Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
Dokumentarna drama Križ in kladivo temelji na dramatični življenjski zgodbi slovenskega duhovnika in partizana Jožeta Lampreta. Ta neizprosni borec za pravičnost in enakost med ljudmi je vse svoje življenje poskušal združiti nezdružljivo – praktično krščanstvo in mednarodni socializem. Na koncu je bil izigran od obeh. Pa ne zavoljo idej, temveč zaradi tistih, ki so v njem videli bodisi sovražnika ali pa le sredstvo za dosego svojih ciljev. Zgodba, ki prikrito odseva tudi danes. Nastala je pod režijsko taktirko Bojana Laboviča, ki je napisal tudi scenarij.
Dokumentarna drama Križ in kladivo temelji na dramatični življenjski zgodbi slovenskega duhovnika in partizana Jožeta Lampreta. Ta neizprosni borec za pravičnost in enakost med ljudmi je vse svoje življenje poskušal združiti nezdružljivo – praktično krščanstvo in mednarodni socializem. Na koncu je bil izigran od obeh. Pa ne zavoljo idej, temveč zaradi tistih, ki so v njem videli bodisi sovražnika ali pa le sredstvo za dosego svojih ciljev. Zgodba, ki prikrito odseva tudi danes. Nastala je pod režijsko taktirko Bojana Laboviča, ki je napisal tudi scenarij.
Marinka Štern se z malo manj veselja spominja vseh ovir na akademiji. Nato bruhne v smeh ter se spominja svojih predstav z živimi živalmi in drugih anekdot. Nato resno opozori, da je razkrila preveč in naj tega ne uporabimo. Z upoštevanjem njene želje, da nekatere podrobnosti ostanejo zakrite, je njen prizor postal detektivski noir.
Marinka Štern se z malo manj veselja spominja vseh ovir na akademiji. Nato bruhne v smeh ter se spominja svojih predstav z živimi živalmi in drugih anekdot. Nato resno opozori, da je razkrila preveč in naj tega ne uporabimo. Z upoštevanjem njene želje, da nekatere podrobnosti ostanejo zakrite, je njen prizor postal detektivski noir.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Ajdovščina je danes gospodarsko, upravno in kulturno središče Vipavske doline, v zgodovini pa je imela kot antično naselje z imenom Pri mrzli reki in Castra pomembno vlogo na prehodu med Aquileio in Emono. Arheološki ostanki so danes prezentirani tako v mestni muzejski zbirki kot v zgodovinskem jedru, ki ga zaznamuje tudi več galerij, predstavili pa bomo še industrijsko dediščino mesta. O Ajdovščini bodo spregovorili arheologinja Ana Kruh, akademska slikarka Polona Kunaver Ličen, vodja Lokarjeve galerije Vladimir Bačič in direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek.
Ajdovščina je danes gospodarsko, upravno in kulturno središče Vipavske doline, v zgodovini pa je imela kot antično naselje z imenom Pri mrzli reki in Castra pomembno vlogo na prehodu med Aquileio in Emono. Arheološki ostanki so danes prezentirani tako v mestni muzejski zbirki kot v zgodovinskem jedru, ki ga zaznamuje tudi več galerij, predstavili pa bomo še industrijsko dediščino mesta. O Ajdovščini bodo spregovorili arheologinja Ana Kruh, akademska slikarka Polona Kunaver Ličen, vodja Lokarjeve galerije Vladimir Bačič in direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek.
