pravi za predstavnika dvora. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 1. del: Naključno srečanje lahko človeku spremeni življenje, kraljevini pa zgodovino. Avstralka Mary Donaldson je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v gostilni spoznala danskega prestolonaslednika, mati samohranilka Mette-Marit Tjessem Høiby pa je na glasbenem festivalu spoznala norveškega princa. Kaj se zgodi, če se prestolonasledniki zaljubijo v nekoga, ki se jim po žilah ne pretaka modra kri? Kaj vse so žrtvovali preprosti ljudje za izbranca ali izbranko iz kraljeve družine? Catherine Middleton so na britanskem dvoru lepo sprejeli, na Švedskem so bili številni dolgo prepričani, da osebni trener s podeželja Daniel Westling morda ni pravi za predstavnika dvora. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Simon začenja potovanje po Mjanmaru ali Burmi v Jangonu, v največjem mestu v državi. Od tam odpotuje na sever v budistično središče, kjer obišče osupljivo starodavno prestolnico Bagan. Sreča se z menihi, ki so podpirali ljudi v najmračnejših časih diktature. Dovolijo mi govoriti z menih, skrajnimi nacionalisti, ki širijo sovraštvo do muslimanskih Rohingov. Nato odide v Bangladeš v begunsko taborišče, kamor so se pred nasiljem zatekli številni Rohingi. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Simon začenja potovanje po Mjanmaru ali Burmi v Jangonu, v največjem mestu v državi. Od tam odpotuje na sever v budistično središče, kjer obišče osupljivo starodavno prestolnico Bagan. Sreča se z menihi, ki so podpirali ljudi v najmračnejših časih diktature. Dovolijo mi govoriti z menih, skrajnimi nacionalisti, ki širijo sovraštvo do muslimanskih Rohingov. Nato odide v Bangladeš v begunsko taborišče, kamor so se pred nasiljem zatekli številni Rohingi. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Zeliščarstvo je ena najstarejših oblik človekove dejavnosti v naravnem okolju, saj so se ljudje že od nekdaj zavedali, da lahko rastline uporabijo tudi v zdravilne namene. Je del ljudske medicine in obsega izkustveno znanje o načinu nabiranja, sušenja in predelavi zelišč v prehrambno-zdravilne in kozmetične namene. Čeprav se je znanje skozi čas zelo spreminjalo, zeliščarstvo ostaja prisotno in priljubljeno, od leta 2022 pa je kot živa dediščina vpisano tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Zaradi dostopnosti, barvitosti in raznolikosti pa so zelišča navdih tudi za mnoge umetnike, ki jih pri svojih delih uporabljajo in upodabljajo na kar najrazličnejše načine in nekatere med njimi bomo predstavili v oddaji.
Zeliščarstvo je ena najstarejših oblik človekove dejavnosti v naravnem okolju, saj so se ljudje že od nekdaj zavedali, da lahko rastline uporabijo tudi v zdravilne namene. Je del ljudske medicine in obsega izkustveno znanje o načinu nabiranja, sušenja in predelavi zelišč v prehrambno-zdravilne in kozmetične namene. Čeprav se je znanje skozi čas zelo spreminjalo, zeliščarstvo ostaja prisotno in priljubljeno, od leta 2022 pa je kot živa dediščina vpisano tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Zaradi dostopnosti, barvitosti in raznolikosti pa so zelišča navdih tudi za mnoge umetnike, ki jih pri svojih delih uporabljajo in upodabljajo na kar najrazličnejše načine in nekatere med njimi bomo predstavili v oddaji.
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 4. del: Osvoboditev Šestega junija 1944 se začne operacija Overlord. Z izkrcanjem v Normandiji zavezniki prebijejo atlantski zid. Na vzhodu Stalin zasede Poljsko in se pripravlja na širitev svojega vpliva na vzhodno Evropo. Januarja 1945 Rdeča armada doseže nemško ozemlje in 8. maja nacistična Nemčija kapitulira. Toda v Aziji se vojna nadaljuje. Šele potem, ko ZDA avgusta 1945 odvržejo jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, se 2. septembra vda tudi Japonska. Svetovno ravnovesje se popolnoma spremeni. Zmagovalci v vojni postanejo velesile prihodnjega sveta; zasejano je seme dekolonizacije. Končno spet zavlada mir, toda ali si bo človeštvo zapomnilo, kako krhka stvar je to? THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 4. del: Osvoboditev Šestega junija 1944 se začne operacija Overlord. Z izkrcanjem v Normandiji zavezniki prebijejo atlantski zid. Na vzhodu Stalin zasede Poljsko in se pripravlja na širitev svojega vpliva na vzhodno Evropo. Januarja 1945 Rdeča armada doseže nemško ozemlje in 8. maja nacistična Nemčija kapitulira. Toda v Aziji se vojna nadaljuje. Šele potem, ko ZDA avgusta 1945 odvržejo jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, se 2. septembra vda tudi Japonska. Svetovno ravnovesje se popolnoma spremeni. Zmagovalci v vojni postanejo velesile prihodnjega sveta; zasejano je seme dekolonizacije. Končno spet zavlada mir, toda ali si bo človeštvo zapomnilo, kako krhka stvar je to? THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarci – kulturno-umetniški
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
To je film o trohnenju ne samo živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, ampak tudi o trohnenju etike, src, razuma in duha v privilegiranem delu sveta. Nekoč je Sudan veljal za eno najobetavnejših afriških držav. Po dvajsetletni državljanski vojni in petih milijonih prebeglih staroselcev v sosednje dežele so leta 2011 tuji posredniki Sudan raztrgali na dva dela, kar jim je uspelo z referendumom o samoodločbi. Tako so odcepili in razglasili novo »neodvisno« Republiko Južni Sudan. Vendar soborcev za svobodo v SPLA (Sudan People Liberation Army) in njihovih družin na meji med dvema Sudanoma v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu niso priključili svojemu protektoratu, ampak so jih izdali in izobčili ter spet prepustili tradicionalnim sovražnikom s severa. Sudanska vladna vojska, milice potomcev lovcev na sužnje in muslimanski nestrpneži so junija 2011 ponovno napadli staroselce v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu. Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot »celovit mirovni sporazum«. Domačini v Republiki Južni Sudan in žrtvovanih Nubskih gorah in ob Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot »smrt v imenu miru«.
