Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Dokumentarna oddaja razkriva neznani obraz scientološke cerkve, ki jo je leta 1953 ustanovil ameriški pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard. Gibanje je v ZDA in Avstraliji priznano kot religija, drugod pa večinoma velja za sekto ali kult. Ta skrivnostna organizacija, znana po gorečih slavnih privržencih, kot sta John Travolta in Tom Cruise, naj bi si, kot sama pravi, prizadevala za srečo človeštva, za svet brez vojn, kriminala in norosti, razočarani nekdanji člani pa pričajo o povsem drugačni resničnosti, polni nasilja, zlorab, dvoličnosti in finančnega izžemanja svojih pripadnikov. THE HIDDEN FACE OF SCIENTOLOGY / SCIENTOLOGIE, LA FIN DE L'OMERTA / Francija / 2023 / Režija: Cyril Vauzelle
Dokumentarna oddaja razkriva neznani obraz scientološke cerkve, ki jo je leta 1953 ustanovil ameriški pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard. Gibanje je v ZDA in Avstraliji priznano kot religija, drugod pa večinoma velja za sekto ali kult. Ta skrivnostna organizacija, znana po gorečih slavnih privržencih, kot sta John Travolta in Tom Cruise, naj bi si, kot sama pravi, prizadevala za srečo človeštva, za svet brez vojn, kriminala in norosti, razočarani nekdanji člani pa pričajo o povsem drugačni resničnosti, polni nasilja, zlorab, dvoličnosti in finančnega izžemanja svojih pripadnikov. THE HIDDEN FACE OF SCIENTOLOGY / SCIENTOLOGIE, LA FIN DE L'OMERTA / Francija / 2023 / Režija: Cyril Vauzelle
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame in kmalu zatem se je v jami začel tudi organiziran turistični razvoj. Sto let kasneje so jamo prepredli z elektriko in v njej postavili progo, ki je turistom v majhnih vagonih omočila celovit ogled. Do 9.11.2017 je Postojnsko jamo obiskal 38-milijonti obiskovalec, uvrščena je tudi med 30 največjih naravnih čudes sveta. Zgodba Postojnske jame in njena predstavitev širšemu svetu pa je tesno povezana z enim največjih fotografov Evrope ob prelomu dvajsetega stoletja - Rudolfom Brunerjem Dvořákom, ki ga strokovna zgodovina uvršča med začetnike reportažne fotografije. Njegovi posnetki Postojnske jame iz leta 1909 so prvi fotografski ciklus katerekoli jame na svetu. Istega leta je Dvořák zabeležil obisk Maksimiljana Evgena, komajda 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I. ter njegove matere Marije Jožefe Saške s spremstvom. Fotografiral je tudi obisk cesarske dvojice Franca I. in njegove žene Karla Avguste, ki sta jamo obiskala na poti iz Ljubljane v Postojno. Dvořák je bil tudi uradni fotograf srbskega kralja Petra I Karađorđeviča. Doslej še ne prikazan nabor štiristotih fotografij Postojnske jame je zaklad brez primere. Zbirka je dragocena iz več razlogov: ker gre za prve posnetke podzemske jame na svetu, ker prikazujejo Postojnsko jamo takšno kot je bila pred opustošenjem med drugo svetovno vojno, hkrati nazorno prikazujejo, kako je bila že pred skoraj sto leti opremljena za oglede turistov (razsvetljava, železnica ipd.), predvsem pa fotografije kažejo mnoge danes drugačne motive. Unikatno fotografsko zbirko negativov na steklenih ploščah je leta 2005 odkupil Muzej novejše zgodovine. Dokumentarni film Simfonija globine je nastal po scenariju in v režiji Igorja Vrtačnika.
Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame in kmalu zatem se je v jami začel tudi organiziran turistični razvoj. Sto let kasneje so jamo prepredli z elektriko in v njej postavili progo, ki je turistom v majhnih vagonih omočila celovit ogled. Do 9.11.2017 je Postojnsko jamo obiskal 38-milijonti obiskovalec, uvrščena je tudi med 30 največjih naravnih čudes sveta. Zgodba Postojnske jame in njena predstavitev širšemu svetu pa je tesno povezana z enim največjih fotografov Evrope ob prelomu dvajsetega stoletja - Rudolfom Brunerjem Dvořákom, ki ga strokovna zgodovina uvršča med začetnike reportažne fotografije. Njegovi posnetki Postojnske jame iz leta 1909 so prvi fotografski ciklus katerekoli jame na svetu. Istega leta je Dvořák zabeležil obisk Maksimiljana Evgena, komajda 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I. ter njegove matere Marije Jožefe Saške s spremstvom. Fotografiral je tudi obisk cesarske dvojice Franca I. in njegove žene Karla Avguste, ki sta jamo obiskala na poti iz Ljubljane v Postojno. Dvořák je bil tudi uradni fotograf srbskega kralja Petra I Karađorđeviča. Doslej še ne prikazan nabor štiristotih fotografij Postojnske jame je zaklad brez primere. Zbirka je dragocena iz več razlogov: ker gre za prve posnetke podzemske jame na svetu, ker prikazujejo Postojnsko jamo takšno kot je bila pred opustošenjem med drugo svetovno vojno, hkrati nazorno prikazujejo, kako je bila že pred skoraj sto leti opremljena za oglede turistov (razsvetljava, železnica ipd.), predvsem pa fotografije kažejo mnoge danes drugačne motive. Unikatno fotografsko zbirko negativov na steklenih ploščah je leta 2005 odkupil Muzej novejše zgodovine. Dokumentarni film Simfonija globine je nastal po scenariju in v režiji Igorja Vrtačnika.
Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.
Niko Goršič je vsestranski gledališki ustvarjalec, igralec, performer, režiser in vesten spremljevalec odrske umetnosti, od gledališča do plesa. Odigral je nešteto vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter režiral več kot trideset gledaliških predstav in še vedno aktivno ustvarja. Dokumentarni portret tega izjemno vitalnega in neumorno umetniško angažiranega osemdesetletnika ima za rdečo nit gibanje oziroma hojo. Niko Goršič namreč vsak dan kot del umetniške akcije naredi 10.000 korakov. V dokumentarnem filmu sledimo njegovim korakom po nekdanjih in trenutnih gledaliških poteh, pri čemer njegovo pripoved dopolnjujejo različni sopotniki iz preteklosti in sedanjosti.