Elizabeth Taylor, uporna superzvezdnica
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 1. del: Elizabeth postane slavna že kot otroška zvezda in dodobra spozna temno plat zlate dobe hollywoodskih studiev. Po katastrofalnem prvem zakonu se odloči, da bo sama postavljala pogoje. V prvem delu spremljamo tudi njeno drugo poroko, ki se prav tako konča z ločitvijo, in kratkotrajno zakonsko srečo s producentom Mikom Toddom. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 1. del: Elizabeth postane slavna že kot otroška zvezda in dodobra spozna temno plat zlate dobe hollywoodskih studiev. Po katastrofalnem prvem zakonu se odloči, da bo sama postavljala pogoje. V prvem delu spremljamo tudi njeno drugo poroko, ki se prav tako konča z ločitvijo, in kratkotrajno zakonsko srečo s producentom Mikom Toddom. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Bryan Johnson verjame v nesmrtnost, Peter Thiel si želi vbrizgavati kri mladih ljudi, nekateri sanjajo o čudežni tabletki … Toda kaj pri zdravem staranju resnično šteje? Na to vprašanje odgovarjata vodilni strokovnjakinji na tem področju, Heike Bischoff-Ferrari, raziskovalka na Univerzi v Zürichu, in Daniela Jopp, vodja prve študije o stoletnikih v Švici. O svojem življenju pa bo spregovorila tudi gospa Elfriede Bachmann, ena od 2086 stoletnikov v Švici. UNLOCKING LONGEVITY / Švica / 2025 / Režija: Roman Hodel
Bryan Johnson verjame v nesmrtnost, Peter Thiel si želi vbrizgavati kri mladih ljudi, nekateri sanjajo o čudežni tabletki … Toda kaj pri zdravem staranju resnično šteje? Na to vprašanje odgovarjata vodilni strokovnjakinji na tem področju, Heike Bischoff-Ferrari, raziskovalka na Univerzi v Zürichu, in Daniela Jopp, vodja prve študije o stoletnikih v Švici. O svojem življenju pa bo spregovorila tudi gospa Elfriede Bachmann, ena od 2086 stoletnikov v Švici. UNLOCKING LONGEVITY / Švica / 2025 / Režija: Roman Hodel
V medijski krajini je postalo popularno primerjanje minulih obdobij človeštva s sedanjostjo. Predvsem radi vlečemo rojstvo destruktivnih ideologija iz tridesetih let dvajsetega stoletja z današnjim stanjem duha in geopolitično situacijo. A lahko gremo v teh poskusih še dosti globje. V še mračnejša obdobja, ko se je bestialnost človeka postavila na ogled kot redko kdaj. Govorimo o času visokega srednjega veka, ki se je nato prevesil v nove zore in nova upanja novega veka. Takrat, ko je cerkev prevevala vsako srčiko bivanja, so po evropski celini, pa tudi drugje po svetu, kamor so kolonizatorji prenesli »omiko,« besneli čarovniški procesi. O majhnem delčku tedanje sodne prakse kot tudi stanja duha govori oddaja sledi časa, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
V medijski krajini je postalo popularno primerjanje minulih obdobij človeštva s sedanjostjo. Predvsem radi vlečemo rojstvo destruktivnih ideologija iz tridesetih let dvajsetega stoletja z današnjim stanjem duha in geopolitično situacijo. A lahko gremo v teh poskusih še dosti globje. V še mračnejša obdobja, ko se je bestialnost človeka postavila na ogled kot redko kdaj. Govorimo o času visokega srednjega veka, ki se je nato prevesil v nove zore in nova upanja novega veka. Takrat, ko je cerkev prevevala vsako srčiko bivanja, so po evropski celini, pa tudi drugje po svetu, kamor so kolonizatorji prenesli »omiko,« besneli čarovniški procesi. O majhnem delčku tedanje sodne prakse kot tudi stanja duha govori oddaja sledi časa, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
Čeprav so zime vedno manj bele, pa smo z oddajo Nedeljska reportaža v januarju ujeli priložnost za sankanje. Odpravili smo se v Idrijo, kjer že skoraj sedem desetletij deluje Sankaški klub Idrija. Nekoč so v večjem številu kot danes njegovi člani in članice doma in v tujini tekmovali v sankanju na naravnih progah ter tudi sami prirejali tekme. V zadnjem obdobju se je tudi pri njih razvilo poletno sankanje na saneh s koleščki, a vrnimo se v zimo in teden dni nazaj, ko sta Slovenijo še oklepala mraz in sneg.