To je film o trohnenju ne samo živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, ampak tudi o trohnenju etike, src, razuma in duha v privilegiranem delu sveta. Nekoč je Sudan veljal za eno najobetavnejših afriških držav. Po dvajsetletni državljanski vojni in petih milijonih prebeglih staroselcev v sosednje dežele so leta 2011 tuji posredniki Sudan raztrgali na dva dela, kar jim je uspelo z referendumom o samoodločbi. Tako so odcepili in razglasili novo »neodvisno« Republiko Južni Sudan. Vendar soborcev za svobodo v SPLA (Sudan People Liberation Army) in njihovih družin na meji med dvema Sudanoma v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu niso priključili svojemu protektoratu, ampak so jih izdali in izobčili ter spet prepustili tradicionalnim sovražnikom s severa. Sudanska vladna vojska, milice potomcev lovcev na sužnje in muslimanski nestrpneži so junija 2011 ponovno napadli staroselce v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu. Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot »celovit mirovni sporazum«. Domačini v Republiki Južni Sudan in žrtvovanih Nubskih gorah in ob Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot »smrt v imenu miru«.
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 3. del: Stand up in identiteta Stand up že od nekdaj velja za umetnost »obstrancev«, saj daje glas tistim, ki so tako ali drugače zapostavljeni, in opozarja na njihove težave, ki vse prevečkrat ostanejo zamolčane. Takšno stališče so že v petdesetih letih zavzeli nekateri ameriški komiki, liberalizacija stand upa pa se je nato nadaljevala v sedemdesetih, osemdesetih, še zlasti pa v devetdesetih letih, ko so pred mikrofon stopili predstavniki družbenih manjšin, denimo komiki s priseljenskimi koreninami in pripadniki skupnosti LGBTQ. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 3. del: Stand up in identiteta Stand up že od nekdaj velja za umetnost »obstrancev«, saj daje glas tistim, ki so tako ali drugače zapostavljeni, in opozarja na njihove težave, ki vse prevečkrat ostanejo zamolčane. Takšno stališče so že v petdesetih letih zavzeli nekateri ameriški komiki, liberalizacija stand upa pa se je nato nadaljevala v sedemdesetih, osemdesetih, še zlasti pa v devetdesetih letih, ko so pred mikrofon stopili predstavniki družbenih manjšin, denimo komiki s priseljenskimi koreninami in pripadniki skupnosti LGBTQ. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Ana je inženirka agronomije in veterinarka. Študirala je v Madridu in se je po študiju vrnila v rodno pokrajino Cuenco, kjer je začela vzrejati koze, iz njihovega mleka pa izdeluje visokokakovostne sire, s katerimi sodeluje tudi v gastronomiji Španije. Od mladih let se ukvarja tudi s konji, njen cilj za prihodnost je selekcija avtohtone pasme španskih konj, prav tako pa namerava razviti turistično kmetijo.
Ana je inženirka agronomije in veterinarka. Študirala je v Madridu in se je po študiju vrnila v rodno pokrajino Cuenco, kjer je začela vzrejati koze, iz njihovega mleka pa izdeluje visokokakovostne sire, s katerimi sodeluje tudi v gastronomiji Španije. Od mladih let se ukvarja tudi s konji, njen cilj za prihodnost je selekcija avtohtone pasme španskih konj, prav tako pa namerava razviti turistično kmetijo.
Celovečerni dokumentarni film z intervjuji in arhivskimi, tudi še neslišanimi posnetki razkriva zgodbo o tem, kako je Madonna postala najvplivnejša zvezdnica v svetu popularne glasbe. V rani mladosti je izgubila mamo. Odraščala je v verni družini in leta 1978, pri devetnajstih letih, brez denarja iz Michigana pripotovala v New York, da bi plesala balet. Čutila je, da bo nekoč uspešna, ugotoviti je morala le, na katerem področju. Ženske so bile takrat v ameriški glasbeni industriji odrinjene in močno se je trudila, da bi se spolno osvobodile. Od nekdaj je bila zagovornica skupin, ki jih je družba odklanjala, predvsem gejevske skupnosti. Film razkriva, kako se je ob izgubi številnih prijateljev, ki so umrli za aidsom, še bolj zavzela za ustvarjalno svobodo. Film prikazuje dogodke, ki so Madonno oblikovali, in nam odkriva, kako je pevka oblikovala svet. BECOMING MADONNA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Michael Ogden
Celovečerni dokumentarni film z intervjuji in arhivskimi, tudi še neslišanimi posnetki razkriva zgodbo o tem, kako je Madonna postala najvplivnejša zvezdnica v svetu popularne glasbe. V rani mladosti je izgubila mamo. Odraščala je v verni družini in leta 1978, pri devetnajstih letih, brez denarja iz Michigana pripotovala v New York, da bi plesala balet. Čutila je, da bo nekoč uspešna, ugotoviti je morala le, na katerem področju. Ženske so bile takrat v ameriški glasbeni industriji odrinjene in močno se je trudila, da bi se spolno osvobodile. Od nekdaj je bila zagovornica skupin, ki jih je družba odklanjala, predvsem gejevske skupnosti. Film razkriva, kako se je ob izgubi številnih prijateljev, ki so umrli za aidsom, še bolj zavzela za ustvarjalno svobodo. Film prikazuje dogodke, ki so Madonno oblikovali, in nam odkriva, kako je pevka oblikovala svet. BECOMING MADONNA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Michael Ogden
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, žrtev mačističnega bivšega fanta, ki se bori za žensko opolnomočenje, enakost spolov in priznanje njene družine. Režija: Bruno Correia Moon Belhaj Moon je tatoo umetnik navdihnjen ob temi. Kot nekdo, ki se je počutil odtujenega v svoji okolici in kulturi, je našla podobno misleče na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika, so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa se spopada z prepričanji njene družine. Režiser: Rishi Chamman Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje nekatere dileme družbe, razpete med individualno usmiljenostjo in splošnim nasiljem. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji Hare Krišna gibanja in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, žrtev mačističnega bivšega fanta, ki se bori za žensko opolnomočenje, enakost spolov in priznanje njene družine. Režija: Bruno Correia Moon Belhaj Moon je tatoo umetnik navdihnjen ob temi. Kot nekdo, ki se je počutil odtujenega v svoji okolici in kulturi, je našla podobno misleče na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika, so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa se spopada z prepričanji njene družine. Režiser: Rishi Chamman Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje nekatere dileme družbe, razpete med individualno usmiljenostjo in splošnim nasiljem. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji Hare Krišna gibanja in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen. Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor. Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja. Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko! Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.
Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen. Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor. Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja. Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko! Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.