Silba Ljutak je prejemnica hrvaške nagrade za mlade pesnike goran v letu 2024. V prvencu Hiša na otoku problematizira neenakost med spoloma. Poleg poezije se ukvarja tudi s fotografijo; eden izmed trenutkov, ki jih je ujela v svoj objektiv, krasi tudi naslovnico nagrajene zbirke pesnitev, ki jo je napisala. Hrvaško letno zapusti 15.000 ljudi, ki poiščejo izzive v drugih evropskih državah in regijah. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Silba Ljutak je prejemnica hrvaške nagrade za mlade pesnike goran v letu 2024. V prvencu Hiša na otoku problematizira neenakost med spoloma. Poleg poezije se ukvarja tudi s fotografijo; eden izmed trenutkov, ki jih je ujela v svoj objektiv, krasi tudi naslovnico nagrajene zbirke pesnitev, ki jo je napisala. Hrvaško letno zapusti 15.000 ljudi, ki poiščejo izzive v drugih evropskih državah in regijah. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Petja je športni talent, atletinja, ki je izkoristila evropsko izmenjavo Erasmus in ob študiju na Portugalskem tudi trenira. Razmere za trening v tej državi so zelo dobre, tako v dvoranah kot tudi zunaj zaradi milega podnebja. Petja je v tuji državi spoznala nove trenerje in kolege in je prepričana, da je treba izkušnje pridobivati tudi v tujini. Kdo ve, kje bo njena prihodnost, v Sloveniji, na Portugalskem ali kje drugje. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Petja je športni talent, atletinja, ki je izkoristila evropsko izmenjavo Erasmus in ob študiju na Portugalskem tudi trenira. Razmere za trening v tej državi so zelo dobre, tako v dvoranah kot tudi zunaj zaradi milega podnebja. Petja je v tuji državi spoznala nove trenerje in kolege in je prepričana, da je treba izkušnje pridobivati tudi v tujini. Kdo ve, kje bo njena prihodnost, v Sloveniji, na Portugalskem ali kje drugje. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, žrtev mačističnega bivšega fanta, ki se bori za žensko opolnomočenje, enakost spolov in priznanje njene družine. Režija: Bruno Correia Moon Belhaj Moon je tatoo umetnik navdihnjen ob temi. Kot nekdo, ki se je počutil odtujenega v svoji okolici in kulturi, je našla podobno misleče na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika, so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa se spopada z prepričanji njene družine. Režiser: Rishi Chamman Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje nekatere dileme družbe, razpete med individualno usmiljenostjo in splošnim nasiljem. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji Hare Krišna gibanja in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, žrtev mačističnega bivšega fanta, ki se bori za žensko opolnomočenje, enakost spolov in priznanje njene družine. Režija: Bruno Correia Moon Belhaj Moon je tatoo umetnik navdihnjen ob temi. Kot nekdo, ki se je počutil odtujenega v svoji okolici in kulturi, je našla podobno misleče na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika, so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa se spopada z prepričanji njene družine. Režiser: Rishi Chamman Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje nekatere dileme družbe, razpete med individualno usmiljenostjo in splošnim nasiljem. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji Hare Krišna gibanja in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Spoštovanje in varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Prinaša uvid, katera dejstva, pristopi, inovacije ter strokovni, etični in ne nazadnje ekonomski razmisleki so podlaga uspešnega varovanja narave in novih pozitivnih premikov k trajnosti planeta. Tokrat: reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji in več kot polovica slovenskega ozemlja je njeno porečje. Kljub precejšnjim regulacijam vse od 18. stoletja dalje in industrijskemu razvoju ob njenem toku je danes še vedno reka s presežki. Povsod tam, kjer je ne pregrajujejo jezovi hidroelektrarn, je biotska pestrost reke in obrežnih habitatov, ki jih je ustvarjala v tisočletjih po ledeni dobi, velika in dragocena, varuje jo tudi Natura 2000. Varuhi narave nam razkrijejo le delček te pestrosti, v ospredje pa postavijo kralja slovenskih vod, sulca. Sava ima prav v srednjem toku še vedno dovolj raznolikih habitatov, da se ta krovni plenilec uspešno drsti, skriva, lovi in prehranjuje. A strokovnjaki ugotavljajo, da nove in nove hidroelektrarne nepovratno spreminjajo hidrološke razmere Save v vplivnem območju pregrad, to pa vodi v uničenje in izginotje pestrosti v njenih vodah, na njenih bregovih in v pečinah sotesk. Scenarij: Aleša Valič Režija: Valentin Pečenko
Spoštovanje in varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Prinaša uvid, katera dejstva, pristopi, inovacije ter strokovni, etični in ne nazadnje ekonomski razmisleki so podlaga uspešnega varovanja narave in novih pozitivnih premikov k trajnosti planeta. Tokrat: reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji in več kot polovica slovenskega ozemlja je njeno porečje. Kljub precejšnjim regulacijam vse od 18. stoletja dalje in industrijskemu razvoju ob njenem toku je danes še vedno reka s presežki. Povsod tam, kjer je ne pregrajujejo jezovi hidroelektrarn, je biotska pestrost reke in obrežnih habitatov, ki jih je ustvarjala v tisočletjih po ledeni dobi, velika in dragocena, varuje jo tudi Natura 2000. Varuhi narave nam razkrijejo le delček te pestrosti, v ospredje pa postavijo kralja slovenskih vod, sulca. Sava ima prav v srednjem toku še vedno dovolj raznolikih habitatov, da se ta krovni plenilec uspešno drsti, skriva, lovi in prehranjuje. A strokovnjaki ugotavljajo, da nove in nove hidroelektrarne nepovratno spreminjajo hidrološke razmere Save v vplivnem območju pregrad, to pa vodi v uničenje in izginotje pestrosti v njenih vodah, na njenih bregovih in v pečinah sotesk. Scenarij: Aleša Valič Režija: Valentin Pečenko
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 3. del: Times Square V tretjem delu dokumentarne serije se odpravimo na kraj, ki s svetlobnimi zasloni že več desetletij privablja obiskovalce z vsega sveta: trg Times Square v New Yorku. Geograf Michel Lussault nam predstavi rojstvo, razcvet, zaton in vnovični vzpon tega urbanega mravljišča, ki slovi po kričečih zaslonih, na katerih se dan in noč vrtijo dih jemajoča oglasna sporočila. A kot velja za številne tovrstne kraje, se tudi na Times Squaru blišč prepleta z bedo, vendar pa te obiskovalci, zaslepljeni s svetlobo oglasnih zaslonov, ki tratijo ogromno električne energije, marsikdaj ne opazijo. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 3. del: Times Square V tretjem delu dokumentarne serije se odpravimo na kraj, ki s svetlobnimi zasloni že več desetletij privablja obiskovalce z vsega sveta: trg Times Square v New Yorku. Geograf Michel Lussault nam predstavi rojstvo, razcvet, zaton in vnovični vzpon tega urbanega mravljišča, ki slovi po kričečih zaslonih, na katerih se dan in noč vrtijo dih jemajoča oglasna sporočila. A kot velja za številne tovrstne kraje, se tudi na Times Squaru blišč prepleta z bedo, vendar pa te obiskovalci, zaslepljeni s svetlobo oglasnih zaslonov, ki tratijo ogromno električne energije, marsikdaj ne opazijo. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Velike pustolovščine v puščavi Gobi z Nickom Knowlesom
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 2. del: Nick se udeleži festivala Nadam, na katerem predstavljajo starodavne veščine Džingiskanovih vojščakov, med drugim mongolsko različico rokoborbe. Spozna tudi mongolske mastife, ki jih pastirji uporabljajo za varovanje drobnice pred snežnimi leopardi in drugimi zvermi, in se loti zganjanja kamel na motorju, s čimer si prisluži svojo kamelo. Po obisku umetne oaze se poslovi od puščave Gobi in se odpravi na zahod, kjer se udeleži raftanja, sodeluje pri postavljanju nomadskega gera in lovcu z orlom pomaga uriti to veličastno ptico. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 2. del: Nick se udeleži festivala Nadam, na katerem predstavljajo starodavne veščine Džingiskanovih vojščakov, med drugim mongolsko različico rokoborbe. Spozna tudi mongolske mastife, ki jih pastirji uporabljajo za varovanje drobnice pred snežnimi leopardi in drugimi zvermi, in se loti zganjanja kamel na motorju, s čimer si prisluži svojo kamelo. Po obisku umetne oaze se poslovi od puščave Gobi in se odpravi na zahod, kjer se udeleži raftanja, sodeluje pri postavljanju nomadskega gera in lovcu z orlom pomaga uriti to veličastno ptico. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
V začetku 20. stoletja se je vojskovanje spremenilo: postalo je bolj nasilno in uničujoče kot kdaj koli prej. Ni bilo več omejeno na bojišča, začelo je neposredno vplivati na civiliste, uničevalo je mesta. Dokumentarna oddaja analizira, kakšen je pomen ruševin, ki jih spopadi puščajo za sabo. Skozi stoletje so ruševine postale sredstvo za propagando, za vzbujanje sovraštva ali za širjenje nasilja med prebivalstvom. Nekatere države so se odločile za obnovo in izbris vojne travme, druge so jih ohranile, da ne bi zamrl spomin na prizadejane grozote. RUINS: A HISTORY OF CONTEMPORARY WARFARE / RUINES, LES BLESSURES DE LA GUERRE / Francija / 2021 / Režija: Cédric Gruat
V začetku 20. stoletja se je vojskovanje spremenilo: postalo je bolj nasilno in uničujoče kot kdaj koli prej. Ni bilo več omejeno na bojišča, začelo je neposredno vplivati na civiliste, uničevalo je mesta. Dokumentarna oddaja analizira, kakšen je pomen ruševin, ki jih spopadi puščajo za sabo. Skozi stoletje so ruševine postale sredstvo za propagando, za vzbujanje sovraštva ali za širjenje nasilja med prebivalstvom. Nekatere države so se odločile za obnovo in izbris vojne travme, druge so jih ohranile, da ne bi zamrl spomin na prizadejane grozote. RUINS: A HISTORY OF CONTEMPORARY WARFARE / RUINES, LES BLESSURES DE LA GUERRE / Francija / 2021 / Režija: Cédric Gruat
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 2. del: Nova divjina Svet se ne spreminja samo zaradi podnebnih sprememb, ampak ga vedno bolj preoblikuje tudi človek. Z veliko iznajdljivosti in nekaj poguma se številne vrste sesalcev spopadajo z življenjem ob morda najuspešnejšem med vsemi, da bi našli svoj prostor v novi divjini sedanjosti. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Lydia Baines
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 2. del: Nova divjina Svet se ne spreminja samo zaradi podnebnih sprememb, ampak ga vedno bolj preoblikuje tudi človek. Z veliko iznajdljivosti in nekaj poguma se številne vrste sesalcev spopadajo z življenjem ob morda najuspešnejšem med vsemi, da bi našli svoj prostor v novi divjini sedanjosti. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Lydia Baines
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser sodi med najbolj plodovite, priznane in večkrat nagrajene ustvarjalce zadnjega obdobja. Filmski portret poudari različna področja njegovega ustvarjanja: režijo predstave Evgenij Onjegin v SNG Opera in balet Ljubljana, delo v radijskem studiu, pogovore v prostorih Viba filma in predstavitev monografije Gledališče Möderndorfer. Njegova gledališka, filmska in literarna poetika se razkriva v dialogih s sodelavci in sopotniki. Pri tem se dotikajo osnovnih določil njegovega ustvarjanja – socialne občutljivosti, družbene kritičnosti, ljubezni, erotike in humorja. Ob obisku Planinske jame gledalec skozi igro odsevov vstopi v Möderndorferjev najbolj intimni svet, z obujanjem spominov na otroštvo in obiskom domačije njegovega deda, učitelja, etnologa in socialista v Dolah na Avstrijskem Koroškem. Zgodba o umetniku, ki ustvarja z neizprosno iskrenostjo, predanostjo in zahtevo po človeškem dostojanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc.
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser sodi med najbolj plodovite, priznane in večkrat nagrajene ustvarjalce zadnjega obdobja. Filmski portret poudari različna področja njegovega ustvarjanja: režijo predstave Evgenij Onjegin v SNG Opera in balet Ljubljana, delo v radijskem studiu, pogovore v prostorih Viba filma in predstavitev monografije Gledališče Möderndorfer. Njegova gledališka, filmska in literarna poetika se razkriva v dialogih s sodelavci in sopotniki. Pri tem se dotikajo osnovnih določil njegovega ustvarjanja – socialne občutljivosti, družbene kritičnosti, ljubezni, erotike in humorja. Ob obisku Planinske jame gledalec skozi igro odsevov vstopi v Möderndorferjev najbolj intimni svet, z obujanjem spominov na otroštvo in obiskom domačije njegovega deda, učitelja, etnologa in socialista v Dolah na Avstrijskem Koroškem. Zgodba o umetniku, ki ustvarja z neizprosno iskrenostjo, predanostjo in zahtevo po človeškem dostojanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc.
Dunajski dvor je na začetku aprila 1875 izdal zakon, s katerim je natančno predpisal ukrepe proti širjenju trtne uši, ki so jo vinogradniki prinesli v Evropo z uvozom sadik ameriških vrst trte. Na vinogradniškem inštitutu v Klosterneuburgu pri Dunaju so junija 1880 potrdili pojav trtne uši na vzorcu, ki so jim ga poslali iz občine Piran. Takoj so izkrčili skoraj 130.000 trsov, zemljo pa razkužili z ogljikovim sulfidom. Trtna uš je v nekaj letih skoraj v celoti uničila prvotno evropsko vinogradništvo, ki se je pozneje obnovilo z izdatno državno podporo sajenju cepljenih vinskih trt, kar je ostala praksa vse do današnjih dni.
Dunajski dvor je na začetku aprila 1875 izdal zakon, s katerim je natančno predpisal ukrepe proti širjenju trtne uši, ki so jo vinogradniki prinesli v Evropo z uvozom sadik ameriških vrst trte. Na vinogradniškem inštitutu v Klosterneuburgu pri Dunaju so junija 1880 potrdili pojav trtne uši na vzorcu, ki so jim ga poslali iz občine Piran. Takoj so izkrčili skoraj 130.000 trsov, zemljo pa razkužili z ogljikovim sulfidom. Trtna uš je v nekaj letih skoraj v celoti uničila prvotno evropsko vinogradništvo, ki se je pozneje obnovilo z izdatno državno podporo sajenju cepljenih vinskih trt, kar je ostala praksa vse do današnjih dni.
Na bregu Soče v Gorici je spontano nastal begunski tabor, ki so ga poimenovali džungla. Skozi oči italijanske gledališke režiserke Elise Menon v filmu spoznamo prosilce za azil, ki v džungli preživljajo dneve, saj jih ljudje v mestu ne sprejmejo. Na gledališki delavnici ustvarijo predstavo, v kateri želijo gledalcem pokazati, da tujci iz džungle niso nevarni in jih ne ogrožajo. Gledalci ob predstavi začutijo, da so jim migranti bolj podobni, kot mislijo. Ustvarili so prostor za drugačno razmišljanje. THE JUNGLE / Italija, Hrvaška / 2021 / Režija: Cristian Natoli
Na bregu Soče v Gorici je spontano nastal begunski tabor, ki so ga poimenovali džungla. Skozi oči italijanske gledališke režiserke Elise Menon v filmu spoznamo prosilce za azil, ki v džungli preživljajo dneve, saj jih ljudje v mestu ne sprejmejo. Na gledališki delavnici ustvarijo predstavo, v kateri želijo gledalcem pokazati, da tujci iz džungle niso nevarni in jih ne ogrožajo. Gledalci ob predstavi začutijo, da so jim migranti bolj podobni, kot mislijo. Ustvarili so prostor za drugačno razmišljanje. THE JUNGLE / Italija, Hrvaška / 2021 / Režija: Cristian Natoli
Eden izmed najpristnejših spomenikov druge svetovne vojne pri nas je ilegalna partizanska tiskarna pod Vojskarsko planoto. Tam so v zadnjih mesecih vojne tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v takratni okupirani Evropi in predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Pomen Tiskarne Slovenija, kot je bilo uradno ime tega obrata, pa ni bilo le informiranje o poteku vojne in krepitev odporniškega gibanja, temveč predvsem ohranjanje slovenske besede. Več strani dnevnika je bilo namreč namenjenih kulturnim vsebinam. Kako lahko danes vidimo na obisku tiskarne, izveste v oddaji Nedeljska reportaža.
Eden izmed najpristnejših spomenikov druge svetovne vojne pri nas je ilegalna partizanska tiskarna pod Vojskarsko planoto. Tam so v zadnjih mesecih vojne tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v takratni okupirani Evropi in predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Pomen Tiskarne Slovenija, kot je bilo uradno ime tega obrata, pa ni bilo le informiranje o poteku vojne in krepitev odporniškega gibanja, temveč predvsem ohranjanje slovenske besede. Več strani dnevnika je bilo namreč namenjenih kulturnim vsebinam. Kako lahko danes vidimo na obisku tiskarne, izveste v oddaji Nedeljska reportaža.
Gozd je največji kopenski ekosistem in bivališče velikega števila najrazličnejših bitij, ki so med seboj povezana in odvisna drug od drugega. Rastline so edina bitja, ki lahko sama proizvajajo hrano – zase in za druge. Glive lahko s kilometrskimi mrežami micelija rastline povezujejo med seboj. Živali pa bi lahko opisali kot potrošnike v gozdu – vendar take, ki so ključni za ravnovesje v tem naravnem ekosistemu. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Gozd je največji kopenski ekosistem in bivališče velikega števila najrazličnejših bitij, ki so med seboj povezana in odvisna drug od drugega. Rastline so edina bitja, ki lahko sama proizvajajo hrano – zase in za druge. Glive lahko s kilometrskimi mrežami micelija rastline povezujejo med seboj. Živali pa bi lahko opisali kot potrošnike v gozdu – vendar take, ki so ključni za ravnovesje v tem naravnem ekosistemu. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
»Zaslužil je milijone in vse zapravil. Ni iskal slave, a je postal legenda, kralj in cesar. Vse življenje sta ga vodili ljubezen in svoboda. Pel je o življenju, kot mu je bilo dano in kot ga je poznal ...« S temi besedami je režiser Željko Mirković predstavil svoj dokumentarni film Moja pot. V njem nam s posebnega vidika približa življenje in ustvarjalnost neponovljivega romskega glasbenika Šabana Bajramovića, in sicer skozi pričevanja tistih, ki so mu bili blizu. Film je pripravljal več kot 10 let. Šaban Bajramović je svojevrsten Odisej svobode. Tako kot antičnemu junaku se mu je življenje odvilo na poti domov, k družini, medtem pa je zažarel kot svéta glasbena legenda ter simbol resnične svobode in ljubezni. ŠABAN BAJRAMOVIĆ - MY JOURNEY / Srbija / 2024 / Režija: Željko Mirković
»Zaslužil je milijone in vse zapravil. Ni iskal slave, a je postal legenda, kralj in cesar. Vse življenje sta ga vodili ljubezen in svoboda. Pel je o življenju, kot mu je bilo dano in kot ga je poznal ...« S temi besedami je režiser Željko Mirković predstavil svoj dokumentarni film Moja pot. V njem nam s posebnega vidika približa življenje in ustvarjalnost neponovljivega romskega glasbenika Šabana Bajramovića, in sicer skozi pričevanja tistih, ki so mu bili blizu. Film je pripravljal več kot 10 let. Šaban Bajramović je svojevrsten Odisej svobode. Tako kot antičnemu junaku se mu je življenje odvilo na poti domov, k družini, medtem pa je zažarel kot svéta glasbena legenda ter simbol resnične svobode in ljubezni. ŠABAN BAJRAMOVIĆ - MY JOURNEY / Srbija / 2024 / Režija: Željko Mirković
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Donava Porečje Donave se razpreda kar po 19 državah. Njen izvir v Nemčiji napajajo mogočni ledeniki v švicarskih Alpah, nato se ji pridružijo številne druge reke, med katerimi so bistra bosanska Una, mogočna Sava in tudi manj znano podvodno jezero pod Budimpešto. Po Donavi prepeljejo veliko tovora. Preden se izlije v Črno morje, ustvari delto, največje neokrnjeno mokrišče v Evropi, ki ga vsako leto obišče 17.000 parov pelikanov. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jody Bourton
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Donava Porečje Donave se razpreda kar po 19 državah. Njen izvir v Nemčiji napajajo mogočni ledeniki v švicarskih Alpah, nato se ji pridružijo številne druge reke, med katerimi so bistra bosanska Una, mogočna Sava in tudi manj znano podvodno jezero pod Budimpešto. Po Donavi prepeljejo veliko tovora. Preden se izlije v Črno morje, ustvari delto, največje neokrnjeno mokrišče v Evropi, ki ga vsako leto obišče 17.000 parov pelikanov. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jody Bourton
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 2. del: Dubai Mall V drugem delu dokumentarne serije se z geografom Michelom Lussaultom odpravimo v Dubaj, natančneje v eno največjih nakupovalnih središč na svetu: Dubai Mall. To je pravcati svet v malem, ki s svojimi atrakcijami in obljubo nepozabnih doživetij vsak dan privablja na tisoče obiskovalcev z vsega sveta. A ta kraj presežkov ima tudi temno plat, saj je skrajen primer nebrzdanega izkoriščanja delavcev in naravnih virov, ki so ključni za njegovo brezhibno delovanje. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 2. del: Dubai Mall V drugem delu dokumentarne serije se z geografom Michelom Lussaultom odpravimo v Dubaj, natančneje v eno največjih nakupovalnih središč na svetu: Dubai Mall. To je pravcati svet v malem, ki s svojimi atrakcijami in obljubo nepozabnih doživetij vsak dan privablja na tisoče obiskovalcev z vsega sveta. A ta kraj presežkov ima tudi temno plat, saj je skrajen primer nebrzdanega izkoriščanja delavcev in naravnih virov, ki so ključni za njegovo brezhibno delovanje. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi
Nekdanji brazilski predsednik Jair Messias Bolsonaro je svetovni javnosti poznan po provokativnih, populističnih stališčih in izjavah o Amazoniji, covidu 19, ženskah, homoseksualnosti, strelnem orožju … Dokumentarna oddaja razkriva zgodbo t. i. tropskega Trumpa. JAIR BOLSONARO, UN PAYS SOUS EMPRISE / JAIR BOLSONARO, BRAZIL UNDER PRESSURE / Francija / 2022 / Režija: Ingrid Piponiot, Laetitia Rossi
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo. THE SOUND WEAVERS: EINAUDI, RICHTER, HAUSCHKA/ Nemčija 2021/režija Anne-Kathrin Peitz
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo. THE SOUND WEAVERS: EINAUDI, RICHTER, HAUSCHKA/ Nemčija 2021/režija Anne-Kathrin Peitz
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 2. del: Ko so po spodletelem razvoju boeinga 2707 ameriške sanje o nadzvočnem potniškem letalu ugasnile, sta v boju ostala le še concorde in tupoljev 144. Rusija je s pomočjo industrijskega vohunjenja sicer prehitela Evropo, vendar se je predstavitev njenega nedodelanega superletala končala s tragedijo, ki je zapečatila njegovo usodo. Concorde je na nebu ostal sam in je ponujal zares edinstveno izkušnjo letenja, toda spremenjeni okoljski, politični in gospodarski dejavniki so mu najprej močno pristrigli peruti, leta 2003 pa so ga dokončno prizemljili. Danes pa se z razvojem novih tehnologij ponovno prebuja upanje o nadzvočnih potniških poletih. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 2. del: Ko so po spodletelem razvoju boeinga 2707 ameriške sanje o nadzvočnem potniškem letalu ugasnile, sta v boju ostala le še concorde in tupoljev 144. Rusija je s pomočjo industrijskega vohunjenja sicer prehitela Evropo, vendar se je predstavitev njenega nedodelanega superletala končala s tragedijo, ki je zapečatila njegovo usodo. Concorde je na nebu ostal sam in je ponujal zares edinstveno izkušnjo letenja, toda spremenjeni okoljski, politični in gospodarski dejavniki so mu najprej močno pristrigli peruti, leta 2003 pa so ga dokončno prizemljili. Danes pa se z razvojem novih tehnologij ponovno prebuja upanje o nadzvočnih potniških poletih. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Eden bolj duhovitih motivov na panjskih končnicah upodablja kmeta, ki vsak na svojo stran vlečeta ubogo kravo, medtem ko jo odvetnik pridno molze. Odvetništvo je eden tistih poklicev, ki nenehno buri ljudsko domišljijo. Redko pa se vprašamo, kaj sploh pomeni biti v vrtincu spora – poklicno. V dokumentarnem filmu Paragraf št. 1 svoje življenjske zgodbe, razmišljanja, anekdote in dileme razkrivajo najvidnejši slovenski odvetniki in odvetnice.
Eden bolj duhovitih motivov na panjskih končnicah upodablja kmeta, ki vsak na svojo stran vlečeta ubogo kravo, medtem ko jo odvetnik pridno molze. Odvetništvo je eden tistih poklicev, ki nenehno buri ljudsko domišljijo. Redko pa se vprašamo, kaj sploh pomeni biti v vrtincu spora – poklicno. V dokumentarnem filmu Paragraf št. 1 svoje življenjske zgodbe, razmišljanja, anekdote in dileme razkrivajo najvidnejši slovenski odvetniki in odvetnice.
Regija Dolina Loare je med razvitejšimi evropskimi regijami z močno farmacevtsko, kemično, letalsko industrijo in zato potrebuje številne talente, ki jih ni dovolj na razpolago, zato veliko vlagajo v razvoj, povezujejo izobraževalni sistem z gospodarstvom, dobro opremljene raziskovalne laboratorije odpirajo tudi za tujce. Konkreten ukrep regije je povezan tudi z mobilnostjo, študentje imajo subvencioniran javni prevoz, konec tedna pa se lahko brezplačno odpeljejo v 100 km oddaljen Pariz.
Regija Dolina Loare je med razvitejšimi evropskimi regijami z močno farmacevtsko, kemično, letalsko industrijo in zato potrebuje številne talente, ki jih ni dovolj na razpolago, zato veliko vlagajo v razvoj, povezujejo izobraževalni sistem z gospodarstvom, dobro opremljene raziskovalne laboratorije odpirajo tudi za tujce. Konkreten ukrep regije je povezan tudi z mobilnostjo, študentje imajo subvencioniran javni prevoz, konec tedna pa se lahko brezplačno odpeljejo v 100 km oddaljen Pariz.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
V odmevu nekega stranišča je dokumentarna zgodba o zvoku, ki ga je spomladi 1973 v stanovanju Tomaža Pengova na Prešernovi 1 v Ljubljani posnel snemalnik Aca Razbornika. Ti posnetki so postali Odpotovanja, skrivnostni in prvi neodvisni LP album v nekdanji Jugoslaviji. Vznemirljivo zgodbo razkrivajo ekskluzivni videoposnetki, najdene fotografije, predmeti, ter seveda prijateljice in prijatelji, ki so 23-letnega Pengova odvedli na razburljivo pot načrtovanja, snemanja, oblikovanja in promocije albuma, ki je takoj po izidu postal kultni in iskani diamant takratne popkulturne underground scene. Zgodba pa se z izidom albuma ne konča. Tam se plošča šele obrne.
Sandra Eimane je predsednica Združenja mladih kmetovalcev Latvije. Poleg predsedniških obveznosti tudi upravlja kmetiji svoje družine in družine svojega partnerja. Veliko pozornosti posveča problematiki duševnega zdravja mladih kmetovalcev. Latvija ima 2,2 milijona prebivalcev, vsako leto jih 1%, predvsem mladih, zapusti državo. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Sandra Eimane je predsednica Združenja mladih kmetovalcev Latvije. Poleg predsedniških obveznosti tudi upravlja kmetiji svoje družine in družine svojega partnerja. Veliko pozornosti posveča problematiki duševnega zdravja mladih kmetovalcev. Latvija ima 2,2 milijona prebivalcev, vsako leto jih 1%, predvsem mladih, zapusti državo. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Če se odločite za študij prava, ni nujno, da nato odprete pravno pisarno v glavnem mestu. Lahko tudi ostanete na kmetiji ter razvijate kulinariko in turizem z lokalnimi pridelki in odličnim vinom. Dorjan je med pravom in kmetijstvom izbral slednje. Z ženo, mlado prevzemnico kmetije, sta se odločila, da bosta razvijala kmečki turizem. Dorjan je prepričan, da se storil prav, da se vrnil na Goričko, v pokrajino, ki meji na Avstrijo in kjer vidi veliko možnosti za prihodnost. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Če se odločite za študij prava, ni nujno, da nato odprete pravno pisarno v glavnem mestu. Lahko tudi ostanete na kmetiji ter razvijate kulinariko in turizem z lokalnimi pridelki in odličnim vinom. Dorjan je med pravom in kmetijstvom izbral slednje. Z ženo, mlado prevzemnico kmetije, sta se odločila, da bosta razvijala kmečki turizem. Dorjan je prepričan, da se storil prav, da se vrnil na Goričko, v pokrajino, ki meji na Avstrijo in kjer vidi veliko možnosti za prihodnost. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Velike pustolovščine v puščavi Gobi z Nickom Knowlesom
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 1.del: Nick začne svoje potovanje pri jezdecih, ki ohranjajo veščine starodavnih konjenikov z loki, ki so pod Džingiskanovim poveljstvom prodrli vse do Evrope. Nato se mu uresničijo otroške sanje, ko pod Ognjenimi pečinami najde fosilizirane dinozavrove zobe, poskusi pa se tudi v pripravi tradicionalnih mongolskih cmočkov in v igranju na konjske gosli. Na koncu pa v družbi avstralskega pustolovca, ki je na konju prekrižaril vso Azijo, spozna tudi nomadsko življenje in gostoljubje. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 1.del: Nick začne svoje potovanje pri jezdecih, ki ohranjajo veščine starodavnih konjenikov z loki, ki so pod Džingiskanovim poveljstvom prodrli vse do Evrope. Nato se mu uresničijo otroške sanje, ko pod Ognjenimi pečinami najde fosilizirane dinozavrove zobe, poskusi pa se tudi v pripravi tradicionalnih mongolskih cmočkov in v igranju na konjske gosli. Na koncu pa v družbi avstralskega pustolovca, ki je na konju prekrižaril vso Azijo, spozna tudi nomadsko življenje in gostoljubje. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 3. del: Po sovjetskem posredovanju na Češkoslovaškem je v 70. letih prejšnjega stoletja nastopilo obdobje popuščanja, za Sovjetsko zvezo pa tudi obdobje stagnacije. ZDA so se opekle v vietnamski vojni, Sovjetska zveza pa v afganistanski, toda ta si ni smela privoščiti napak. Kaplja čez rob je bila jedrska nesreča v Černobilu, in prve socialistične države na svetu niso mogle več rešiti niti reforme Gorbačova. Konec leta 1991 je tako prinesel tudi konec Sovjetske zveze. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 3. del: Po sovjetskem posredovanju na Češkoslovaškem je v 70. letih prejšnjega stoletja nastopilo obdobje popuščanja, za Sovjetsko zvezo pa tudi obdobje stagnacije. ZDA so se opekle v vietnamski vojni, Sovjetska zveza pa v afganistanski, toda ta si ni smela privoščiti napak. Kaplja čez rob je bila jedrska nesreča v Černobilu, in prve socialistične države na svetu niso mogle več rešiti niti reforme Gorbačova. Konec leta 1991 je tako prinesel tudi konec Sovjetske zveze. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
V velikonočnem času, ko v medije prihajajo najrazličnejše, žal tudi komercializirane duhovne vsebine, je prav, da se posvetimo zgodovini Cerkve na naših tleh. Ki pa je bila, kot zgodovina Cerkve sploh, pogosto vijugava, težavna, predvsem pa danes v marsičem pozabljena. A tudi tisti manj obveščeni verniki ali pa celo laiki se strinjajo, da je eden prelomnih dogodkov v zgodovini Cerkve na Slovenskem prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor. Gre za skoraj generičen pojem in razen tega, da je to uspelo škofu Antonu Martinu Slomšku, se o samem prenosu v laični javnosti ne ve dosti. Sploh pa ne poznamo podrobnosti in oseb, ki so še stale za tem zgodovinskim dejanjem. Eden najtesnejših Slomškovih sodelavcev je bil tisti čas Marko Glaser, duhovnik pri sv. Petru v današnjem Malečniku. Oddaja, ki jo je pripravil Marko Radmilovič, poskuša odstraniti nekaj pozabe z osebnosti tega izjemnega moža.
V velikonočnem času, ko v medije prihajajo najrazličnejše, žal tudi komercializirane duhovne vsebine, je prav, da se posvetimo zgodovini Cerkve na naših tleh. Ki pa je bila, kot zgodovina Cerkve sploh, pogosto vijugava, težavna, predvsem pa danes v marsičem pozabljena. A tudi tisti manj obveščeni verniki ali pa celo laiki se strinjajo, da je eden prelomnih dogodkov v zgodovini Cerkve na Slovenskem prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor. Gre za skoraj generičen pojem in razen tega, da je to uspelo škofu Antonu Martinu Slomšku, se o samem prenosu v laični javnosti ne ve dosti. Sploh pa ne poznamo podrobnosti in oseb, ki so še stale za tem zgodovinskim dejanjem. Eden najtesnejših Slomškovih sodelavcev je bil tisti čas Marko Glaser, duhovnik pri sv. Petru v današnjem Malečniku. Oddaja, ki jo je pripravil Marko Radmilovič, poskuša odstraniti nekaj pozabe z osebnosti tega izjemnega moža.
