Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini. V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar. Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini. V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar. Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe, kot je Klemnova, niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe, kot je Klemnova, niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film, ki vzame trnek in nanj nasadi preprosta, navadna človeška čustva nas skozi 7 ruskih zgodb popelje v svetove, ki se sprva zdijo tako zelo oddaljeni, hkrati pa so nam tako zelo blizu. 1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika. 7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
Film, ki vzame trnek in nanj nasadi preprosta, navadna človeška čustva nas skozi 7 ruskih zgodb popelje v svetove, ki se sprva zdijo tako zelo oddaljeni, hkrati pa so nam tako zelo blizu. 1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika. 7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 3. del: Zadnji del potovanja Michael začne v zvezni državi Zulia ob meji s Kolumbijo, v enem od najnevarnejših delov Venezuele, kjer so nekdaj z nafto bogata mesta opustela zaradi nasilja in množičnega izseljevanja. V Maracaibu, nekoč naftnem središču države, Michael odkrije tudi živahnejšo plat in spozna Marío Peinado, nekdanjo finalistko izbora za miss Venezuele. Skupaj razmišljata o lepotnih idealih in pomenu etnične identitete. Pot nadaljuje v mestece Chuao, kjer odkrije slovito venezuelsko čokolado, potovanje pa zaključi v Caracasu na državni karnevalski paradi. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 3. del: Zadnji del potovanja Michael začne v zvezni državi Zulia ob meji s Kolumbijo, v enem od najnevarnejših delov Venezuele, kjer so nekdaj z nafto bogata mesta opustela zaradi nasilja in množičnega izseljevanja. V Maracaibu, nekoč naftnem središču države, Michael odkrije tudi živahnejšo plat in spozna Marío Peinado, nekdanjo finalistko izbora za miss Venezuele. Skupaj razmišljata o lepotnih idealih in pomenu etnične identitete. Pot nadaljuje v mestece Chuao, kjer odkrije slovito venezuelsko čokolado, potovanje pa zaključi v Caracasu na državni karnevalski paradi. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Dokumentarni portret Josipa Jurčiča posnet tekom Jurčičevega leta 2021, predstavi življenje in delo literata, med drugim avtorja prvega slovenskega romana, ki je bil za časa svojega življenja osrednja oseba v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in obenem refleksijo na današnji čas. Skozi njegova dela nas vodijo literarni zgodovinarji Aleksander Bjelčevič, Urška Perenič, Miran Hladnik. Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah nam plastično oriše njegovo vlogo urednika in časnikarja, ki je bil zelo poznan in priljubljen v tistem času. Ilustrator Marjan Manček nas popelje skozi ilustracije brezčasne satire družbenega življenja, vsem znane Kozlovske sodbe v Višnji gori. In literarni zgodovinar Igor Grdina zaključi: "Višnjani smo mi vsi". Zgodba je prepletena z odlomki iz celovečernega igranega filma posnetega po Jurčičevi knjižni predlogi, romanu Deseti brat. Dokumentarni portret je režirala Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Dora Trček, produciral ga je Studio Virc za RTV Slovenija.
Dokumentarni portret Josipa Jurčiča posnet tekom Jurčičevega leta 2021, predstavi življenje in delo literata, med drugim avtorja prvega slovenskega romana, ki je bil za časa svojega življenja osrednja oseba v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in obenem refleksijo na današnji čas. Skozi njegova dela nas vodijo literarni zgodovinarji Aleksander Bjelčevič, Urška Perenič, Miran Hladnik. Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah nam plastično oriše njegovo vlogo urednika in časnikarja, ki je bil zelo poznan in priljubljen v tistem času. Ilustrator Marjan Manček nas popelje skozi ilustracije brezčasne satire družbenega življenja, vsem znane Kozlovske sodbe v Višnji gori. In literarni zgodovinar Igor Grdina zaključi: "Višnjani smo mi vsi". Zgodba je prepletena z odlomki iz celovečernega igranega filma posnetega po Jurčičevi knjižni predlogi, romanu Deseti brat. Dokumentarni portret je režirala Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Dora Trček, produciral ga je Studio Virc za RTV Slovenija.