Veter Wouterja zanese v Slovenijo. Ta ga navduši s svojo čudovito naravo in Predjamskim gradom, kjer ima priložnost, da se povzpne skozi slavni skrivni rov za gradom, skozi katerega je Erazem Predjamski oskrboval grad med obleganjem. Obišče Ljubljano, nato pa nadaljuje pot v Kočevje, kjer spozna lovca, ki mu pove, da so kočevski gozdovi znani po medvedih. Poklepeta s starejšima slovenskima zakoncema in dokaže, da se da pogovarjati tudi, če ljudje ne govorijo skupnega jezika – pogovor je včasih tako še bolj zabaven. Pot nadaljuje na Hrvaško, kjer ga pretresejo še vedno vidne posledice jugoslovanske vojne. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Veter Wouterja zanese v Slovenijo. Ta ga navduši s svojo čudovito naravo in Predjamskim gradom, kjer ima priložnost, da se povzpne skozi slavni skrivni rov za gradom, skozi katerega je Erazem Predjamski oskrboval grad med obleganjem. Obišče Ljubljano, nato pa nadaljuje pot v Kočevje, kjer spozna lovca, ki mu pove, da so kočevski gozdovi znani po medvedih. Poklepeta s starejšima slovenskima zakoncema in dokaže, da se da pogovarjati tudi, če ljudje ne govorijo skupnega jezika – pogovor je včasih tako še bolj zabaven. Pot nadaljuje na Hrvaško, kjer ga pretresejo še vedno vidne posledice jugoslovanske vojne. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Justin, Scott in Andre se na to otoško državico odpravijo ob koncu 25-letne državljanske vojne in pričakujejo razdejanje. Prijetno pa jih preseneti dejstvo, da je to dežela prijaznih ljudi in prelepe narave. Najprej raziščejo osmo svetovno čudo, skalni tempelj Sigirijo, obiščejo staroselsko pleme Vede in se vzpnejo na Adamov vrh. Spoznavajo bogato kulturno zgodovino dežele, v kateri se mešajo vere in navade, obisk pa končajo na festivalu »navam perahera«, v veličastni povorki s plesalci in akrobati ter več kot sto okrašenimi sloni. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Justin, Scott in Andre se na to otoško državico odpravijo ob koncu 25-letne državljanske vojne in pričakujejo razdejanje. Prijetno pa jih preseneti dejstvo, da je to dežela prijaznih ljudi in prelepe narave. Najprej raziščejo osmo svetovno čudo, skalni tempelj Sigirijo, obiščejo staroselsko pleme Vede in se vzpnejo na Adamov vrh. Spoznavajo bogato kulturno zgodovino dežele, v kateri se mešajo vere in navade, obisk pa končajo na festivalu »navam perahera«, v veličastni povorki s plesalci in akrobati ter več kot sto okrašenimi sloni. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Moaiji so med najskrivnostnejšimi kipi na svetu. Velike kamnite glave na odročnem otoku v Tihem oceanu nepremično strmijo v daljavo. Nove raziskave postavljajo pod vprašaj vse, kar smo vedeli o kipih na Velikonočnem otoku in življenju ljudi, ki so jih ustvarili. Zakaj so nastali moaiji in kaj je gnalo otočane, da so jih postavili? Nam lahko povedo kaj o tem, kako so njihovi graditelji preživeli na tem na videz nerodovitnem otoku in od kod so prišli? EASTER ISLAND, ORIGINS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Mike Ibeji
Moaiji so med najskrivnostnejšimi kipi na svetu. Velike kamnite glave na odročnem otoku v Tihem oceanu nepremično strmijo v daljavo. Nove raziskave postavljajo pod vprašaj vse, kar smo vedeli o kipih na Velikonočnem otoku in življenju ljudi, ki so jih ustvarili. Zakaj so nastali moaiji in kaj je gnalo otočane, da so jih postavili? Nam lahko povedo kaj o tem, kako so njihovi graditelji preživeli na tem na videz nerodovitnem otoku in od kod so prišli? EASTER ISLAND, ORIGINS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Mike Ibeji
Danski novinar David Borenstein se je spoprijel s težavo, ki pesti vse več ljudi, z otopelostjo. Ljudje so včasih pomoč iskali predvsem zaradi premočnih čustev, zdaj pa je težava popolnoma nasprotna. Odpravil se je po svetu, da bi videl, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Raziskal je trolanje, obiskal tovarno lažnih novic in si ogledal še druge obraze cvetoče internetne industrije, ki manipulira z našimi čustvi. CAN'T FEEL NOTHING / Danska / 2024 / Režija: David Borenstein
Danski novinar David Borenstein se je spoprijel s težavo, ki pesti vse več ljudi, z otopelostjo. Ljudje so včasih pomoč iskali predvsem zaradi premočnih čustev, zdaj pa je težava popolnoma nasprotna. Odpravil se je po svetu, da bi videl, kako najsodobnejša tehnologija vpliva na naša čustva. Raziskal je trolanje, obiskal tovarno lažnih novic in si ogledal še druge obraze cvetoče internetne industrije, ki manipulira z našimi čustvi. CAN'T FEEL NOTHING / Danska / 2024 / Režija: David Borenstein
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 8. del: Kje je popolna energija? Dolgo pred energijsko krizo so bili energijski tokovi na Zemlji jasno razporejeni in natančno odmerjeni – vse dokler si ljudje pred okoli 500.000 leti nismo prisvojili ognja. Sodobni človek porabi preveč energije. Nam bo uspelo odkriti neusahljiv vir energije, ki bi bil hkrati prijazen do podnebja? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 8. del: Kje je popolna energija? Dolgo pred energijsko krizo so bili energijski tokovi na Zemlji jasno razporejeni in natančno odmerjeni – vse dokler si ljudje pred okoli 500.000 leti nismo prisvojili ognja. Sodobni človek porabi preveč energije. Nam bo uspelo odkriti neusahljiv vir energije, ki bi bil hkrati prijazen do podnebja? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries
Ste že slišali za besedi starinokop in starinoslovec? Res zvenita zelo arhaično, pomenita pa arheologa, človeka, ki izkopava in preučuje predmete iz starejših zgodovinskih obdobij. Najstarejše omembe arheoloških spomenikov pri nas so iz 15. stoletja v dnevniških zapisih Paola Santoninija, ki je leta 1478 ob obisku Celja zapisal, da je v mestu polno rimskih napisov. Več opisov je potem iz 17. stoletja, precej takih je recimo v Slavi vojvodine Kranjske, ki jo je leta 1689 izdal Janez Vajkard Valvazor. V obdobju razsvetljenstva se je za arheološke spomenike navduševal tako imenovani Zoisov krog. Še posebno Anton Tomaž Linhart v svojem delu Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije. V 19. stoletju pa je razvoj arheologije zaznamovala ustanovitev Kranjskega deželnega muzeja leta 1821. Za temi letnicami in opisi pa so konkretne osebe in še posebno tisti, ki so arheološke spomenike in predmete odkrivali. V oddaji Sledi časa, katere avtor je Milan Trobič, se bomo lotili nekaterih najbolj znanih, tako imenovanih amaterskih arheologinj in arheologov.