Čeprav so zime vedno manj bele, pa smo z oddajo Nedeljska reportaža v januarju ujeli priložnost za sankanje. Odpravili smo se v Idrijo, kjer že skoraj sedem desetletij deluje Sankaški klub Idrija. Nekoč so v večjem številu kot danes njegovi člani in članice doma in v tujini tekmovali v sankanju na naravnih progah ter tudi sami prirejali tekme. V zadnjem obdobju se je tudi pri njih razvilo poletno sankanje na saneh s koleščki, a vrnimo se v zimo in teden dni nazaj, ko sta Slovenijo še oklepala mraz in sneg.
Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Petar Ugrin (1944-2001) velja za enega največjih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Rojen je bil v Zagrebu, študij violine in trobente pa je pozneje zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot jazzovski trobentač je opozoril nase sredi šestdesetih let, ko je leta 1966 zmagal na natečaju za mlade jazzovske trobentače na Dunaju. Član Plesnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana (pozneje Big Banda RTV Ljubljana/Slovenija) je postal 1972 in ostal v orkestru vse do svoje smrti. Bil je tudi član zasedb Mladi levi, September, mednarodnega Big banda EBU v Parizu ter ansamblov Ljubljana jazz selection, Greentown Jazz Band, Ljubljana Jazz selection, Kvintet Petra Ugrina in drugih. Glasbeno-dokumentarno oddajo Samo muzika so naslovili po Ugrinovem najpomembnejšem albumu, njena rdeča nit pa so najbolj značilne skladbe, ki jih je z Big bandom RTV Slovenija v svojem dolgoletnem sodelovanju s tem orkestrom igral Peter Ugrin (Nad mestom se dani, Tea for two, Moj dilbere, Indiana, Kol’k je pa ura….). Oddajo bogatijo arhivskih posnetki muziciranja Petra Ugrina na festivalih, izjave govorcev (Peter Ugrin, Ratko Divjak, Primož Grašič, France Kapus, Lojze Krajnčan, Hugo Šekoranja), posebni gost pa je Ugrinov sin Peter Ugrin (violina), ki je poustvaril nekaj skladb. Urednik oddaje je Daniel Celarec, scenarij Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, režija Jaka Šuligoj.
Petar Ugrin (1944-2001) velja za enega največjih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Rojen je bil v Zagrebu, študij violine in trobente pa je pozneje zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot jazzovski trobentač je opozoril nase sredi šestdesetih let, ko je leta 1966 zmagal na natečaju za mlade jazzovske trobentače na Dunaju. Član Plesnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana (pozneje Big Banda RTV Ljubljana/Slovenija) je postal 1972 in ostal v orkestru vse do svoje smrti. Bil je tudi član zasedb Mladi levi, September, mednarodnega Big banda EBU v Parizu ter ansamblov Ljubljana jazz selection, Greentown Jazz Band, Ljubljana Jazz selection, Kvintet Petra Ugrina in drugih. Glasbeno-dokumentarno oddajo Samo muzika so naslovili po Ugrinovem najpomembnejšem albumu, njena rdeča nit pa so najbolj značilne skladbe, ki jih je z Big bandom RTV Slovenija v svojem dolgoletnem sodelovanju s tem orkestrom igral Peter Ugrin (Nad mestom se dani, Tea for two, Moj dilbere, Indiana, Kol’k je pa ura….). Oddajo bogatijo arhivskih posnetki muziciranja Petra Ugrina na festivalih, izjave govorcev (Peter Ugrin, Ratko Divjak, Primož Grašič, France Kapus, Lojze Krajnčan, Hugo Šekoranja), posebni gost pa je Ugrinov sin Peter Ugrin (violina), ki je poustvaril nekaj skladb. Urednik oddaje je Daniel Celarec, scenarij Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, režija Jaka Šuligoj.