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville
Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, ena največjih doslej odkritih jam na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans
Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, ena največjih doslej odkritih jam na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans
Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, ki obvladuje pokrajino in s svojo stožčasto obliko dolini ob reki Voglajni daje posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj nepretrgano poseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih. Arheološki park Rifnik pa stoji na kraju največje poznoantične naselbine na Slovenskem.
Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, ki obvladuje pokrajino in s svojo stožčasto obliko dolini ob reki Voglajni daje posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj nepretrgano poseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih. Arheološki park Rifnik pa stoji na kraju največje poznoantične naselbine na Slovenskem.
Na Ljubljanskem gradu se te mesece odvija zadnje dejanje več desetletij trajajočih arheoloških raziskav grajskega griča. Izkopavanja, ki pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana in Arheološkega raziskovalnega konzorcija potekajo od lanskega decembra, se osredotočajo na območje bastije in nekdanjega vhodnega stolpa. Gre za izjemno pomembno fazo, saj strokovnjaki z uporabo sodobne tehnologije preiskujejo zadnji še neraziskani del gradu, kar bo omogočilo celovit vpogled v njegovo preteklost od prazgodovine in rimskega obdobja pa vse do srednjeveške trdnjave. Za Nedeljsko reportažo je izkopavanja obiskal Miha Žorž.
Na Ljubljanskem gradu se te mesece odvija zadnje dejanje več desetletij trajajočih arheoloških raziskav grajskega griča. Izkopavanja, ki pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana in Arheološkega raziskovalnega konzorcija potekajo od lanskega decembra, se osredotočajo na območje bastije in nekdanjega vhodnega stolpa. Gre za izjemno pomembno fazo, saj strokovnjaki z uporabo sodobne tehnologije preiskujejo zadnji še neraziskani del gradu, kar bo omogočilo celovit vpogled v njegovo preteklost od prazgodovine in rimskega obdobja pa vse do srednjeveške trdnjave. Za Nedeljsko reportažo je izkopavanja obiskal Miha Žorž.
Leta 1999 je edinstven film pretresel celotno generacijo in do vrha napolnil kinematografske blagajne po vsem svetu. Rodila se je saga Matrica, ki je hitro postala popkulturni fenomen, in svetu razkrila dvojico filmskih ustvarjalcev: Wachowski. Njeni preroški vidiki so srčika tega dokumentarnega filma brez primere. S tem ko je gledalce popeljala v 21. stoletje, je saga Matrica predvidela številna družbena in politična vprašanja današnjega časa: uporabo tehnologij, hekanje, vprašanje spola in identitete, lažne novice, teorije zarote. Filmi režiserk Wachowski si utirajo pot naprej, vodijo globalni boj za emancipacijo in navdihujejo generacije pri iskanju resnice, izbire in svobode. THE MATRIX GENERATION / Francija / 2023 / Režija: Benjamin Clavel
Leta 1999 je edinstven film pretresel celotno generacijo in do vrha napolnil kinematografske blagajne po vsem svetu. Rodila se je saga Matrica, ki je hitro postala popkulturni fenomen, in svetu razkrila dvojico filmskih ustvarjalcev: Wachowski. Njeni preroški vidiki so srčika tega dokumentarnega filma brez primere. S tem ko je gledalce popeljala v 21. stoletje, je saga Matrica predvidela številna družbena in politična vprašanja današnjega časa: uporabo tehnologij, hekanje, vprašanje spola in identitete, lažne novice, teorije zarote. Filmi režiserk Wachowski si utirajo pot naprej, vodijo globalni boj za emancipacijo in navdihujejo generacije pri iskanju resnice, izbire in svobode. THE MATRIX GENERATION / Francija / 2023 / Režija: Benjamin Clavel
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 3. del: Alexander v zadnji etapi potovanja po prekrasni Šrilanki spozna strokovnjaka za kače Sampatha, ki rešuje te smrtonosne, ampak ogrožene plazilce. Po srečanju z znano šrilanško popotnico Shenelle se odpravi na tamilski sever, kjer je 26 let divjala državljanska vojna. Tam si ogleda dirke z bikovskimi vpregami, obišče hindujski tempelj in se udeleži treninga šrilanške borilne veščine. Vmes se v osrednjem delu otoka povzpne na Levjo skalo, kjer je v 5. stoletju stala mogočna kraljeva trdnjava. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 3. del: Alexander v zadnji etapi potovanja po prekrasni Šrilanki spozna strokovnjaka za kače Sampatha, ki rešuje te smrtonosne, ampak ogrožene plazilce. Po srečanju z znano šrilanško popotnico Shenelle se odpravi na tamilski sever, kjer je 26 let divjala državljanska vojna. Tam si ogleda dirke z bikovskimi vpregami, obišče hindujski tempelj in se udeleži treninga šrilanške borilne veščine. Vmes se v osrednjem delu otoka povzpne na Levjo skalo, kjer je v 5. stoletju stala mogočna kraljeva trdnjava. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Dokumentarni film predstavi pogled v svetovno industrijo vojnega turizma in priča o družbi, v kateri lahko kar koli kupiš za pravo ceno. Organizatorji potovanj si želijo vstopiti v rastoči posel z redkimi in ekstremnimi doživetji. Turistom ponujajo resnično nevarnost in akcijo na prvi bojni liniji … DANGER ZONE / Poljska, Velika Britanija / 2023 / Režija: Vita Maria Drygas
Dokumentarni film predstavi pogled v svetovno industrijo vojnega turizma in priča o družbi, v kateri lahko kar koli kupiš za pravo ceno. Organizatorji potovanj si želijo vstopiti v rastoči posel z redkimi in ekstremnimi doživetji. Turistom ponujajo resnično nevarnost in akcijo na prvi bojni liniji … DANGER ZONE / Poljska, Velika Britanija / 2023 / Režija: Vita Maria Drygas
Lucija je bila noseča. Imela je kontrolni pregled. Dušan je pričakoval njen klic. Nikoli ga ne bo pozabil: "Vsakič, ko slišiš za takšno diagnozo, ali pa bolezen, ali pa simptomatiko vsega tega, kar prinese s sabo, je potem en tak krut udarec, ko to preslikaš v svoje resnično življenje." Podkast Odločena je podkast o težkih odločitvah, ki jih prinese življenje. To je zgodba o Luciji in Dušanu. Nihče ju ni zares pripravil na težke odločitve. Sprejemati sta jih začela, ko sta postala mama in oče.
Lucija je bila noseča. Imela je kontrolni pregled. Dušan je pričakoval njen klic. Nikoli ga ne bo pozabil: "Vsakič, ko slišiš za takšno diagnozo, ali pa bolezen, ali pa simptomatiko vsega tega, kar prinese s sabo, je potem en tak krut udarec, ko to preslikaš v svoje resnično življenje." Podkast Odločena je podkast o težkih odločitvah, ki jih prinese življenje. To je zgodba o Luciji in Dušanu. Nihče ju ni zares pripravil na težke odločitve. Sprejemati sta jih začela, ko sta postala mama in oče.
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Dokumentarci – kulturno-umetniški
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
Dokumentarna oddaja razkriva zgodovino nespornega simbola ženskosti in obenem tarče ostrih feminističnih kritik, majhnega, a pomembnega koščka blaga, ki zvesto zrcali stanje na svetu in vlogo ženske v njem. Zdi se, da ta kos spodnjega perila obstaja od nekdaj, v resnici pa je nastal šele ob koncu 19. stoletja, ko je končno odrešil ženske utesnjujočih korzetov, v katerih so trpele od renesanse. S povečanjem potrebe po ženski delovni sili je podpornik za prsi med prvo svetovno vojno prešel v množično uporabo, se razširil po vsem svetu, s tehničnimi inovacijami večkrat spremenil podobo, oblikoval žensko postavo v skladu s trenutnimi modnimi smernicami in se razvil do neštetih današnjih različic. Kaj pa ga čaka v prihodnosti? Je nedrček res nepogrešljiv del garderobe ali le orodje omejevanja ženskega telesa? SHAPING LADIES: A BRA STORY / Francija / 2023 / Režija: Sandra Rude
Dokumentarna oddaja razkriva zgodovino nespornega simbola ženskosti in obenem tarče ostrih feminističnih kritik, majhnega, a pomembnega koščka blaga, ki zvesto zrcali stanje na svetu in vlogo ženske v njem. Zdi se, da ta kos spodnjega perila obstaja od nekdaj, v resnici pa je nastal šele ob koncu 19. stoletja, ko je končno odrešil ženske utesnjujočih korzetov, v katerih so trpele od renesanse. S povečanjem potrebe po ženski delovni sili je podpornik za prsi med prvo svetovno vojno prešel v množično uporabo, se razširil po vsem svetu, s tehničnimi inovacijami večkrat spremenil podobo, oblikoval žensko postavo v skladu s trenutnimi modnimi smernicami in se razvil do neštetih današnjih različic. Kaj pa ga čaka v prihodnosti? Je nedrček res nepogrešljiv del garderobe ali le orodje omejevanja ženskega telesa? SHAPING LADIES: A BRA STORY / Francija / 2023 / Režija: Sandra Rude
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Retrospektiva filmov Rudija Urana
Film razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali največji hiti skupine Tabu, ob tem pa ponuja vpogled v koncertno zaodrje. Film predstavlja člane skupine na iskren način, njihovo glasbeno ustvarjanje pa osvetlijo še različni gostje iz glasbenega sveta. Člani benda brez zavor spregovorijo tudi o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj.
Film razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali največji hiti skupine Tabu, ob tem pa ponuja vpogled v koncertno zaodrje. Film predstavlja člane skupine na iskren način, njihovo glasbeno ustvarjanje pa osvetlijo še različni gostje iz glasbenega sveta. Člani benda brez zavor spregovorijo tudi o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj.
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Pri iskanju odgovora na to, kaj je imela v mislih mati narava, ugotovimo, da je bila zelo odprtega duha. Ta nazorni, duhoviti in vznemirljivi dokumentarni film nas popelje v svet živalske spolnosti, ki je veliko pestrejša, kot si mislimo. QUEER PLANET / Velika Britanija / 2023 / Izvršna producentka: Martha Holmes
Pri iskanju odgovora na to, kaj je imela v mislih mati narava, ugotovimo, da je bila zelo odprtega duha. Ta nazorni, duhoviti in vznemirljivi dokumentarni film nas popelje v svet živalske spolnosti, ki je veliko pestrejša, kot si mislimo. QUEER PLANET / Velika Britanija / 2023 / Izvršna producentka: Martha Holmes
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Natascho Kampusch so ugrabili pri 10 letih. 3096 dni je bila zajeta v hiši na obrobju Dunaja, zaprta v ječi, tri metre pod zemljo. Njen ugrabitelj jo je poskušal zlomiti z odtegovanjem hrane, mrazom in samovoljnim prižiganjem ter ugašanjem luči. Ko je Nataschi po osmih letih uspelo zbežati, je upala, da se bo vrnila v pravičen svet, poln razumevanja, toda mnogi njeni zgodbi niso verjeli. NATASCHA KAMPUSCH - A LIFETIME IN PRISON / Danska / 2022 / Režija: Nicole Nielsen Horanyi
Natascho Kampusch so ugrabili pri 10 letih. 3096 dni je bila zajeta v hiši na obrobju Dunaja, zaprta v ječi, tri metre pod zemljo. Njen ugrabitelj jo je poskušal zlomiti z odtegovanjem hrane, mrazom in samovoljnim prižiganjem ter ugašanjem luči. Ko je Nataschi po osmih letih uspelo zbežati, je upala, da se bo vrnila v pravičen svet, poln razumevanja, toda mnogi njeni zgodbi niso verjeli. NATASCHA KAMPUSCH - A LIFETIME IN PRISON / Danska / 2022 / Režija: Nicole Nielsen Horanyi
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 2. del: Alexander Armstrong se v drugem delu šrilanške pustolovščine z vlakom odpravi med čajne nasade. V Kandyju spozna starodavno ajurvedsko medicino, si ogleda poseben umetniški hotel ter obišče tempelj Budovega zoba in plesalce, ki sodelujejo pri vsakoletnem budističnem obredju. V narodnem parku Udawalawe imajo prehodni dom za osirotele slonje mladiče. Območje slonov si ogleda še iz zraka, natančneje, iz balona. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 2. del: Alexander Armstrong se v drugem delu šrilanške pustolovščine z vlakom odpravi med čajne nasade. V Kandyju spozna starodavno ajurvedsko medicino, si ogleda poseben umetniški hotel ter obišče tempelj Budovega zoba in plesalce, ki sodelujejo pri vsakoletnem budističnem obredju. V narodnem parku Udawalawe imajo prehodni dom za osirotele slonje mladiče. Območje slonov si ogleda še iz zraka, natančneje, iz balona. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith