Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.
Nora pustolovščina Louisa de Funèsa
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 1. del: Na poti do uspeha Prvi del dokumentarne oddaje osvetljuje de Funèsov vzpon od težavnega otroštva in mladosti, preživete v pomanjkanju, skozi vojna leta v okupiranem Parizu do prvih povojnih filmskih uspehov in zaslužene slave. To je dosegel šele pri petdesetih letih, ko se je po številnih travmatičnih izkušnjah in nizu slabo plačanih priložnostnih zaposlitev z neomajno vztrajnostjo in kančkom sreče prebil v sam vrh evropske filmske komedije. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 1. del: Na poti do uspeha Prvi del dokumentarne oddaje osvetljuje de Funèsov vzpon od težavnega otroštva in mladosti, preživete v pomanjkanju, skozi vojna leta v okupiranem Parizu do prvih povojnih filmskih uspehov in zaslužene slave. To je dosegel šele pri petdesetih letih, ko se je po številnih travmatičnih izkušnjah in nizu slabo plačanih priložnostnih zaposlitev z neomajno vztrajnostjo in kančkom sreče prebil v sam vrh evropske filmske komedije. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Dunaj v zadnjem času ni zgolj novoletna, ampak tudi božična prestolnica. Njeni prebivalci zimsko turobnost preganjajo z morjem luči in uživanjem v umetelno oblikovanem sladkem pecivu dunajskih slaščičarjev. Nekdaj je peka, čeprav v nekoliko drugačni obliki, spremljala vse verske praznike, danes pa sladke užitke povezujemo predvsem s praznikom Jezusovega rojstva. Božični kolači in piškoti, ki so bili nekoč dostopni zgolj najvišjim družbenim slojem, so si zaradi gojenja sladkorne pese in pocenitve začimb utrli pot tudi na mize meščanov. Medenjaki in vetrci še danes krasijo marsikatero božično drevo na Dunaju, najbrž pa le malokdo ve, kje so v mestu postavili prvo. CHRISTMAS BAKING IN VIENNA / SÜßE WEIHNACHTEN IN WIEN / Avstrija / 2021 / Režija: Alexander Schukoff
Dunaj v zadnjem času ni zgolj novoletna, ampak tudi božična prestolnica. Njeni prebivalci zimsko turobnost preganjajo z morjem luči in uživanjem v umetelno oblikovanem sladkem pecivu dunajskih slaščičarjev. Nekdaj je peka, čeprav v nekoliko drugačni obliki, spremljala vse verske praznike, danes pa sladke užitke povezujemo predvsem s praznikom Jezusovega rojstva. Božični kolači in piškoti, ki so bili nekoč dostopni zgolj najvišjim družbenim slojem, so si zaradi gojenja sladkorne pese in pocenitve začimb utrli pot tudi na mize meščanov. Medenjaki in vetrci še danes krasijo marsikatero božično drevo na Dunaju, najbrž pa le malokdo ve, kje so v mestu postavili prvo. CHRISTMAS BAKING IN VIENNA / SÜßE WEIHNACHTEN IN WIEN / Avstrija / 2021 / Režija: Alexander Schukoff
V začetku 20. stoletja so raziskovalci predstavili vznemirljivo novost: stroj, s katerim naj bi bilo mogoče ugotoviti, ali nekdo laže. Naprava, znana kot poligraf ali detektor laži, je bila opevana kot nezmotljivo orodje za boj proti kriminalu. Toda namesto tega je detektor laži postal pripomoček za ustrahovanje ljudi, saj so v Združenih državah Amerike z njim začeli na veliko testirati zaposlene. Detektor laži je zgodba o dobrih namenih, izkrivljeni morali in nenamernih posledicah. THE LIE DETECTOR / ZDA / 2023 / Režija: Rob Rapley