Svetovna poraba premoga, plina in nafte dosega rekordne vrednosti. Tudi povpraševanje po nafti je čedalje večje. Energetsko podjetje Total obljublja, da lahko zagotovi prehod iz sistema fosilnih goriv v sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Dokumentarni film, ki prikaže delovanje te multinacionalke na treh celinah, močno omaja verodostojnost njihovih napovedi, da bodo do leta 2030 zaradi podnebnega segrevanja postali eden največjih proizvajalcev čistih energij. Lahko Total, v katerem sončna in vetrna energija obsegata le 0,5 odstotka proizvodnje, v resnici omogoči energetski prehod? Ali pa se za tem zelenim zavajanjem skrivajo le apetiti po čim večjih zaslužkih? LE SYSTÈME TOTAL, ANATOMIE D'UNE MULTINATIONALE DE L'ENERGIE / INSIDE TOTAL: THE GREENWASHING OF OIL MAJORS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Jean-Robert Viallet
Svetovna poraba premoga, plina in nafte dosega rekordne vrednosti. Tudi povpraševanje po nafti je čedalje večje. Energetsko podjetje Total obljublja, da lahko zagotovi prehod iz sistema fosilnih goriv v sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Dokumentarni film, ki prikaže delovanje te multinacionalke na treh celinah, močno omaja verodostojnost njihovih napovedi, da bodo do leta 2030 zaradi podnebnega segrevanja postali eden največjih proizvajalcev čistih energij. Lahko Total, v katerem sončna in vetrna energija obsegata le 0,5 odstotka proizvodnje, v resnici omogoči energetski prehod? Ali pa se za tem zelenim zavajanjem skrivajo le apetiti po čim večjih zaslužkih? LE SYSTÈME TOTAL, ANATOMIE D'UNE MULTINATIONALE DE L'ENERGIE / INSIDE TOTAL: THE GREENWASHING OF OIL MAJORS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Jean-Robert Viallet
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Dokumentarni film raziskuje strateški pomen Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je bogat z redkimi minerali in zaradi svoje lege zelo pomemben za svetovne velesile. V ospredju filma je vprašanje, ali ZDA lahko postanejo lastnice otoka. Kot je znano, je to povzročilo veliko razburjenja med domačini. Ostro se je odzvala tudi Danska, ki odločno zavrača prodajo. Dokumentarni film osvetljuje grenlandsko željo po neodvisnosti, finančni izziv, ki ga prinaša, ter priložnosti, ki jih ponuja načrtovano rudarjenje redkih mineralov. Mnenja lokalnih prebivalcev o tem so različna. Številne je strah izgube suverenosti, obenem pa upajo na boljšo prihodnost. Film predstavi zapleteno razmerje med kolonialno preteklostjo, sodobnimi političnimi interesi in prihodnostjo Grenlandije. GREENLAND HOT PROPERTY / Avstralija / 2025
Televizijska ekipa se je udeležila črnomaljskega obredja ob godu sv. Jurija in turistično-kulturne prireditve Jurjevanje ter odkrivala stare šege in navade, ki še danes zaznamuje osrednje mesto Bele krajine. Manjše mesto je zraslo na okljuku rek Dobličica in Lahinja, izjemno pomembno zgodovinsko vlogo pa je mesto imelo med drugo svetovno vojno, ko je bilo sedež osvobojenega ozemlja in so se v njem zvrstili številni politični in kulturni dogodki. V oddaji bosta spregovorila sodelavec Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj Tadej Fink in vodja Mestne muzejske zbirke Janez Weiss.
Televizijska ekipa se je udeležila črnomaljskega obredja ob godu sv. Jurija in turistično-kulturne prireditve Jurjevanje ter odkrivala stare šege in navade, ki še danes zaznamuje osrednje mesto Bele krajine. Manjše mesto je zraslo na okljuku rek Dobličica in Lahinja, izjemno pomembno zgodovinsko vlogo pa je mesto imelo med drugo svetovno vojno, ko je bilo sedež osvobojenega ozemlja in so se v njem zvrstili številni politični in kulturni dogodki. V oddaji bosta spregovorila sodelavec Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj Tadej Fink in vodja Mestne muzejske zbirke Janez Weiss.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 4. del: Ledeni jug V četrtem delu dokumentarne serije obiščemo najbolj neprijazen zamrznjeni svet – Antarktiko, celino, ki jo prekrivata sneg in led. Tu se živali največ zadržujejo blizu obale, nekatere v presenetljivem številu – denimo večtisočglave kolonije cesarskih pingvinov. V Južnem oceanu plavajo največje živali na svetu – sinji kiti, ki jih le redko vidimo. Na Antarktiki pa najdemo tudi ognjenike in sladkovodno jezero, v katerem živijo nekatera najbolj preprosta bitja na planetu. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Orla Doherty
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 4. del: Ledeni jug V četrtem delu dokumentarne serije obiščemo najbolj neprijazen zamrznjeni svet – Antarktiko, celino, ki jo prekrivata sneg in led. Tu se živali največ zadržujejo blizu obale, nekatere v presenetljivem številu – denimo večtisočglave kolonije cesarskih pingvinov. V Južnem oceanu plavajo največje živali na svetu – sinji kiti, ki jih le redko vidimo. Na Antarktiki pa najdemo tudi ognjenike in sladkovodno jezero, v katerem živijo nekatera najbolj preprosta bitja na planetu. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Orla Doherty
Alfred Nobel in Bertha von Suttner – cena miru
Leta 1876 je Alfred Nobel, premožen švedski poslovnež in izumitelj dinamita, v Parizu prvič srečal Bertho von Suttner, avstrijsko plemkinjo in zagrizeno mirovnico. Tako se je v Evropi sredi industrijske revolucije in v senci prihajajoče vojne začelo presenetljivo trdno in trajno prijateljstvo. Iz njunega dvajsetletnega dopisovanja se je rodila slovita Nobelova nagrada. Dokumentarna serija v dveh delih z igranimi prizori, odlomki iz pisem in komentarji strokovnjakov prikazuje usodo dveh izjemnih Evropejcev, stkano iz prepleta vere in znanosti, neustavljive sle po uspehu in norega upanja na trajni mir v svetu. 2. del: Drugi del prikazuje zrela leta švedskega kemika, inženirja in poslovneža, slavnega izumitelja dinamita, Alfreda Nobela. Oddaja razkriva, kako se je zgodilo, da je mož, ki so mu mnogi očitali oportunizem in vojno dobičkarstvo ter ga, ne povsem neupravičeno, celo označevali za trgovca s smrtjo, nazadnje sklenil dobršen del svojega premoženja z oporoko nameniti ustanovitvi nagradnega sklada za tiste, ki bodo človeštvu prinesli največjo korist. ALFRED NOBEL & BERTHA VON SUTTNER: THE PRICE OF PEACE / Francija, Švedska, Avstrija / 2025 / Režija: Daniel Skogström, David Walter Bruckner
Leta 1876 je Alfred Nobel, premožen švedski poslovnež in izumitelj dinamita, v Parizu prvič srečal Bertho von Suttner, avstrijsko plemkinjo in zagrizeno mirovnico. Tako se je v Evropi sredi industrijske revolucije in v senci prihajajoče vojne začelo presenetljivo trdno in trajno prijateljstvo. Iz njunega dvajsetletnega dopisovanja se je rodila slovita Nobelova nagrada. Dokumentarna serija v dveh delih z igranimi prizori, odlomki iz pisem in komentarji strokovnjakov prikazuje usodo dveh izjemnih Evropejcev, stkano iz prepleta vere in znanosti, neustavljive sle po uspehu in norega upanja na trajni mir v svetu. 2. del: Drugi del prikazuje zrela leta švedskega kemika, inženirja in poslovneža, slavnega izumitelja dinamita, Alfreda Nobela. Oddaja razkriva, kako se je zgodilo, da je mož, ki so mu mnogi očitali oportunizem in vojno dobičkarstvo ter ga, ne povsem neupravičeno, celo označevali za trgovca s smrtjo, nazadnje sklenil dobršen del svojega premoženja z oporoko nameniti ustanovitvi nagradnega sklada za tiste, ki bodo človeštvu prinesli največjo korist. ALFRED NOBEL & BERTHA VON SUTTNER: THE PRICE OF PEACE / Francija, Švedska, Avstrija / 2025 / Režija: Daniel Skogström, David Walter Bruckner
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Že veliko pred pametnimi telefoni je obstajala domiselna naprava, ki je ljudem omogočila, da so v trenutku ovekovečili svoje življenje – polaroidni fotoaparat. Ta izdelek in edinstvena kultura podjetja nista le zanetila obsedenosti s takojšnjo fotografijo, ampak sta postala zgled današnji tehnološki kulturi Silicijeve doline. Dokumentarni film Mož, ki je izumil polaroid pripoveduje manj znano zgodbo o človeku za vsem tem – to je bil Edwin Land. Več kot pol stoletja pred pametnimi telefoni je sanjal o fotoaparatu, ki bi ga uporabljali enako pogosto kot svinčnik in očala. Prepričan je bil, da bo njegovo podjetje usmerjalo svet ali ga morda celo rešilo. MR. POLAROID / ZDA / 2025 / Režija: Gene Tempest
Že veliko pred pametnimi telefoni je obstajala domiselna naprava, ki je ljudem omogočila, da so v trenutku ovekovečili svoje življenje – polaroidni fotoaparat. Ta izdelek in edinstvena kultura podjetja nista le zanetila obsedenosti s takojšnjo fotografijo, ampak sta postala zgled današnji tehnološki kulturi Silicijeve doline. Dokumentarni film Mož, ki je izumil polaroid pripoveduje manj znano zgodbo o človeku za vsem tem – to je bil Edwin Land. Več kot pol stoletja pred pametnimi telefoni je sanjal o fotoaparatu, ki bi ga uporabljali enako pogosto kot svinčnik in očala. Prepričan je bil, da bo njegovo podjetje usmerjalo svet ali ga morda celo rešilo. MR. POLAROID / ZDA / 2025 / Režija: Gene Tempest
Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.
Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.
O misterioznem življenju vojaškega obveščevalca Vladimirja Vauhnika
O misterioznem življenju vojaškega obveščevalca Vladimirja Vauhnika
Osupljiv dokumentarec o nenavadnem življenju in glasbi Dolly Parton s posebnimi arhivskimi posnetki in ekskluzivnimi intervjuji z Dolly ter zvezdniki: igralkama Jane Fonda in Lily Tomlin, pevko Kylie Minogue in drugimi. Film odkriva portret genialne kantavtorice skladb, kot so: I Will Always Love You, Jolene, 9 To 5 in kup drugih uspešnic z vrha ameriških lestvic plošč. Spremljali bomo, kako je dekle skromnih začetkov v pogorju Smoky Mountains osvojilo Nashville in postalo kraljica kantriglasbe. DOLLY PARTON: HERE I AM / Velika Britanija / 2019 / Režija: Francis Whately
Osupljiv dokumentarec o nenavadnem življenju in glasbi Dolly Parton s posebnimi arhivskimi posnetki in ekskluzivnimi intervjuji z Dolly ter zvezdniki: igralkama Jane Fonda in Lily Tomlin, pevko Kylie Minogue in drugimi. Film odkriva portret genialne kantavtorice skladb, kot so: I Will Always Love You, Jolene, 9 To 5 in kup drugih uspešnic z vrha ameriških lestvic plošč. Spremljali bomo, kako je dekle skromnih začetkov v pogorju Smoky Mountains osvojilo Nashville in postalo kraljica kantriglasbe. DOLLY PARTON: HERE I AM / Velika Britanija / 2019 / Režija: Francis Whately
Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan v tokratni oddaji predstavi jedi, ki jih skuhamo v eni posodi. To so: enolončnica z maroškimi mesnimi kroglicami, piščančja enolončnica s cmoki ter ribe in školjke v smetanovi omaki. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan v tokratni oddaji predstavi jedi, ki jih skuhamo v eni posodi. To so: enolončnica z maroškimi mesnimi kroglicami, piščančja enolončnica s cmoki ter ribe in školjke v smetanovi omaki. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev.