V današnji Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Ribnico, kjer je doma suha roba. Poslanstvo Rokodelskega centra Ribnica, ki smo ga obiskali, s številnimi dejavnostmi ohranja našo kulturno dediščino in skrbi za njen razvoj. Tu je tradicija prepletena s sodobnostjo. Predvsem pa v Rokodelskem centru Ribnica skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Kako se izdeluje posode iz naravnih materialov na tradicionalen način, koliko dela in truda je treba, da nastanejo, ter kaj rokodelcem pomeni ohranjanje tradicije suhorobarstva? Petra Medved je v Rokodelskem centru Ribnica pri delu spoznala pletarje in obiskala rokodelca, ki se ukvarja s posodarstvom.
V današnji Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Ribnico, kjer je doma suha roba. Poslanstvo Rokodelskega centra Ribnica, ki smo ga obiskali, s številnimi dejavnostmi ohranja našo kulturno dediščino in skrbi za njen razvoj. Tu je tradicija prepletena s sodobnostjo. Predvsem pa v Rokodelskem centru Ribnica skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Kako se izdeluje posode iz naravnih materialov na tradicionalen način, koliko dela in truda je treba, da nastanejo, ter kaj rokodelcem pomeni ohranjanje tradicije suhorobarstva? Petra Medved je v Rokodelskem centru Ribnica pri delu spoznala pletarje in obiskala rokodelca, ki se ukvarja s posodarstvom.
Človek in gozd sta povezana že tisočletja. Tudi danes smo ljudje še vedno odvisni od tega naravnega okolja – a ne samo, ker uravnava klimo, proizvaja zrak, čisti vodo, temveč je gozd lahko naš zdravnik, učitelj, naš navdih. Kako dobro bo opravljal vse te svoje »naloge«, pa je odvisno tudi od nas. Ohranjanje gozdnih ekosistemov je danes močno odvisno prav od nas. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Človek in gozd sta povezana že tisočletja. Tudi danes smo ljudje še vedno odvisni od tega naravnega okolja – a ne samo, ker uravnava klimo, proizvaja zrak, čisti vodo, temveč je gozd lahko naš zdravnik, učitelj, naš navdih. Kako dobro bo opravljal vse te svoje »naloge«, pa je odvisno tudi od nas. Ohranjanje gozdnih ekosistemov je danes močno odvisno prav od nas. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 1. del: Elizejske poljane Elizejske poljane so nedvomno eden najprepoznavnejših krajev na svetu: vsak dan jih obišče na tisoče turistov, ki se fotografirajo pred Slavolokom zmage, nakupujejo v tamkajšnjih trgovinah in srečujejo ljudi z vseh koncev sveta. Geograf Michel Lussault nas popelje skozi večstoletno zgodovino te slikovite avenije, katere podoba in poslanstvo pa sta se v času množičnega turizma in globalizacije korenito spremenila. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 1. del: Elizejske poljane Elizejske poljane so nedvomno eden najprepoznavnejših krajev na svetu: vsak dan jih obišče na tisoče turistov, ki se fotografirajo pred Slavolokom zmage, nakupujejo v tamkajšnjih trgovinah in srečujejo ljudi z vseh koncev sveta. Geograf Michel Lussault nas popelje skozi večstoletno zgodovino te slikovite avenije, katere podoba in poslanstvo pa sta se v času množičnega turizma in globalizacije korenito spremenila. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Dokumentarna filmska pripoved je nastala na podlagi scenarija Matjaža Pikala, režiser pa je avtor sicer številnih dokumentarnih filmov Dušan Moravec.
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Dokumentarna filmska pripoved je nastala na podlagi scenarija Matjaža Pikala, režiser pa je avtor sicer številnih dokumentarnih filmov Dušan Moravec.
Leta 2014 je James Comey, direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, izjavil, da obstajajo le velika podjetja, v katera so Kitajci že vdrli, in podjetja, ki tega pač še ne vedo. Zaradi naraščajoče kitajske grožnje kibernetski varnosti so ZDA, Velika Britanija in Avstralija Huaweiu tudi prepovedale ali omejile dostop do omrežja 5G. Dokumentarna oddaja se osredotoči na vznik ameriško-kitajske kibernetske vojne v začetku novega tisočletja in na krajo poslovnih skrivnosti velikim ameriškim in evropskim podjetjem. Strokovnjaki iz ZDA in Evrope razkrivajo razsežnosti kitajskih kibernetskih vdorov in predstavijo odzive ameriških in evropskih oblasti. CHINA'S HACKER ARMY / Francija / 2021 / Režija: Thomas Lafarge, Rémi Labed
Leta 2014 je James Comey, direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, izjavil, da obstajajo le velika podjetja, v katera so Kitajci že vdrli, in podjetja, ki tega pač še ne vedo. Zaradi naraščajoče kitajske grožnje kibernetski varnosti so ZDA, Velika Britanija in Avstralija Huaweiu tudi prepovedale ali omejile dostop do omrežja 5G. Dokumentarna oddaja se osredotoči na vznik ameriško-kitajske kibernetske vojne v začetku novega tisočletja in na krajo poslovnih skrivnosti velikim ameriškim in evropskim podjetjem. Strokovnjaki iz ZDA in Evrope razkrivajo razsežnosti kitajskih kibernetskih vdorov in predstavijo odzive ameriških in evropskih oblasti. CHINA'S HACKER ARMY / Francija / 2021 / Režija: Thomas Lafarge, Rémi Labed
Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Operni pevki Maria Callas in Renata Tebaldi sta bili eni najbolj opaznih umetnic druge polovice prejšnjega stoletja in veliki tekmici. Callasova velja za morda največjo pevko vseh časov, Tebaldijeva pa je znana predvsem navdušenim ljubiteljem opere. Umetnici si skoraj ne bi mogli biti bolj različni, tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Kako resna je bila tekmovalnost obeh div in koliko je rivalstvo – in na koncu tudi škandali Marie Callas – vplivalo na slavo Callasove in pozabo Renate Tebaldi? Ustvarjalci oddaje so obiskali operne hiše v New Yorku in Milanu, da bi našli odgovore na ta vprašanja, pogovarjali so se z njunimi prijatelji in opernimi strokovnjaki ter poslušali in primerjali dva edinstvena glasova. RIVALRY IN MUSIC - MARIA CALLAS VS.RENATA TEBALDI /Nemčija 2020/režija Andreas Morell
Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Operni pevki Maria Callas in Renata Tebaldi sta bili eni najbolj opaznih umetnic druge polovice prejšnjega stoletja in veliki tekmici. Callasova velja za morda največjo pevko vseh časov, Tebaldijeva pa je znana predvsem navdušenim ljubiteljem opere. Umetnici si skoraj ne bi mogli biti bolj različni, tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Kako resna je bila tekmovalnost obeh div in koliko je rivalstvo – in na koncu tudi škandali Marie Callas – vplivalo na slavo Callasove in pozabo Renate Tebaldi? Ustvarjalci oddaje so obiskali operne hiše v New Yorku in Milanu, da bi našli odgovore na ta vprašanja, pogovarjali so se z njunimi prijatelji in opernimi strokovnjaki ter poslušali in primerjali dva edinstvena glasova. RIVALRY IN MUSIC - MARIA CALLAS VS.RENATA TEBALDI /Nemčija 2020/režija Andreas Morell
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 1. del: Po koncu druge svetovne vojne je Britancem prvim uspelo predelati vojaško tehnologijo reaktivnega pogona za civilne namene in svetu so predstavili prvo reaktivno potniško letalo na svetu – de havilland comet. V sodelovanju s Francozi so se nato lotili izdelave concorda, prvega potniškega letala, ki bi letelo z nadzvočno hitrostjo. Svetovni velesili ZDA in ZSSR seveda nista hoteli zaostajati, zato sta se lotili svojih projektov - boeinga 2707 in tupoljeva 144. Toda razvoj je bil izjemno drag, konstruktorje pa je čakala težka naloga, saj so na tem področju orali ledino, poleg tega pa so bili pod pritiskom politikov, da morajo za vsako ceno prehiteti tekmece. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
V 60. letih 20. stoletja je svet optimistično zrl v svetlo prihodnost, ki so jo obljubljale nove tehnologije. Eden izmed simbolov tega čudovitega novega sveta so bila nadzvočna potniška letala, ki so jih začeli ločeno razvijati v ZDA, Sovjetski zvezi in Evropi. Projekte je gnal nacionalni ponos, v ozadju pa ni bilo vse tako bleščeče, kot se je predstavljalo javnosti. 1. del: Po koncu druge svetovne vojne je Britancem prvim uspelo predelati vojaško tehnologijo reaktivnega pogona za civilne namene in svetu so predstavili prvo reaktivno potniško letalo na svetu – de havilland comet. V sodelovanju s Francozi so se nato lotili izdelave concorda, prvega potniškega letala, ki bi letelo z nadzvočno hitrostjo. Svetovni velesili ZDA in ZSSR seveda nista hoteli zaostajati, zato sta se lotili svojih projektov - boeinga 2707 in tupoljeva 144. Toda razvoj je bil izjemno drag, konstruktorje pa je čakala težka naloga, saj so na tem področju orali ledino, poleg tega pa so bili pod pritiskom politikov, da morajo za vsako ceno prehiteti tekmece. CONCORDE: THE UNTOLD STORY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Oscar Chan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V dokumentarcu Za pogledom spoznamo pet gospa, ki stanujejo v ljubljanskem domu za starejše občane. Kljub zrelim letom rade živijo. Pa čeprav zunanji svet le opazujejo s stola ob oknu... Ženski v zahodnem svetu staranje ni dovoljeno, pomembno je, da je lepega videza, da nima gub in je vitalna. Takšna miselnost je absurdna in zanika življenje v njegovem bistvu: »Staram se, ker živim!«. Njihova telesa so zgolj posode, v katerih prebivajo ženske različnih starosti – iz obdobij, ki so jih gospe že preživele. Danes potujejo po svoji volji in se v preteklih življenjih ustavijo tam, kjer jim je ljubo. Sodobna družba ima starostnike za odvečne ostaline preteklosti, ki jih čaka le še smrt. Ljubezen do življenja pa je tisto, nad čimer naj bi se ljudje zamislili ob ogledu tega dokumentarca.
V dokumentarcu Za pogledom spoznamo pet gospa, ki stanujejo v ljubljanskem domu za starejše občane. Kljub zrelim letom rade živijo. Pa čeprav zunanji svet le opazujejo s stola ob oknu... Ženski v zahodnem svetu staranje ni dovoljeno, pomembno je, da je lepega videza, da nima gub in je vitalna. Takšna miselnost je absurdna in zanika življenje v njegovem bistvu: »Staram se, ker živim!«. Njihova telesa so zgolj posode, v katerih prebivajo ženske različnih starosti – iz obdobij, ki so jih gospe že preživele. Danes potujejo po svoji volji in se v preteklih življenjih ustavijo tam, kjer jim je ljubo. Sodobna družba ima starostnike za odvečne ostaline preteklosti, ki jih čaka le še smrt. Ljubezen do življenja pa je tisto, nad čimer naj bi se ljudje zamislili ob ogledu tega dokumentarca.
Gabriela Hrženjak je mednarodno priznana sopranistka, doma iz Vinice v Hrvaškem Zagorju. Kot številni priznani hrvaški glasbeniki se je urila v varaždinski glasbeni šoli, od koder jo je poneslo v Slovenijo, Italijo, pa vse do Slovaške, vendar se vedno vrača na Hrvaško. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Gabriela Hrženjak je mednarodno priznana sopranistka, doma iz Vinice v Hrvaškem Zagorju. Kot številni priznani hrvaški glasbeniki se je urila v varaždinski glasbeni šoli, od koder jo je poneslo v Slovenijo, Italijo, pa vse do Slovaške, vendar se vedno vrača na Hrvaško. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Kosta je režiser, koreograf in plesalec. Življenjska pot ga je peljala po vsem svetu. S petimi leti je začel nastopati, v svoji karieri se lahko pohvali tudi z dokumentarnimi filmi, zdaj pa ima svojo plesno skupino. Kosta je predstavnik mlade generacije v okviru Združenih narodov. Nedavno se je vrnil v Bolgarijo, v glavnem mestu Sofija razvija različne umetniške projekte in se zavzema za pravice mladih v Bolgariji. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Kosta je režiser, koreograf in plesalec. Življenjska pot ga je peljala po vsem svetu. S petimi leti je začel nastopati, v svoji karieri se lahko pohvali tudi z dokumentarnimi filmi, zdaj pa ima svojo plesno skupino. Kosta je predstavnik mlade generacije v okviru Združenih narodov. Nedavno se je vrnil v Bolgarijo, v glavnem mestu Sofija razvija različne umetniške projekte in se zavzema za pravice mladih v Bolgariji. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.