Ste že slišali za besedi starinokop in starinoslovec? Res zvenita zelo arhaično, pomenita pa arheologa, človeka, ki izkopava in preučuje predmete iz starejših zgodovinskih obdobij. Najstarejše omembe arheoloških spomenikov pri nas so iz 15. stoletja v dnevniških zapisih Paola Santoninija, ki je leta 1478 ob obisku Celja zapisal, da je v mestu polno rimskih napisov. Več opisov je potem iz 17. stoletja, precej takih je recimo v Slavi vojvodine Kranjske, ki jo je leta 1689 izdal Janez Vajkard Valvazor. V obdobju razsvetljenstva se je za arheološke spomenike navduševal tako imenovani Zoisov krog. Še posebno Anton Tomaž Linhart v svojem delu Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije. V 19. stoletju pa je razvoj arheologije zaznamovala ustanovitev Kranjskega deželnega muzeja leta 1821. Za temi letnicami in opisi pa so konkretne osebe in še posebno tisti, ki so arheološke spomenike in predmete odkrivali. V oddaji Sledi časa, katere avtor je Milan Trobič, se bomo lotili nekaterih najbolj znanih, tako imenovanih amaterskih arheologinj in arheologov.
Letos mineva 110 let od trenutka, ko so na obrežju smaragdne Soče prvič zagrmele topovske salve in se je začelo eno najtežjih poglavij prve svetovne vojne – soška fronta. Enajst ofenziv, več sto tisoč padlih vojakov in neizmerno trpljenje domačega prebivalstva so zaznamovali dolino, gore in ljudi. Ob obletnici je Kobariški muzej v sodelovanju z domačini in šolarji med drugim pripravlil razstavo mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki zrisbo in barvo pripovedujejo zgodbo svojih prababic in pradedov.To ni le zgodovina na slikah in zemljevidih, temveč spomin, ki ga nosimo še danes. V oddaji vas bomo popeljali od tistega usodnega maja 1915, skozi največjo in prelomno – dvanajsto bitko pri Kobaridu, do današnjega dne, ko se spomin prepleta z željo po miru. Sto deset let pozneje nas soška fronta in Kobariški muzej še vedno učita: vojna pušča rane, mir pa gradijo ljudje. Tokratno Nedeljsko reportažo pripravlja Miha Žorž.
Letos mineva 110 let od trenutka, ko so na obrežju smaragdne Soče prvič zagrmele topovske salve in se je začelo eno najtežjih poglavij prve svetovne vojne – soška fronta. Enajst ofenziv, več sto tisoč padlih vojakov in neizmerno trpljenje domačega prebivalstva so zaznamovali dolino, gore in ljudi. Ob obletnici je Kobariški muzej v sodelovanju z domačini in šolarji med drugim pripravlil razstavo mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki zrisbo in barvo pripovedujejo zgodbo svojih prababic in pradedov.To ni le zgodovina na slikah in zemljevidih, temveč spomin, ki ga nosimo še danes. V oddaji vas bomo popeljali od tistega usodnega maja 1915, skozi največjo in prelomno – dvanajsto bitko pri Kobaridu, do današnjega dne, ko se spomin prepleta z željo po miru. Sto deset let pozneje nas soška fronta in Kobariški muzej še vedno učita: vojna pušča rane, mir pa gradijo ljudje. Tokratno Nedeljsko reportažo pripravlja Miha Žorž.
Osupljiv dokumentarec o nenavadnem življenju in glasbi Dolly Parton s posebnimi arhivskimi posnetki in ekskluzivnimi intervjuji z Dolly ter zvezdniki: igralkama Jane Fonda in Lily Tomlin, pevko Kylie Minogue in drugimi. Film odkriva portret genialne kantavtorice skladb, kot so: I Will Always Love You, Jolene, 9 To 5 in kup drugih uspešnic z vrha ameriških lestvic plošč. Spremljali bomo, kako je dekle skromnih začetkov v pogorju Smoky Mountains osvojilo Nashville in postalo kraljica kantriglasbe. DOLLY PARTON: HERE I AM / Velika Britanija / 2019 / Režija: Francis Whately
Osupljiv dokumentarec o nenavadnem življenju in glasbi Dolly Parton s posebnimi arhivskimi posnetki in ekskluzivnimi intervjuji z Dolly ter zvezdniki: igralkama Jane Fonda in Lily Tomlin, pevko Kylie Minogue in drugimi. Film odkriva portret genialne kantavtorice skladb, kot so: I Will Always Love You, Jolene, 9 To 5 in kup drugih uspešnic z vrha ameriških lestvic plošč. Spremljali bomo, kako je dekle skromnih začetkov v pogorju Smoky Mountains osvojilo Nashville in postalo kraljica kantriglasbe. DOLLY PARTON: HERE I AM / Velika Britanija / 2019 / Režija: Francis Whately
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
Bazilika Svete družine, znana kot Sagrada Família, ki so jo v Barceloni začeli graditi že leta 1882, bo predvidoma dokončana leta 2026, ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja. Oddaja predstavlja vsa obdobja gradnje ene najslovitejših zgradb na svetu: od njenih začetkov, ko je delo nadzoroval sam Gaudí, do poznejših obdobij, ko so morali njegovi nasledniki ugibati, kako si je mojster zamislil njeno končno podobo. Več načrtov in maket je namreč zgorelo med špansko državljansko vojno, v zadnjih letih pa so jih rekonstruirali s sodobnimi računalniškimi programi. Strokovnjaki bodo orisali arhitekturne posebnosti cerkve. Ta se odlikuje po nadvse izvirnih, domišljijskih rešitvah, ki na videz nasprotujejo zakonom težnosti. Znamenito baziliko, katere najvišji stolp bo segal kar 170 metrov visoko, že zdaj obišče pet milijonov turistov na leto. SAGRADA FAMILIA, GAUDI'S CHALLENGE / SAGRADA FAMILIA, LE DEFI DE GAUDI / Francija / 2022 / Režija: Marc Jampolsky
Bazilika Svete družine, znana kot Sagrada Família, ki so jo v Barceloni začeli graditi že leta 1882, bo predvidoma dokončana leta 2026, ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja. Oddaja predstavlja vsa obdobja gradnje ene najslovitejših zgradb na svetu: od njenih začetkov, ko je delo nadzoroval sam Gaudí, do poznejših obdobij, ko so morali njegovi nasledniki ugibati, kako si je mojster zamislil njeno končno podobo. Več načrtov in maket je namreč zgorelo med špansko državljansko vojno, v zadnjih letih pa so jih rekonstruirali s sodobnimi računalniškimi programi. Strokovnjaki bodo orisali arhitekturne posebnosti cerkve. Ta se odlikuje po nadvse izvirnih, domišljijskih rešitvah, ki na videz nasprotujejo zakonom težnosti. Znamenito baziliko, katere najvišji stolp bo segal kar 170 metrov visoko, že zdaj obišče pet milijonov turistov na leto. SAGRADA FAMILIA, GAUDI'S CHALLENGE / SAGRADA FAMILIA, LE DEFI DE GAUDI / Francija / 2022 / Režija: Marc Jampolsky
Podobe sodobne družbe skozi modificirane urbane vedute. Satirični pregled aktualnega družbenega dogajanja podan skozi modificirane totale evropskih in svetovnih mest, narave in vesolja. Devet vsebinsko povezanih sklopov prek sarkastičnih pisem beleži pomembne dogodke preteklih let in išče odgovore na vprašanja Kje smo? in Kam gremo?
Podobe sodobne družbe skozi modificirane urbane vedute. Satirični pregled aktualnega družbenega dogajanja podan skozi modificirane totale evropskih in svetovnih mest, narave in vesolja. Devet vsebinsko povezanih sklopov prek sarkastičnih pisem beleži pomembne dogodke preteklih let in išče odgovore na vprašanja Kje smo? in Kam gremo?
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 3. del: Preobrat Leto 1943 je leto pretresov. V Stalingradu Tretji rajh doživi prvi veliki poraz, ki pomeni začetek njegovega propada. Na drugi strani sveta Japonska po ameriški zmagi na Guadalcanalu izgubi vojaško prednost v Tihem oceanu. Zavezniki, ki so čedalje bolj usklajeni, načrtujejo padec fašističnih režimov. Julija 1943 je v Italiji po zavezniškem izkrcanju na Siciliji strmoglavljen Mussolini. Istega meseca bitka pri Kursku dokončno potrdi sovjetsko premoč na vzhodnem bojišču. Zavezniška letala bombardirajo Nemčijo in začne se vojna popolnega uničenja. Novembra 1943 v Teheranu Roosevelt, Churchill in Stalin načrtujejo odprtje še enega bojišča v zahodni Evropi. THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 3. del: Preobrat Leto 1943 je leto pretresov. V Stalingradu Tretji rajh doživi prvi veliki poraz, ki pomeni začetek njegovega propada. Na drugi strani sveta Japonska po ameriški zmagi na Guadalcanalu izgubi vojaško prednost v Tihem oceanu. Zavezniki, ki so čedalje bolj usklajeni, načrtujejo padec fašističnih režimov. Julija 1943 je v Italiji po zavezniškem izkrcanju na Siciliji strmoglavljen Mussolini. Istega meseca bitka pri Kursku dokončno potrdi sovjetsko premoč na vzhodnem bojišču. Zavezniška letala bombardirajo Nemčijo in začne se vojna popolnega uničenja. Novembra 1943 v Teheranu Roosevelt, Churchill in Stalin načrtujejo odprtje še enega bojišča v zahodni Evropi. THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Predstavljamo vam prvi poglobljeni dokumentarni film o skladatelju Antonu Brucknerju, enem od zapostavljenih velikanov glasbene zgodovine. Film razbija številne mite in predsodke, ki so jih o skladatelju širili glasbeni kritiki v času njegovega življenja in pozneje. To je zgodba o ostankih spomina, ki jo pripovedujejo ljudje, ki poznajo Antona Brucknerja in njegovo glasbo. Zgodba predstavlja Brucknerjevo življenje in delo skozi njegove simfonije. ANTON BRUCKNER - DAS VERKANNTE GENIE / Nemčija 2021 / režija Reiner Moritz
Predstavljamo vam prvi poglobljeni dokumentarni film o skladatelju Antonu Brucknerju, enem od zapostavljenih velikanov glasbene zgodovine. Film razbija številne mite in predsodke, ki so jih o skladatelju širili glasbeni kritiki v času njegovega življenja in pozneje. To je zgodba o ostankih spomina, ki jo pripovedujejo ljudje, ki poznajo Antona Brucknerja in njegovo glasbo. Zgodba predstavlja Brucknerjevo življenje in delo skozi njegove simfonije. ANTON BRUCKNER - DAS VERKANNTE GENIE / Nemčija 2021 / režija Reiner Moritz
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 2. del: Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 2. del: Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.
Film nas popelje po preteklosti mariborske študentske delovne brigade. Ta je nastala spontano, po velikem potresu v Posočju. Takrat se je študent Zoran Kačičnik, pobudnik akcije, domislil, da bi študentje po svojih močeh pomagali odpravljati posledice naravne nesreče, predvsem pa je želel prostovoljstvo povezati z vsakodnevnimi stiki z ljudmi, prizadetimi ob tej naravni nesreči. Tem je druženje s študenti nekoliko omililo prebijanje skozi težke čase po potresu in pomagalo pri premagovanju hudih stisk. Film spremlja 17. študentsko delovno brigado v Dobrovniku. Udeleženci so spoznavali vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, skupno delo. To je bilo obdobje, v katerem so kot generacija s svojim delom pustili pečat v širši družbi. Delo v brigadah je obenem tudi nasprotje potrošniške družbe in sebičnosti. Domačini so za pomoč zelo hvaležni, in to udeležencem pomeni izjemno veliko. Ko pa jih spoznamo od blizu, sprevidimo tudi, da so to študenti, ki se jim ne obetajo dobre službe - da torej pomoči potrebnim pravzaprav pomagajo tisti, ki so pomoči potrebni tudi sami .
Film nas popelje po preteklosti mariborske študentske delovne brigade. Ta je nastala spontano, po velikem potresu v Posočju. Takrat se je študent Zoran Kačičnik, pobudnik akcije, domislil, da bi študentje po svojih močeh pomagali odpravljati posledice naravne nesreče, predvsem pa je želel prostovoljstvo povezati z vsakodnevnimi stiki z ljudmi, prizadetimi ob tej naravni nesreči. Tem je druženje s študenti nekoliko omililo prebijanje skozi težke čase po potresu in pomagalo pri premagovanju hudih stisk. Film spremlja 17. študentsko delovno brigado v Dobrovniku. Udeleženci so spoznavali vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, skupno delo. To je bilo obdobje, v katerem so kot generacija s svojim delom pustili pečat v širši družbi. Delo v brigadah je obenem tudi nasprotje potrošniške družbe in sebičnosti. Domačini so za pomoč zelo hvaležni, in to udeležencem pomeni izjemno veliko. Ko pa jih spoznamo od blizu, sprevidimo tudi, da so to študenti, ki se jim ne obetajo dobre službe - da torej pomoči potrebnim pravzaprav pomagajo tisti, ki so pomoči potrebni tudi sami .
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 2. del: Ženske niso duhovite Ženske so v svetu komedije še vedno pogosto spregledane, čeprav bi bil stand up brez njihovega prispevka danes povsem drugačen. Komičarke so se morale na nastopih sprva podrejati pravilom, ki so jim jih postavili moški, vendar so nato nekatere že v šestdesetih letih preteklega stoletja korenito pretresle zakonitosti te komedijske zvrsti in utrle pot novim generacijam komikov ter komičark, ki danes v svojih predstavah razmišljajo o pomembnih družbenih temah. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 2. del: Ženske niso duhovite Ženske so v svetu komedije še vedno pogosto spregledane, čeprav bi bil stand up brez njihovega prispevka danes povsem drugačen. Komičarke so se morale na nastopih sprva podrejati pravilom, ki so jim jih postavili moški, vendar so nato nekatere že v šestdesetih letih preteklega stoletja korenito pretresle zakonitosti te komedijske zvrsti in utrle pot novim generacijam komikov ter komičark, ki danes v svojih predstavah razmišljajo o pomembnih družbenih temah. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Bruce Springsteen ima po več kot petdesetletni karieri še danes na turnejah razprodane koncerte. Ljubezen do glasbe je v njem prebudil Elvis Presley, ko je bil Springsteen star komaj šest let. Odraščal je v preprosti delavski družini in že zelo zgodaj začutil veliko neskladje med ameriškimi sanjami in resničnostjo. Postal je kronist ameriškega delavskega razreda in pisal o tistih, na katere družba pozablja, o ljudeh, ki so bili žrtvovani za neizprosni kapitalizem, o navadnih ljudeh, ki so bili obsojeni na nevidno življenje v senci. Orisuje narod, ki se je razvijal ob stiskah in ki so ga oblikovali valovi priseljevanja. Podobnost je našel v filmskih likih ameriškega novega vala, ki so prav tako bežali pred svojo usodo. Po junaku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze je v pesmi obudil duha Toma Joada in opisal scenarij, ki se v zgodovini ponavlja. Tako kot so se zaradi krize in lakote po letu 1929 Američani preseljevali v Kalifornijo, se danes preseljujejo ljudje, ki so drugačne polti in govorijo drugačen jezik, vendar so ujeti v enake okoliščine. BRUCE SPRINGSTEEN, THE AMERICA WHISPERER / BRUCE SPRINGSTEEN, LE CHANTEUR QUI MURMURAIT A L'OREILLE DE L'AMERIQUE / Francija / 2024 / Režija: Thomas Boujut
Bruce Springsteen ima po več kot petdesetletni karieri še danes na turnejah razprodane koncerte. Ljubezen do glasbe je v njem prebudil Elvis Presley, ko je bil Springsteen star komaj šest let. Odraščal je v preprosti delavski družini in že zelo zgodaj začutil veliko neskladje med ameriškimi sanjami in resničnostjo. Postal je kronist ameriškega delavskega razreda in pisal o tistih, na katere družba pozablja, o ljudeh, ki so bili žrtvovani za neizprosni kapitalizem, o navadnih ljudeh, ki so bili obsojeni na nevidno življenje v senci. Orisuje narod, ki se je razvijal ob stiskah in ki so ga oblikovali valovi priseljevanja. Podobnost je našel v filmskih likih ameriškega novega vala, ki so prav tako bežali pred svojo usodo. Po junaku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze je v pesmi obudil duha Toma Joada in opisal scenarij, ki se v zgodovini ponavlja. Tako kot so se zaradi krize in lakote po letu 1929 Američani preseljevali v Kalifornijo, se danes preseljujejo ljudje, ki so drugačne polti in govorijo drugačen jezik, vendar so ujeti v enake okoliščine. BRUCE SPRINGSTEEN, THE AMERICA WHISPERER / BRUCE SPRINGSTEEN, LE CHANTEUR QUI MURMURAIT A L'OREILLE DE L'AMERIQUE / Francija / 2024 / Režija: Thomas Boujut
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 13. del: Kolikšna je moč barv? Življenja brez barv si ne znamo predstavljati ne ljudje in tudi živali in rastline ne. Barve vplivajo na našo evolucijo ter na tako rekoč vse življenje na Zemlji. Od kod moč barv in kako nam jo uspe izkoristiti? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Tanja Kűchle, Lucas Gries
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 13. del: Kolikšna je moč barv? Življenja brez barv si ne znamo predstavljati ne ljudje in tudi živali in rastline ne. Barve vplivajo na našo evolucijo ter na tako rekoč vse življenje na Zemlji. Od kod moč barv in kako nam jo uspe izkoristiti? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Tanja Kűchle, Lucas Gries
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc
V zadnjih 40 letih smo priča močnemu porastu novih bolezni. V 70 odstotkih primerov gre za zoonoze, nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na ljudi. Znanstveniki na terenu po vsem svetu v pogovoru s francosko igralko Juliette Binoche pojasnjujejo vzroke za pojav pandemij in razkrivajo, kako je naše zdravje tesno povezano z zdravjem ekosistemov. MAKING PANDEMICS / LA FABRIQUE DES PANDEMIES / Francija / 2022 / Režija: Marie-Monique Robin
V zadnjih 40 letih smo priča močnemu porastu novih bolezni. V 70 odstotkih primerov gre za zoonoze, nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na ljudi. Znanstveniki na terenu po vsem svetu v pogovoru s francosko igralko Juliette Binoche pojasnjujejo vzroke za pojav pandemij in razkrivajo, kako je naše zdravje tesno povezano z zdravjem ekosistemov. MAKING PANDEMICS / LA FABRIQUE DES PANDEMIES / Francija / 2022 / Režija: Marie-Monique Robin
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 2. del: Končnica Cezar je imel večino Galije pod svojim nadzorom, toda galska plemena so se začela upirati. Karizmatičnemu borcu za svobodo Vercingetoriksu je uspelo plemena združiti pod svojim vodstvom. Arheologi na podlagi izkopavanj v Franciji ugotavljajo, kakšno obrambo so Galci uporabljali za svoja utrjena mesta, da bi se ubranili pred Cezarjevimi legijami. Ko je ta s svojo vojsko oblegal Vercingetoriksovo trdnjavo, je bil tudi sam obkoljen. Kako se je razpletla odločilna bitka v galskih vojnah? CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 2. del: Končnica Cezar je imel večino Galije pod svojim nadzorom, toda galska plemena so se začela upirati. Karizmatičnemu borcu za svobodo Vercingetoriksu je uspelo plemena združiti pod svojim vodstvom. Arheologi na podlagi izkopavanj v Franciji ugotavljajo, kakšno obrambo so Galci uporabljali za svoja utrjena mesta, da bi se ubranili pred Cezarjevimi legijami. Ko je ta s svojo vojsko oblegal Vercingetoriksovo trdnjavo, je bil tudi sam obkoljen. Kako se je razpletla odločilna bitka v galskih vojnah? CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka. Je bil punk bolj revolucionaren od rocka? Je bilo bolj nevarno poslušati jazz ali plesati tržačana? So bili mladi v šestdesetih bolj pogumni od ostalih generacij mladih? Je narodno zabavna glasba punk današnjega časa? To je le nekaj vprašanj, ki jih avtor dokumentarnega filma ''Revolucionarne zabave naših mladosti'' Zvezdan Martič postavlja ljudem, ki so osebno ustvarjali ali spremljali dogajanje v različnih povojnih obdobjih. Pregled različnih mladosti začne po drugi svetovni vojni, ko so mladi obnavljali porušeno domovino in ga konča v obdobju interneta, ki sedanjo mlado generacijo dela najbolj drugačno od predhodnih. Ob tem v veliki meri uporablja bogato arhivsko gradivo TV Slovenija, ki gledalca slikovno in z izjavami takratnih akterjev preseli v različna obdobja naše polpretekle in novejše zgodovine. Vsaka generacija je imela svoje značilnosti in najbolj pogosto se je upor staršem in oblastem, dogajal na zabavah. In oblast je to vedela. Zato je UDBA nadzorovala glasbenike, ki so igrali jazz, varuhi družbe so prekinjali ''pohujšljive'' plese. Dolgolase rokerje so metali iz šol, punkerje so zapirali. V novi državi so prišle nove vrednote, osrednje mesto v medijih je dobila narodno zabavna glasba. V dokumentarnem filmu sodelujejo številni glasbeniki (Kameleoni, Buldožer, Pankrti, Šank rock, Ali En, Modrijani, N'Toko, Koala Voice…), glasbeni uredniki, promotorji, managerji in drugi in delijo z gledalci svoje spomine, predvsem pa analizirajo takratna obdobja in jih primerjajo z današnjim časom. Avtor filma je Zvezdan Martič.
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka. Je bil punk bolj revolucionaren od rocka? Je bilo bolj nevarno poslušati jazz ali plesati tržačana? So bili mladi v šestdesetih bolj pogumni od ostalih generacij mladih? Je narodno zabavna glasba punk današnjega časa? To je le nekaj vprašanj, ki jih avtor dokumentarnega filma ''Revolucionarne zabave naših mladosti'' Zvezdan Martič postavlja ljudem, ki so osebno ustvarjali ali spremljali dogajanje v različnih povojnih obdobjih. Pregled različnih mladosti začne po drugi svetovni vojni, ko so mladi obnavljali porušeno domovino in ga konča v obdobju interneta, ki sedanjo mlado generacijo dela najbolj drugačno od predhodnih. Ob tem v veliki meri uporablja bogato arhivsko gradivo TV Slovenija, ki gledalca slikovno in z izjavami takratnih akterjev preseli v različna obdobja naše polpretekle in novejše zgodovine. Vsaka generacija je imela svoje značilnosti in najbolj pogosto se je upor staršem in oblastem, dogajal na zabavah. In oblast je to vedela. Zato je UDBA nadzorovala glasbenike, ki so igrali jazz, varuhi družbe so prekinjali ''pohujšljive'' plese. Dolgolase rokerje so metali iz šol, punkerje so zapirali. V novi državi so prišle nove vrednote, osrednje mesto v medijih je dobila narodno zabavna glasba. V dokumentarnem filmu sodelujejo številni glasbeniki (Kameleoni, Buldožer, Pankrti, Šank rock, Ali En, Modrijani, N'Toko, Koala Voice…), glasbeni uredniki, promotorji, managerji in drugi in delijo z gledalci svoje spomine, predvsem pa analizirajo takratna obdobja in jih primerjajo z današnjim časom. Avtor filma je Zvezdan Martič.
V dokumentarnem filmu Forenziki železne dobe nas bo ekipa strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Anglije, Bosne in Hercegovine ter Italije popeljala na pravo forenzično popotovanje po starejši železni dobi. Znanstveniki lahko s pomočjo najnovejših tehnologij in metod ugotovijo, od tega, kako so ljudje v starejši železni dobi poseljevali in spreminjali krajino, v kateri so živeli, pa vse do tega, kaj je bilo na jedilniku železnodobnega človeka in kako so nastajale upodobitve na znameniti situlski umetnosti. Podobe na teh umetelno okrašenih bronastih predmetih razkrivajo predvsem svet bojevnikov in veljakov, železnodobno družbo, ki je bila močno razslojena. Prizore z najbolj znane bronaste vedrice, situle z Vač, imamo Slovenci tudi na osebnih izkaznicah in v potnih listih. Iz starejše železne dobe izhaja torej eden naših nacionalnih simbolov. Z železovo rudo, eno najpomembnejših strateških surovin prazgodovinskega sveta, so se znali okoristiti tudi železnodobni Dolenjci. O tem, da so bili vešči matalurgi ni dvoma, saj o tem pričajo metalurški centri kot so na primer Dolenjske Toplice. S svojimi središči, kot so denimo Vače, Magdalenska gora in Novo mesto, je bila železnodobna Dolenjska brez dvoma tudi pomemben sestavni člen razvejane trgovine na dolge razdalje, ki je povezovala takratne skupnosti od Sredozemlja do Srednje Evrope. V filmu strokovnjaki spregovorijo tudi o dinamičnih odnosih, ki so se pred več kot poltretjim tisočletjem spletali med železnodobnimi skupnostmi, živečimi na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
V dokumentarnem filmu Forenziki železne dobe nas bo ekipa strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Anglije, Bosne in Hercegovine ter Italije popeljala na pravo forenzično popotovanje po starejši železni dobi. Znanstveniki lahko s pomočjo najnovejših tehnologij in metod ugotovijo, od tega, kako so ljudje v starejši železni dobi poseljevali in spreminjali krajino, v kateri so živeli, pa vse do tega, kaj je bilo na jedilniku železnodobnega človeka in kako so nastajale upodobitve na znameniti situlski umetnosti. Podobe na teh umetelno okrašenih bronastih predmetih razkrivajo predvsem svet bojevnikov in veljakov, železnodobno družbo, ki je bila močno razslojena. Prizore z najbolj znane bronaste vedrice, situle z Vač, imamo Slovenci tudi na osebnih izkaznicah in v potnih listih. Iz starejše železne dobe izhaja torej eden naših nacionalnih simbolov. Z železovo rudo, eno najpomembnejših strateških surovin prazgodovinskega sveta, so se znali okoristiti tudi železnodobni Dolenjci. O tem, da so bili vešči matalurgi ni dvoma, saj o tem pričajo metalurški centri kot so na primer Dolenjske Toplice. S svojimi središči, kot so denimo Vače, Magdalenska gora in Novo mesto, je bila železnodobna Dolenjska brez dvoma tudi pomemben sestavni člen razvejane trgovine na dolge razdalje, ki je povezovala takratne skupnosti od Sredozemlja do Srednje Evrope. V filmu strokovnjaki spregovorijo tudi o dinamičnih odnosih, ki so se pred več kot poltretjim tisočletjem spletali med železnodobnimi skupnostmi, živečimi na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
Veter Wouterja tokrat zanese globoko v gore. Obišče spomenik, ki so ga postavili v spomin na hudo letalsko nesrečo, nato pa odkolesari v Alpe. Čeprav ima veter ves čas v hrbet, mora močno poganjati, saj se pot ves čas vzpenja. Po Alpah ga čakajo Dolomiti, kjer si od daleč ogleda ledenik na Marmoladi, ki je vsako leto manjši. V slikoviti gorski vasici spozna belgijski par, ki ga povabi na kosilo. V Fagagni pa si ogleda prireditev, ki je zlepa ne bo pozabil: oslovsko dirko. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Veter Wouterja tokrat zanese globoko v gore. Obišče spomenik, ki so ga postavili v spomin na hudo letalsko nesrečo, nato pa odkolesari v Alpe. Čeprav ima veter ves čas v hrbet, mora močno poganjati, saj se pot ves čas vzpenja. Po Alpah ga čakajo Dolomiti, kjer si od daleč ogleda ledenik na Marmoladi, ki je vsako leto manjši. V slikoviti gorski vasici spozna belgijski par, ki ga povabi na kosilo. V Fagagni pa si ogleda prireditev, ki je zlepa ne bo pozabil: oslovsko dirko. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser
Kolumbijski in mehiški karteli slovijo po tem, da vzpostavljajo vladavino s skrajnim nasiljem. Pri tem imajo nezanemarljivo vlogo njihovi odvetniki, ki predstavljajo najpomembnejšo vez med podtalnim svetom trgovine z mamili in orožjem ter mehiškimi sodnimi in političnimi oblastmi. O tem, zakaj so branili nekatere najzloglasnejše latinskoameriške trgovce z mamili in kako jim je kljub temu uspelo ohraniti integriteto, v dokumentarnem filmu spregovorijo tudi nekdanji odvetniki Pabla Escobarja, Amada Carilla Fuentesa in Joaquína »El Chapa« Guzmána. SI TU TUES, APPELLE - MOI / IF YOU KILL, CALL ME / Francija / 2022 / Režija: Eduardo Febbro
Kolumbijski in mehiški karteli slovijo po tem, da vzpostavljajo vladavino s skrajnim nasiljem. Pri tem imajo nezanemarljivo vlogo njihovi odvetniki, ki predstavljajo najpomembnejšo vez med podtalnim svetom trgovine z mamili in orožjem ter mehiškimi sodnimi in političnimi oblastmi. O tem, zakaj so branili nekatere najzloglasnejše latinskoameriške trgovce z mamili in kako jim je kljub temu uspelo ohraniti integriteto, v dokumentarnem filmu spregovorijo tudi nekdanji odvetniki Pabla Escobarja, Amada Carilla Fuentesa in Joaquína »El Chapa« Guzmána. SI TU TUES, APPELLE - MOI / IF YOU KILL, CALL ME / Francija / 2022 / Režija: Eduardo Febbro
Fantje se po »Cesti kosti« odpravijo na severovzhod, v Sibirijo, da bi obiskali najhladnejši kraj na svetu, ki mu pravijo pol mraza. Vest o njihovem prihodu se razširi in na lepem postanejo senzacija v krajevnih novicah. Obiščejo stalni cirkus, udeležijo se praznika mraza, odgovarjajo na vprašanja tamkajšnjih novinarjev in postanejo celo žiranti v nenavadnem izboru lepotne kraljice Jakutska. Potem se s sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni, podajo v sibirske gozdove in prespijo pod šotorskim platnom, pod milim nebom, preden dosežejo pol mraza in kip Bika zime. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Fantje se po »Cesti kosti« odpravijo na severovzhod, v Sibirijo, da bi obiskali najhladnejši kraj na svetu, ki mu pravijo pol mraza. Vest o njihovem prihodu se razširi in na lepem postanejo senzacija v krajevnih novicah. Obiščejo stalni cirkus, udeležijo se praznika mraza, odgovarjajo na vprašanja tamkajšnjih novinarjev in postanejo celo žiranti v nenavadnem izboru lepotne kraljice Jakutska. Potem se s sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni, podajo v sibirske gozdove in prespijo pod šotorskim platnom, pod milim nebom, preden dosežejo pol mraza in kip Bika zime. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 6. del: Prihodnost Včasih že samo zavedanje, da se lahko spremenimo, pomaga omehčati naše statično dojemanje stvarnosti. Pogosto togo vidimo le eno neizogibno prihodnost namesto številnih mogočih različic. Zadnji del serije obravnava potrebo po mnogo širšem razmišljanju o tem, kaj utegne še priti. Na to, da bomo vsi čim učinkoviteje sodelovali pri ustvarjanju boljše prihodnosti za nas in za zanamce, lahko vplivamo bolj, kot se tega zavedamo. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 6. del: Prihodnost Včasih že samo zavedanje, da se lahko spremenimo, pomaga omehčati naše statično dojemanje stvarnosti. Pogosto togo vidimo le eno neizogibno prihodnost namesto številnih mogočih različic. Zadnji del serije obravnava potrebo po mnogo širšem razmišljanju o tem, kaj utegne še priti. Na to, da bomo vsi čim učinkoviteje sodelovali pri ustvarjanju boljše prihodnosti za nas in za zanamce, lahko vplivamo bolj, kot se tega zavedamo. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 6. del: Bomo živeli večno? Iz laboratorijev po vsem svetu prihajajo novice o uspešnem pomlajevanju miši, glist in muh. Raziskovalci dosegajo izjemne rezultate. Živali živijo dlje in se bolj zdravo starajo. Je mogoče to prenesti tudi na človeka? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Petra Thurn
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 6. del: Bomo živeli večno? Iz laboratorijev po vsem svetu prihajajo novice o uspešnem pomlajevanju miši, glist in muh. Raziskovalci dosegajo izjemne rezultate. Živali živijo dlje in se bolj zdravo starajo. Je mogoče to prenesti tudi na človeka? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Petra Thurn