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Digitalne droge so mamilo novega tisočletja. Dostopne so vsakomur, ki ima telefon in dostop do interneta. Družbena omrežja, pornografija in spletne stavnice imajo lahko uničujoč učinek na mladostnika, razvoj njegovih možganov in družinsko življenje. Ta dokumentarna oddaja govori o vzrokih in posledicah, ki jih ima nepravilna raba sodobne tehnologije. Spoznali bomo špansko najstnico Lauro, ki se v rehabilitacijskem centru razstruplja od odvisnosti od TikToka, Bruja, ki je začel kompulzivno uživati pornografijo že pri desetih letih, in Daniela, ki je na spletnih stavnicah izgubil več kot 100 000 evrov. Strokovnjaki nam bodo pomagali razumeti, kdo s tem služi in kako tehnološki velikani izdelujejo naprave, zasnovane posebej za ustvarjanje odvisnikov. Ali ta podjetja aktivno merijo na mladostnike? V oddaji so zbrana pričevanja uglednih psihiatrov in mednarodnih strokovnjakov, ki osvetlijo to vedno bolj perečo problematiko. YOUNG ADDICTIONS / Španija / 2022 / Režija: Alejandra Andrade, Tomás Ocaña
Digitalne droge so mamilo novega tisočletja. Dostopne so vsakomur, ki ima telefon in dostop do interneta. Družbena omrežja, pornografija in spletne stavnice imajo lahko uničujoč učinek na mladostnika, razvoj njegovih možganov in družinsko življenje. Ta dokumentarna oddaja govori o vzrokih in posledicah, ki jih ima nepravilna raba sodobne tehnologije. Spoznali bomo špansko najstnico Lauro, ki se v rehabilitacijskem centru razstruplja od odvisnosti od TikToka, Bruja, ki je začel kompulzivno uživati pornografijo že pri desetih letih, in Daniela, ki je na spletnih stavnicah izgubil več kot 100 000 evrov. Strokovnjaki nam bodo pomagali razumeti, kdo s tem služi in kako tehnološki velikani izdelujejo naprave, zasnovane posebej za ustvarjanje odvisnikov. Ali ta podjetja aktivno merijo na mladostnike? V oddaji so zbrana pričevanja uglednih psihiatrov in mednarodnih strokovnjakov, ki osvetlijo to vedno bolj perečo problematiko. YOUNG ADDICTIONS / Španija / 2022 / Režija: Alejandra Andrade, Tomás Ocaña
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 5. del Julius tokrat najprej pripravi preprost španski prigrizek z inčuni, s katerimi si priveže dušo po košenju ob električnem pastirju. Nato opiše, kako mu je izkušeni čebelar pomagal rešiti družino čebel, ki se je naselila v dimniku. Zahvali se mu s pršutom z medom in timijanom. Po večernem zalivanju vrta se posladka s čokoladno peno. Iz cvetov bučk naredi nekoliko drugačne raviole, na koncu pa v peči, ki jo je izdelal s prijateljem in bratoma, speče slastni pici. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah. Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah. Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc