Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Retrospektiva filmov Rudija Urana
OdŠTUKano je dokumentarni film, ki ob 40-letnici obstoja razgrinja bogato in večplastno zgodbo ŠTUK-a – enega najpomembnejših kulturnih in družbenih središč študentske in mladinske ustvarjalnosti v Sloveniji. Od svoje ustanovitve je ŠTUK predstavljal mnogo več kot le študentski klub – bil je simbol svobode, eksperimenta, umetnosti in skupnosti. Film skozi vrsto osebnih pričevanj, arhivskih posnetkov in refleksij generacij, ki so sooblikovale njegovo zgodbo, razkriva, kako se je ŠTUK nenehno spreminjal – od razburkanega podzemlja osemdesetih, skozi angažirane devetdeseta, do današnjih bolj zabavnih, a morda manj uporniških programov. Med pripovedovalci in sogovorniki so Robert Pešut – Magnifico, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Jaša Lorenčič, Marko Soršak – Soki, Marko Vezovišek, Matjaž Javšnik, Lado Bizovičar, Tabu, Zmelkoow, Mi2, Joker Out, Slon in Sadež in številni drugi, ki so v ŠTUK-u pustili svojo sled. ŠTUK je bil oder, ki je omogočal rojstvo glasov, ki so zaznamovali generacije. Od ritma do revolucije, od verza do vrenja: ŠTUK kot prostor, kjer so generacije iskale svoj glas — od nekoč upornikov brez razloga do današnjih neupornikov z razlogom. Če je bila harmonika v nekem obdobju simbol zabave, rock'n'roll pa simbol upora, se danes ti žanri srečujejo v prostoru, ki išče novo identiteto med nostalgijo in prihodnostjo. To ni film le o preteklosti. To je pogled v vprašanje: ali imamo še danes prostore, kjer je mladost svobodna, umetnost neposredna in prijateljstva trajna? OdŠTUKano je poklon nekemu prostoru in hkrati subtilen klic po novih vsebinah, ki bi mladim znova vrnile občutek pripadnosti, pomen ustvarjalnosti in drznost kritičnega glasu.
OdŠTUKano je dokumentarni film, ki ob 40-letnici obstoja razgrinja bogato in večplastno zgodbo ŠTUK-a – enega najpomembnejših kulturnih in družbenih središč študentske in mladinske ustvarjalnosti v Sloveniji. Od svoje ustanovitve je ŠTUK predstavljal mnogo več kot le študentski klub – bil je simbol svobode, eksperimenta, umetnosti in skupnosti. Film skozi vrsto osebnih pričevanj, arhivskih posnetkov in refleksij generacij, ki so sooblikovale njegovo zgodbo, razkriva, kako se je ŠTUK nenehno spreminjal – od razburkanega podzemlja osemdesetih, skozi angažirane devetdeseta, do današnjih bolj zabavnih, a morda manj uporniških programov. Med pripovedovalci in sogovorniki so Robert Pešut – Magnifico, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Jaša Lorenčič, Marko Soršak – Soki, Marko Vezovišek, Matjaž Javšnik, Lado Bizovičar, Tabu, Zmelkoow, Mi2, Joker Out, Slon in Sadež in številni drugi, ki so v ŠTUK-u pustili svojo sled. ŠTUK je bil oder, ki je omogočal rojstvo glasov, ki so zaznamovali generacije. Od ritma do revolucije, od verza do vrenja: ŠTUK kot prostor, kjer so generacije iskale svoj glas — od nekoč upornikov brez razloga do današnjih neupornikov z razlogom. Če je bila harmonika v nekem obdobju simbol zabave, rock'n'roll pa simbol upora, se danes ti žanri srečujejo v prostoru, ki išče novo identiteto med nostalgijo in prihodnostjo. To ni film le o preteklosti. To je pogled v vprašanje: ali imamo še danes prostore, kjer je mladost svobodna, umetnost neposredna in prijateljstva trajna? OdŠTUKano je poklon nekemu prostoru in hkrati subtilen klic po novih vsebinah, ki bi mladim znova vrnile občutek pripadnosti, pomen ustvarjalnosti in drznost kritičnega glasu.
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V božični epizodi serije bo Donal Skehan prikazal nekaj idej za poslastice na praznični mizi. Pripravil bo glazirane štruce, kuhan jabolčnik, glazirano šunko z viskijem in slivovo marmelado, pastinak s pršutom, rulado z zeleno ter začinjen kolač s hruškami, karamelo, rumom in javorovim sirupom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V božični epizodi serije bo Donal Skehan prikazal nekaj idej za poslastice na praznični mizi. Pripravil bo glazirane štruce, kuhan jabolčnik, glazirano šunko z viskijem in slivovo marmelado, pastinak s pršutom, rulado z zeleno ter začinjen kolač s hruškami, karamelo, rumom in javorovim sirupom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Dokumentarna oddaja pokaže povezanost papeža Frančiška s slehernikom. Leta 2015 se je ob jubileju usmiljenja papež odločil za tesna, pristna srečanja z verniki; od tedaj jih je ob petkih usmiljenja redno obiskoval – nenajavljen je pozvonil na njihova vrata, srečal se je tudi z zaporniki, migranti, odvisniki od mamil, nekdanjimi prostitutkami, varovanci domov za ostarele. Snidenja so prežemala čustva sreče in hvaležnosti, izzvala so solze in smeh in ponudila priložnost za globlje premišljevanje. ONLY TOGETHER / SOLO INSIEME / Italija / 2020 / Režija: Gualtiero Peirce
Dokumentarna oddaja pokaže povezanost papeža Frančiška s slehernikom. Leta 2015 se je ob jubileju usmiljenja papež odločil za tesna, pristna srečanja z verniki; od tedaj jih je ob petkih usmiljenja redno obiskoval – nenajavljen je pozvonil na njihova vrata, srečal se je tudi z zaporniki, migranti, odvisniki od mamil, nekdanjimi prostitutkami, varovanci domov za ostarele. Snidenja so prežemala čustva sreče in hvaležnosti, izzvala so solze in smeh in ponudila priložnost za globlje premišljevanje. ONLY TOGETHER / SOLO INSIEME / Italija / 2020 / Režija: Gualtiero Peirce
Božične praznike že od nekdaj spremljajo živali, rastline in pravljične pokrajine. Od zasnežene Norveške do tropske Kenije, od britanskih otokov do gruzijskih gora – povsod najdemo zgodbe, povezane z božičem. Oddaja prikaže, kako živijo potomci svetopisemskega osla, kako Božičkovi jeleni prestanejo mrzlo zimo, od kod prihajajo božična drevesca in kaj ima z vsem tem opraviti majhna ptica – taščica. Pravljične kulise se prepletajo z zgodbami, ki na zabaven način povezujejo mite, legende in resnično življenje v naravi. THE NATURE OF CHRISTMAS / Avstrija, Nemčija / 2025 / Režija: Herbert Ostwald
Božične praznike že od nekdaj spremljajo živali, rastline in pravljične pokrajine. Od zasnežene Norveške do tropske Kenije, od britanskih otokov do gruzijskih gora – povsod najdemo zgodbe, povezane z božičem. Oddaja prikaže, kako živijo potomci svetopisemskega osla, kako Božičkovi jeleni prestanejo mrzlo zimo, od kod prihajajo božična drevesca in kaj ima z vsem tem opraviti majhna ptica – taščica. Pravljične kulise se prepletajo z zgodbami, ki na zabaven način povezujejo mite, legende in resnično življenje v naravi. THE NATURE OF CHRISTMAS / Avstrija, Nemčija / 2025 / Režija: Herbert Ostwald
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 2. del: Leto 1803, Jane Austen je stara sedemindvajset let. Napisala je že Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Northangersko opatijo, toda razen njene družine jih ni prebral nihče drug. Če se je želela z novim poklicem preživljati, je morala najti založnika in romane objaviti. Njen brat Henry je uporabil svoja znanstva v Londonu in prišel do založnika Benjamina Crosbyja, ki je odkupil pravice za Northangersko opatijo. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 2. del: Leto 1803, Jane Austen je stara sedemindvajset let. Napisala je že Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Northangersko opatijo, toda razen njene družine jih ni prebral nihče drug. Če se je želela z novim poklicem preživljati, je morala najti založnika in romane objaviti. Njen brat Henry je uporabil svoja znanstva v Londonu in prišel do založnika Benjamina Crosbyja, ki je odkupil pravice za Northangersko opatijo. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Lucy Worsley nam v praznični oddaji predstavi zgodovino božičnih pesmi. Wassail, poganski obred za rodovitnost, je bil predhodnik koledovanja, ki ga je krščanstvo preimenovalo v božič. Toda za puritance in Anglikansko cerkev so bile božične pesmi preveč vesele. Lucy v Britanski knjižnici odkrije otroško knjigo iz 18. stoletja, v kateri je spominska igra z naslovom »Dvanajst dni božiča«. Božične pesmi so bile lahko tudi prevratniške. Katoliški pisatelj John Francis Wade je v pesem Hitite, kristjani skril sporočilo v podporo jakobitov. Anglikanska cerkev je naposled odprla vrata vsem božičnim pesmim. Lucy spozna ljudsko pevko in ta ji pove zgodbo o ostarelem kmečkem delavcu Henryju Garmanu. Prepeval je pesem, ki jo danes poznamo pod naslovom Oj, malo mesto Betlehem. Nazadnje v zasneženih avstrijskih Alpah izve za zgodbo o mladem duhovniku, ki je iskal melodijo za svojo pesem. Nastala je Sveta noč, ki je zaznamovala tudi božično premirje leta 1914. LUCY WORSLEY'S CHRISTMAS CAROLS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Edmund Moriarty
Lucy Worsley nam v praznični oddaji predstavi zgodovino božičnih pesmi. Wassail, poganski obred za rodovitnost, je bil predhodnik koledovanja, ki ga je krščanstvo preimenovalo v božič. Toda za puritance in Anglikansko cerkev so bile božične pesmi preveč vesele. Lucy v Britanski knjižnici odkrije otroško knjigo iz 18. stoletja, v kateri je spominska igra z naslovom »Dvanajst dni božiča«. Božične pesmi so bile lahko tudi prevratniške. Katoliški pisatelj John Francis Wade je v pesem Hitite, kristjani skril sporočilo v podporo jakobitov. Anglikanska cerkev je naposled odprla vrata vsem božičnim pesmim. Lucy spozna ljudsko pevko in ta ji pove zgodbo o ostarelem kmečkem delavcu Henryju Garmanu. Prepeval je pesem, ki jo danes poznamo pod naslovom Oj, malo mesto Betlehem. Nazadnje v zasneženih avstrijskih Alpah izve za zgodbo o mladem duhovniku, ki je iskal melodijo za svojo pesem. Nastala je Sveta noč, ki je zaznamovala tudi božično premirje leta 1914. LUCY WORSLEY'S CHRISTMAS CAROLS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Edmund Moriarty
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta. GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta. GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
Slovenska turistična organizacija letos praznuje tri desetletja svojega obstoja in 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma. Kdo vse je ustvarjal njene začetke vse od ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije? Kako zahtevno je bilo promovirati našo državo v začetku 90-tih ter kakšni so danes dosežki naše krovne turistične organizacije? Slovenski turizem je namreč v zadnjih desetletjih doživel izjemen razvoj. Leta 1995, ko smo našteli dober milijon in pol prihodov turistov, so od tega manj kot polovico predstavljali tuji turisti. Danes njihov delež predstavlja okvirno tri četrtine, prihodov domačih turistov pa je skoraj dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti. V tem času se je skupno število turistov povečalo za štirikrat, število njihovih prenočitev pa za skoraj trikrat. Turizem danes prispeva 5,2% k BDP Slovenije, v panogi je zaposlenih več kot 59 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Slovenija je v tem obdobju postala prva zelena destinacija na svetu, močno se je uveljavila kot vrhunska gastronomska destinacija, naši športniki kot ambasadorji turizma pa pomembno pripomorejo k turističnemu ugledu naše države.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
Božično-novoletni čas je eden najbolj dekorativnih obdobij v letu, ko se domovi zavijejo v toplino, luči in praznično simboliko. Pomemben del tega vzdušja je cvetje, ki od nekdaj velja za naravni okras praznikov ter nosi v sebi tudi moč simbolike – upanje, svetlobo in nov začetek. V tokratni Nedeljski reportaži smo se podali v Celje, točneje na srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer smo se pridružili ustvarjanju in izdelovanju na božično-novoletni delavnici. Tja se je odpravila Tadeja Bizilj.
Božično-novoletni čas je eden najbolj dekorativnih obdobij v letu, ko se domovi zavijejo v toplino, luči in praznično simboliko. Pomemben del tega vzdušja je cvetje, ki od nekdaj velja za naravni okras praznikov ter nosi v sebi tudi moč simbolike – upanje, svetlobo in nov začetek. V tokratni Nedeljski reportaži smo se podali v Celje, točneje na srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer smo se pridružili ustvarjanju in izdelovanju na božično-novoletni delavnici. Tja se je odpravila Tadeja Bizilj.
O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezo
O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezo
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem. THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem. THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. Donal se v tokratni oddaji posveti trem jedem, ki jih lahko pripravimo čez konec tedna, ko imamo več časa in volje za kuhanje. Pokaže pripravo maslenega piščanca, počasi pečenega svinjskega plečeta s krompirjem s parmezanom in dušenim ohrovtom ter razkošno grmado z oblački iz meringe. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. Donal se v tokratni oddaji posveti trem jedem, ki jih lahko pripravimo čez konec tedna, ko imamo več časa in volje za kuhanje. Pokaže pripravo maslenega piščanca, počasi pečenega svinjskega plečeta s krompirjem s parmezanom in dušenim ohrovtom ter razkošno grmado z oblački iz meringe. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
Opuščene naftne vrtine onesnažujejo naš planet ter svoj zahrbtni strup neopazno širijo globoko pod površje in v ozračje. So prezrt vir metana, enega najmočnejših toplogrednih plinov. Postale so tempirana bomba toda pod nadzorom so le nekatere. Avtorji oddaje so obiskali več območij in preverjali, v kakšnem stanju so opuščene vrtine oziroma kaj vse ponekod počnejo lastniki, da bi se izognili stroškom, povezanih z zapiranjem vrtin in preprečevanjem okoljske škode. V ZDA recimo zakon naftnim in plinskim podjetjem nalaga, da morajo opuščene vrtine takoj zamašiti. Toda ta zakon je pogosto le mrtva črka na papirju. THE GHOSTS OF OIL / Francija / 2022 / Režija: Audrey Gloaguen
Opuščene naftne vrtine onesnažujejo naš planet ter svoj zahrbtni strup neopazno širijo globoko pod površje in v ozračje. So prezrt vir metana, enega najmočnejših toplogrednih plinov. Postale so tempirana bomba toda pod nadzorom so le nekatere. Avtorji oddaje so obiskali več območij in preverjali, v kakšnem stanju so opuščene vrtine oziroma kaj vse ponekod počnejo lastniki, da bi se izognili stroškom, povezanih z zapiranjem vrtin in preprečevanjem okoljske škode. V ZDA recimo zakon naftnim in plinskim podjetjem nalaga, da morajo opuščene vrtine takoj zamašiti. Toda ta zakon je pogosto le mrtva črka na papirju. THE GHOSTS OF OIL / Francija / 2022 / Režija: Audrey Gloaguen
Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama. Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.
Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama. Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.
V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.
V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.
V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o pogumu in silni želji po svobodi in miru. Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem je bil odmeven in enkraten športni dogodek, ki se ga je 20. in 21. januarja 1945 udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. Dogodek se je odvijal v osvobojenem partizanskem Cerknem, ki je bilo v času tekem, v krogu 80 kilometrov obdano s 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot, tekmovanje pa si je kljub vsemu ogledalo več kot 1.000 gledalcev. V filmu lahko spremljamo pripovedi udeležencev tekmovanja, gledalcev in strokovnjakov s področja vojskovanja na smučeh. Prav tako je v filmu prikazano bogato slikovno gradivo in nekateri do sedaj neznani dokumenti, ki pričajo, kako je potekalo samo tekmovanje. Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o dogodku, ki je bil edinstven v takratni okupirani Evropi, je film o pravi partizanski zimski olimpijadi, ki si zasluži, da se uvrsti v svetovno zgodovino smučanja in vojskovanja na smučeh. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o pogumu in silni želji po svobodi in miru. Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem je bil odmeven in enkraten športni dogodek, ki se ga je 20. in 21. januarja 1945 udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. Dogodek se je odvijal v osvobojenem partizanskem Cerknem, ki je bilo v času tekem, v krogu 80 kilometrov obdano s 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot, tekmovanje pa si je kljub vsemu ogledalo več kot 1.000 gledalcev. V filmu lahko spremljamo pripovedi udeležencev tekmovanja, gledalcev in strokovnjakov s področja vojskovanja na smučeh. Prav tako je v filmu prikazano bogato slikovno gradivo in nekateri do sedaj neznani dokumenti, ki pričajo, kako je potekalo samo tekmovanje. Dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 je zgodba o dogodku, ki je bil edinstven v takratni okupirani Evropi, je film o pravi partizanski zimski olimpijadi, ki si zasluži, da se uvrsti v svetovno zgodovino smučanja in vojskovanja na smučeh. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.