V začetku 20. stoletja so raziskovalci predstavili vznemirljivo novost: stroj, s katerim naj bi bilo mogoče ugotoviti, ali nekdo laže. Naprava, znana kot poligraf ali detektor laži, je bila opevana kot nezmotljivo orodje za boj proti kriminalu. Toda namesto tega je detektor laži postal pripomoček za ustrahovanje ljudi, saj so v Združenih državah Amerike z njim začeli na veliko testirati zaposlene. Detektor laži je zgodba o dobrih namenih, izkrivljeni morali in nenamernih posledicah. THE LIE DETECTOR / ZDA / 2023 / Režija: Rob Rapley
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Med snemanjem serije Planet Zemlja (III.) je bila snemalna ekipa priča preizkušnjam brez primere, s katerimi se spoprijemajo divje živali po vsem svetu. Obiskala je vse kotičke planeta in posnela osupljive živalske predstave. Hkrati pa je tudi odkrila, da so po vsem svetu ljudje, ki si prizadevajo za ohranitev narave. MAKING PLANET EARTH III / Velika Britanija / 2023 / Izvršni producent: Michael Gunton
Med snemanjem serije Planet Zemlja (III.) je bila snemalna ekipa priča preizkušnjam brez primere, s katerimi se spoprijemajo divje živali po vsem svetu. Obiskala je vse kotičke planeta in posnela osupljive živalske predstave. Hkrati pa je tudi odkrila, da so po vsem svetu ljudje, ki si prizadevajo za ohranitev narave. MAKING PLANET EARTH III / Velika Britanija / 2023 / Izvršni producent: Michael Gunton
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Mi, naš snovni svet, naše misli in naša prepričanja se spreminjajo. Vse to se dogaja na tekočem traku časa, ki mu ne moremo določiti ne konca ne začetka, čeprav ritmi dneva in noči, letnih časov, gibanja nebesnih teles in konsenzi človeških družb, izraženi v urah in koledarjih, vseeno lahko večkrat zapored ali neskončno velikokrat zarišejo začetke in konce; ti se sklenejo v isti točki, oddaljujejo, približujejo, vračajo in znova sklenejo.
Mi, naš snovni svet, naše misli in naša prepričanja se spreminjajo. Vse to se dogaja na tekočem traku časa, ki mu ne moremo določiti ne konca ne začetka, čeprav ritmi dneva in noči, letnih časov, gibanja nebesnih teles in konsenzi človeških družb, izraženi v urah in koledarjih, vseeno lahko večkrat zapored ali neskončno velikokrat zarišejo začetke in konce; ti se sklenejo v isti točki, oddaljujejo, približujejo, vračajo in znova sklenejo.
Kako se v adventnem času izogniti kiču, pritisku potrošništva in diktaturi vljudnostnega druženja, hkrati pa kljub temu obdržati božičnega duha? Prvi recept je pobeg v gozd, drugi pa v pravljice. Če ju združimo, dobimo pravljični gozd. Ki ga na srečo Slovenci premoremo, domuje pa v Krčevini pri Vurberku. Gre za prostor, ki bi ga terminološko uvrstili med tematske parke, s to razliko, da si ga je umislila, zanj skrbi ter tudi vodi obiskovalce po njem ena sama družina. Natančneje rečeno; trije člani družine Mohorko. Gozd je v večeru štajerskega decembra obiskal Marko Radmilovič.
Kako se v adventnem času izogniti kiču, pritisku potrošništva in diktaturi vljudnostnega druženja, hkrati pa kljub temu obdržati božičnega duha? Prvi recept je pobeg v gozd, drugi pa v pravljice. Če ju združimo, dobimo pravljični gozd. Ki ga na srečo Slovenci premoremo, domuje pa v Krčevini pri Vurberku. Gre za prostor, ki bi ga terminološko uvrstili med tematske parke, s to razliko, da si ga je umislila, zanj skrbi ter tudi vodi obiskovalce po njem ena sama družina. Natančneje rečeno; trije člani družine Mohorko. Gozd je v večeru štajerskega decembra obiskal Marko Radmilovič.
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
Tragična zgodba o pravniku, ki je služboval na policiji, hkrati pa sodeloval z Osvobodilno fronto. Leta 1945 so ga odkrili, mučili in nato obesili. Dr. Vladimir Kante (1905–1945) je bil policijski uradnik. Služboval je na policiji v Beogradu in Ljubljani, izobraževal se je tudi v Rimu. Prizadeval si je za humano ravnanje z zaporniki. Bil je izobražen in kultiviran. Kot uslužbenec policije je ves čas vojne delal za Osvobodilno fronto, obveščal jo je o načrtih in ukrepih okupatorja in njegovih pomagačev ter rešil marsikatero življenje. Januarja 1945 so ga odkrili in kmalu nato obesili. Desetletja se o dr. Kantetu, kljub njegovi pomembni vlogi v naši polpretekli zgodovini, ni smelo govoriti in pisati. Leta 1985 pa je po romanu Janeza Vipotnika režiser Vojko Duletič o njem posnel film z naslovom Doktor. Še danes se zastavlja vprašanje, kako je lahko dr. Vladimir Kante cela štiri leta vojne deloval v samem vrhu policije in hkrati sodeloval z Osvobodilno fronto. V filmu so nakazana tudi ugibanja o njegovi spolni usmerjenosti, ki bi lahko vplivala na njegovo delovanje Njegovo osebnost in delo pomagajo s pričevanji osvetliti tudi ljudje, ki so bili z njim povezani zasebno. Dokumentarni film skuša tudi najti najti odgovore na vprašanje, kdo je izdal dr. Kanteta in zakaj. Ga je izdal eden tistih, ki jim je najbolj zaupal? Je bil razlog izdaje strah za lastno življenje? Tako kot njegovo življenje je bila nenavadna tudi njegova usmrtitev z obešenjem. Vrv se je pri tem strgala, zato so ga obesili še enkrat.
Tragična zgodba o pravniku, ki je služboval na policiji, hkrati pa sodeloval z Osvobodilno fronto. Leta 1945 so ga odkrili, mučili in nato obesili. Dr. Vladimir Kante (1905–1945) je bil policijski uradnik. Služboval je na policiji v Beogradu in Ljubljani, izobraževal se je tudi v Rimu. Prizadeval si je za humano ravnanje z zaporniki. Bil je izobražen in kultiviran. Kot uslužbenec policije je ves čas vojne delal za Osvobodilno fronto, obveščal jo je o načrtih in ukrepih okupatorja in njegovih pomagačev ter rešil marsikatero življenje. Januarja 1945 so ga odkrili in kmalu nato obesili. Desetletja se o dr. Kantetu, kljub njegovi pomembni vlogi v naši polpretekli zgodovini, ni smelo govoriti in pisati. Leta 1985 pa je po romanu Janeza Vipotnika režiser Vojko Duletič o njem posnel film z naslovom Doktor. Še danes se zastavlja vprašanje, kako je lahko dr. Vladimir Kante cela štiri leta vojne deloval v samem vrhu policije in hkrati sodeloval z Osvobodilno fronto. V filmu so nakazana tudi ugibanja o njegovi spolni usmerjenosti, ki bi lahko vplivala na njegovo delovanje Njegovo osebnost in delo pomagajo s pričevanji osvetliti tudi ljudje, ki so bili z njim povezani zasebno. Dokumentarni film skuša tudi najti najti odgovore na vprašanje, kdo je izdal dr. Kanteta in zakaj. Ga je izdal eden tistih, ki jim je najbolj zaupal? Je bil razlog izdaje strah za lastno življenje? Tako kot njegovo življenje je bila nenavadna tudi njegova usmrtitev z obešenjem. Vrv se je pri tem strgala, zato so ga obesili še enkrat.
Kaj imajo skupnega amaterski spletni detektivi, ki se pojavijo na kraju zločina, šolski protesti v Angliji in izgredi v Franciji? Vse so primeri tiktokovske manije. BBC-jeva novinarka Marianna Spring je eno leto raziskovala škodljive posledice objav na Tiktoku v resničnem življenju. Z avtorji, žrtvami in nekdanjimi zaposlenimi se je pogovarjala o zasvajajoči moči omrežja ter njegovem spodbujanju sodelovanja pri tveganem početju, kar včasih pripelje do množičnih izbruhov vedenja, ki je prej veljalo za nesprejemljivo. THE TIKTOK EFFECT / Velika Britanija / 2023 / Režija: Katie Rice
Kaj imajo skupnega amaterski spletni detektivi, ki se pojavijo na kraju zločina, šolski protesti v Angliji in izgredi v Franciji? Vse so primeri tiktokovske manije. BBC-jeva novinarka Marianna Spring je eno leto raziskovala škodljive posledice objav na Tiktoku v resničnem življenju. Z avtorji, žrtvami in nekdanjimi zaposlenimi se je pogovarjala o zasvajajoči moči omrežja ter njegovem spodbujanju sodelovanja pri tveganem početju, kar včasih pripelje do množičnih izbruhov vedenja, ki je prej veljalo za nesprejemljivo. THE TIKTOK EFFECT / Velika Britanija / 2023 / Režija: Katie Rice
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.
Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 3. del: Veliko tajanje Sredi Grenlandije stoji znanstvena postaja, v kateri so deset let vrtali skozi 3 km debelo plast ledu, da so naposled prišli do kamnite podlage. Tamkajšnji znanstveniki v vzorcih globokega ledu iščejo vzroke za hitro premikanje grenlandske ledene plošče. Na kanadski Arktiki se spoprijemajo s posledicami tajanja permafrosta, zaradi katerih izginjajo celi otoki, dviganje morske gladine pa bo nekatere skupnosti kmalu prisililo, da se preselijo z obale na višjo nadmorsko višino. Posadka jedrskega ledolomilca pa se odpravlja na najsevernejšo točko na Zemlji, ki jo danes prekriva dva metra debela plast ledu. Toda če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, človeška noga čez nekaj desetletij sploh ne bo mogla več stopiti na severni tečaj. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 3. del: Veliko tajanje Sredi Grenlandije stoji znanstvena postaja, v kateri so deset let vrtali skozi 3 km debelo plast ledu, da so naposled prišli do kamnite podlage. Tamkajšnji znanstveniki v vzorcih globokega ledu iščejo vzroke za hitro premikanje grenlandske ledene plošče. Na kanadski Arktiki se spoprijemajo s posledicami tajanja permafrosta, zaradi katerih izginjajo celi otoki, dviganje morske gladine pa bo nekatere skupnosti kmalu prisililo, da se preselijo z obale na višjo nadmorsko višino. Posadka jedrskega ledolomilca pa se odpravlja na najsevernejšo točko na Zemlji, ki jo danes prekriva dva metra debela plast ledu. Toda če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, človeška noga čez nekaj desetletij sploh ne bo mogla več stopiti na severni tečaj. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Nizozemska dokumentarna oddaja razkriva, kako je neprecenljiva zbirka starodavnih artefaktov pristala v središču ene izmed največjih svetovnih političnih polemik. Tik pred priključitvijo Krimskega polotoka Rusiji leta 2014 so za gostujočo razstavo v Muzeju Allarda Piersona v Amsterdamu krimski muzeji prispevali svoje največje dragocenosti. Zaklad je brez državljanstva obtičal v nizozemskem glavnem mestu - zase so ga zahtevali tako krimski muzeji kot država Ukrajina, nizozemska stran pa se je nehote znašla v vlogi razsodnika. THE TREASURES OF CRIMEA / Nizozemska / 2021 / Režija: Oeke Hoogendijk
Nizozemska dokumentarna oddaja razkriva, kako je neprecenljiva zbirka starodavnih artefaktov pristala v središču ene izmed največjih svetovnih političnih polemik. Tik pred priključitvijo Krimskega polotoka Rusiji leta 2014 so za gostujočo razstavo v Muzeju Allarda Piersona v Amsterdamu krimski muzeji prispevali svoje največje dragocenosti. Zaklad je brez državljanstva obtičal v nizozemskem glavnem mestu - zase so ga zahtevali tako krimski muzeji kot država Ukrajina, nizozemska stran pa se je nehote znašla v vlogi razsodnika. THE TREASURES OF CRIMEA / Nizozemska / 2021 / Režija: Oeke Hoogendijk
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Visoke ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na visoka debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti.
Visoke ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na visoka debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti.
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 3. del: Maji Legendarni in skrivnostni Maji so pred več kot 2000 leti zgradili gigantska mesta sredi džungle Srednje Amerike. Postavili so temelje astronomije in matematike, njihov slavni koledar pa še vedno velja za matematično mojstrovino. Zaton tega ljudstva je bil dolgo zavit v tančico skrivnosti, znanstveniki pa trdijo, da so končno odkrili vzrok zanj. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 3. del: Maji Legendarni in skrivnostni Maji so pred več kot 2000 leti zgradili gigantska mesta sredi džungle Srednje Amerike. Postavili so temelje astronomije in matematike, njihov slavni koledar pa še vedno velja za matematično mojstrovino. Zaton tega ljudstva je bil dolgo zavit v tančico skrivnosti, znanstveniki pa trdijo, da so končno odkrili vzrok zanj. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
Nemški skladatelj Richard Wagner je več kot le glasba. Wagner je družbeni fenomen, vprašanje verovanja, Bayreuthski festival pa je najpomembnejša meka za Wagnerjev kult. Nemški film Svetovni Wagner, Iz Bayreutha v svet ni biografski film o Richardu Wagnerju. Je drzen dokumentarec, ki pojasnjuje, kako se je okoli tega zelo kontroverznega umetnika razvil takšen kult, kako to, da je po svetu več kot 125 Wagnerjevih društev - od Los Angelesa do New Yorka, od Abu Dhabija do Tel Aviva, od Tokia do Rige ter kaj v njegovi glasbi vidijo ljudje različnih poklicov. V filmu nastopajo tudi Christian Thielemann, Valery Gergiev, Šejk minister Zaki Nusseibeh, Placido Domingo, Piotr Beczala in mnogi drugi. GLOBAL WAGNER - FROM BAYREUTH TO THE WORLD/Nemčija/2021/režija: Brüggemann Axel
Nemški skladatelj Richard Wagner je več kot le glasba. Wagner je družbeni fenomen, vprašanje verovanja, Bayreuthski festival pa je najpomembnejša meka za Wagnerjev kult. Nemški film Svetovni Wagner, Iz Bayreutha v svet ni biografski film o Richardu Wagnerju. Je drzen dokumentarec, ki pojasnjuje, kako se je okoli tega zelo kontroverznega umetnika razvil takšen kult, kako to, da je po svetu več kot 125 Wagnerjevih društev - od Los Angelesa do New Yorka, od Abu Dhabija do Tel Aviva, od Tokia do Rige ter kaj v njegovi glasbi vidijo ljudje različnih poklicov. V filmu nastopajo tudi Christian Thielemann, Valery Gergiev, Šejk minister Zaki Nusseibeh, Placido Domingo, Piotr Beczala in mnogi drugi. GLOBAL WAGNER - FROM BAYREUTH TO THE WORLD/Nemčija/2021/režija: Brüggemann Axel
Magdalena Cunta Pahor, rojena v Ljubljani leta 1931, prihaja iz družine z vipavskimi koreninami. Z izjemnim spominom pripoveduje o svojem odraščanju v Ljubljani, Vipavski dolini in Gorici, o prvi zaposlitvi v Mačkoljah ter kasnejšem službovanju v Trstu. Kratko, a intenzivno življenje se ji je odvilo v Buenos Airesu, kjer sta si z možem, ki je delal na ladji ustvarila družino. Njena življenjska zgodba je eno izmed mnogih pretresljivih pričevanj o težkih razmerah, s katerimi so se soočali naši predniki v prvi polovici prejšnjega stoletja, obenem pa tudi o njihovi delavnosti, vztrajnosti in zavednosti.
Magdalena Cunta Pahor, rojena v Ljubljani leta 1931, prihaja iz družine z vipavskimi koreninami. Z izjemnim spominom pripoveduje o svojem odraščanju v Ljubljani, Vipavski dolini in Gorici, o prvi zaposlitvi v Mačkoljah ter kasnejšem službovanju v Trstu. Kratko, a intenzivno življenje se ji je odvilo v Buenos Airesu, kjer sta si z možem, ki je delal na ladji ustvarila družino. Njena življenjska zgodba je eno izmed mnogih pretresljivih pričevanj o težkih razmerah, s katerimi so se soočali naši predniki v prvi polovici prejšnjega stoletja, obenem pa tudi o njihovi delavnosti, vztrajnosti in zavednosti.
Magdalena Cunta Pahor, rojena v Ljubljani leta 1931, prihaja iz družine z vipavskimi koreninami. Z izjemnim spominom pripoveduje o svojem odraščanju v Ljubljani, Vipavski dolini in Gorici, o prvi zaposlitvi v Mačkoljah ter kasnejšem službovanju v Trstu. Kratko, a intenzivno življenje se ji je odvilo v Buenos Airesu, kjer sta si z možem, ki je delal na ladji ustvarila družino. Njena življenjska zgodba je eno izmed mnogih pretresljivih pričevanj o težkih razmerah, s katerimi so se soočali naši predniki v prvi polovici prejšnjega stoletja, obenem pa tudi o njihovi delavnosti, vztrajnosti in zavednosti.
Magdalena Cunta Pahor, rojena v Ljubljani leta 1931, prihaja iz družine z vipavskimi koreninami. Z izjemnim spominom pripoveduje o svojem odraščanju v Ljubljani, Vipavski dolini in Gorici, o prvi zaposlitvi v Mačkoljah ter kasnejšem službovanju v Trstu. Kratko, a intenzivno življenje se ji je odvilo v Buenos Airesu, kjer sta si z možem, ki je delal na ladji ustvarila družino. Njena življenjska zgodba je eno izmed mnogih pretresljivih pričevanj o težkih razmerah, s katerimi so se soočali naši predniki v prvi polovici prejšnjega stoletja, obenem pa tudi o njihovi delavnosti, vztrajnosti in zavednosti.
Dokumentarni film režiserja Jean-Gabriela Périota je posnet po knjižni predlogi, istoimenskem romanu Didierja Eribona. Film s povednimi arhivskimi posnetki osvetli intimna življenja in družbeno-politično dogajanje, ki je zaznamovalo francoski delavski razred od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Pojasni korenine razmer, ki še vedno utrjujejo razredne razlike, delitve na levico in desnico, rasizem … RETOUR À REIMS (FRAGMENTS) / RETURNING TO REIMS (FRAGMENTS) / Francija / 2020 / Režija: Jean-Gabriel Périot
Dokumentarni film režiserja Jean-Gabriela Périota je posnet po knjižni predlogi, istoimenskem romanu Didierja Eribona. Film s povednimi arhivskimi posnetki osvetli intimna življenja in družbeno-politično dogajanje, ki je zaznamovalo francoski delavski razred od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Pojasni korenine razmer, ki še vedno utrjujejo razredne razlike, delitve na levico in desnico, rasizem … RETOUR À REIMS (FRAGMENTS) / RETURNING TO REIMS (FRAGMENTS) / Francija / 2020 / Režija: Jean-Gabriel Périot
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Prof. dr. Nace Šumi je bil konservator in umetnostni zgodovinar, ki je s svojim delom ključno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Te teme pa je v osemdesetih in devetdesetih letih predstavljal tudi kot gost in avtor oddaj na Televiziji Slovenija ter postal prepoznavna medijska osebnost. Šumijeve avtorsko zasnovane dokumentarne serije Naselbinska kultura na Slovenskem, Slovenija – umetnostni vodnik in Korenine slovenske lipe sodijo med antologijske oddaje nacionalne televizije. Ustvarjalca filma, scenarist Andrej Doblehar in režiser Božo Grlj, sta v dokumentarnem filmu predstavila življenje in delo Naceta Šumija, še zlasti pa njegovo bogato televizijsko ustvarjanje.
Prof. dr. Nace Šumi je bil konservator in umetnostni zgodovinar, ki je s svojim delom ključno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Te teme pa je v osemdesetih in devetdesetih letih predstavljal tudi kot gost in avtor oddaj na Televiziji Slovenija ter postal prepoznavna medijska osebnost. Šumijeve avtorsko zasnovane dokumentarne serije Naselbinska kultura na Slovenskem, Slovenija – umetnostni vodnik in Korenine slovenske lipe sodijo med antologijske oddaje nacionalne televizije. Ustvarjalca filma, scenarist Andrej Doblehar in režiser Božo Grlj, sta v dokumentarnem filmu predstavila življenje in delo Naceta Šumija, še zlasti pa njegovo bogato televizijsko ustvarjanje.
Novo sezono dokumentarne serije Mestne promenade začenjamo s predstavitvijo Slovenskih Konjic. Ustvarjalci so se sprehodili po mestu in okolici, prav posebej pa sta jih nagovorila bogata zgodovina in slikovita dediščina z izstopajočimi kulturnimi spomeniki, kot so nadžupnijska cerkev sv. Jurija, Stari grad in Žička kartuzija. Pridružili so se tudi praznovanju zavetnika mesta na Jurjevanju ter se pogovarjali z vodjo TIC-a Tjašo Kangler in umetnostno zgodovinarko Natašo Golob. Dokumentarna serija Mestne promenade je televizijski kulturni potopis po slovenskih mestih in trgih s predstavitvijo njihove zgodovine, dediščine in tradicionalnega utripa. Konjiško oddajo so sooblikovali urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Petra Hauc in direktor fotografije Robert Doplihar.
Novo sezono dokumentarne serije Mestne promenade začenjamo s predstavitvijo Slovenskih Konjic. Ustvarjalci so se sprehodili po mestu in okolici, prav posebej pa sta jih nagovorila bogata zgodovina in slikovita dediščina z izstopajočimi kulturnimi spomeniki, kot so nadžupnijska cerkev sv. Jurija, Stari grad in Žička kartuzija. Pridružili so se tudi praznovanju zavetnika mesta na Jurjevanju ter se pogovarjali z vodjo TIC-a Tjašo Kangler in umetnostno zgodovinarko Natašo Golob. Dokumentarna serija Mestne promenade je televizijski kulturni potopis po slovenskih mestih in trgih s predstavitvijo njihove zgodovine, dediščine in tradicionalnega utripa. Konjiško oddajo so sooblikovali urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Petra Hauc in direktor fotografije Robert Doplihar.
Na snemanju projekta TalentiEUregij v Italiji, v regiji Kampanija, smo srečali tudi strokovnjake OECD-ja, ki se ukvarjajo z demografskim problemom »Talent gap« v 10 evropskih regijah. Na hribovitem področju Pietraroja, v bližini Neaplja, so se srečali z lokalnimi oblastmi in domačini ter skupaj z njimi analizirali demografsko stanje in iskali rešitve, kako mlade zadržati na tem območju. Mladi ekonomisti OECD-ja tesno sodelujejo z Evropsko komisijo, ki je na podlagi analiz napovedala, da bo do leta 2050 demografsko manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov Evropejcev, predvsem iz vrst mlade generacije. OECD bo do julija 2025 pripravil analizo stanja v manj razvitih evropskih regijah in predlagal rešitve, kako zajeziti odliv možganov iz le -teh. Nerazvite evropske države in regije zapuščajo predvsem mladi izobraženi ljudje, kar lahko zamaje enakomeren demografski in gospodarski razvoj Evropske unije.
Na snemanju projekta TalentiEUregij v Italiji, v regiji Kampanija, smo srečali tudi strokovnjake OECD-ja, ki se ukvarjajo z demografskim problemom »Talent gap« v 10 evropskih regijah. Na hribovitem področju Pietraroja, v bližini Neaplja, so se srečali z lokalnimi oblastmi in domačini ter skupaj z njimi analizirali demografsko stanje in iskali rešitve, kako mlade zadržati na tem območju. Mladi ekonomisti OECD-ja tesno sodelujejo z Evropsko komisijo, ki je na podlagi analiz napovedala, da bo do leta 2050 demografsko manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov Evropejcev, predvsem iz vrst mlade generacije. OECD bo do julija 2025 pripravil analizo stanja v manj razvitih evropskih regijah in predlagal rešitve, kako zajeziti odliv možganov iz le -teh. Nerazvite evropske države in regije zapuščajo predvsem mladi izobraženi ljudje, kar lahko zamaje enakomeren demografski in gospodarski razvoj Evropske unije.
Policija in sodišča v ZDA že uporabljajo umetno inteligenco za pomoč pri odločanju o tem, kam preventivno napotiti patrulje, kdo bo izpuščen ob varščini in kakšna naj bo kazen za obsojenca. Podjetje Amazon pa je razvilo algoritem za zaposlovanje, da bi dobilo najboljše kadre. Pa so ti sistemi resnično pošteni in pravični? Strokovnjaki z različnih področij v oddaji razkrivajo skrito pristranskost, predsodke, tveganja za zasebnost in napake v zasnovi te kontroverzne tehnologije. COMPUTERS V. CRIME / ZDA / 2022 / Režija: Llewellyn M. Smith
Policija in sodišča v ZDA že uporabljajo umetno inteligenco za pomoč pri odločanju o tem, kam preventivno napotiti patrulje, kdo bo izpuščen ob varščini in kakšna naj bo kazen za obsojenca. Podjetje Amazon pa je razvilo algoritem za zaposlovanje, da bi dobilo najboljše kadre. Pa so ti sistemi resnično pošteni in pravični? Strokovnjaki z različnih področij v oddaji razkrivajo skrito pristranskost, predsodke, tveganja za zasebnost in napake v zasnovi te kontroverzne tehnologije. COMPUTERS V. CRIME / ZDA / 2022 / Režija: Llewellyn M. Smith
Življenje se je marca 2020 ustavilo, ozračje pa je spominjalo na turoben čas osamosvojitvene vojne, le da je takrat pred tedanjim hotelom Turist pri RTV-ju prek ceste stal »krpan« ljubljanskega potniškega prometa, je zapisal avtor Dosjeja Edvard Žitnik. Če od koga, je javnost pričakovala, da se v objektivno težkem času osrednja medijska hiša ne umakne v karanteno. Od izbruha pandemije covida 19 je Radiotelevizija Slovenija bolezni posvetila na stotine ur programa. A osameli hodniki na Kolodvorski so pred vse zaposlene, od generalnega direktorja zavoda do receptorja, vsak dan postavljali nešteta vprašanja in dileme, na katera ni bilo vedno enoznačnih odgovorov. Ustvarjati kakovosten program v izrednih razmerah, v skladu s pričakovanji javnosti in zahtevami stroke, ni bilo nekaj samo po sebi umevnega. Kot vedno je »nacionalka« delila usodo Slovenije, v dobrem in slabem; bila je zrcalo razmer, ki objektivno niso bile lahke, hkrati pa je bila dnevno tudi na prangerju, da! morda tudi upravičenih kritik. Gledano v retrospektivi, s časovno distanco: samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo na dan privrelo klasično neskladje med poslanstvom medijske hiše v službi javnosti na eni ter politiko na drugi strani. V dosjeju »Leto dni pozneje« ne boste odkrili nič spektakularno novega, nič, kar bi si v dnevnem pogonu »produkcije informacij« zaslužilo mesto na naslovnicah ali v udarnih terminih informativnih oddaj. A s privilegijem pogleda nazaj in razbremenjeno »udarnosti za vsako ceno« boste morda dogodke, izjave, poteze, odločitve … protagonistov covidne krize v Sloveniji ugledali, doumeli v vsaj malo drugačni luči, iz drugega zornega kota, morda celo z več razumevanja … Ali pa bo to le potrdilo vaša znana prepričanja, ki ne puščajo dvoma, kajti televizijska slika – dejanja, besede, izrečene, napisane, zabeležene … – je ostala in ta ne dovoli dvoma! Čeprav smo imeli srečo in nas je bolezen morda obšla, piše Edvard Žitnik, smo o življenju v svoji državi v preteklem letu dobili pomembno in dragoceno lekcijo.
Življenje se je marca 2020 ustavilo, ozračje pa je spominjalo na turoben čas osamosvojitvene vojne, le da je takrat pred tedanjim hotelom Turist pri RTV-ju prek ceste stal »krpan« ljubljanskega potniškega prometa, je zapisal avtor Dosjeja Edvard Žitnik. Če od koga, je javnost pričakovala, da se v objektivno težkem času osrednja medijska hiša ne umakne v karanteno. Od izbruha pandemije covida 19 je Radiotelevizija Slovenija bolezni posvetila na stotine ur programa. A osameli hodniki na Kolodvorski so pred vse zaposlene, od generalnega direktorja zavoda do receptorja, vsak dan postavljali nešteta vprašanja in dileme, na katera ni bilo vedno enoznačnih odgovorov. Ustvarjati kakovosten program v izrednih razmerah, v skladu s pričakovanji javnosti in zahtevami stroke, ni bilo nekaj samo po sebi umevnega. Kot vedno je »nacionalka« delila usodo Slovenije, v dobrem in slabem; bila je zrcalo razmer, ki objektivno niso bile lahke, hkrati pa je bila dnevno tudi na prangerju, da! morda tudi upravičenih kritik. Gledano v retrospektivi, s časovno distanco: samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo na dan privrelo klasično neskladje med poslanstvom medijske hiše v službi javnosti na eni ter politiko na drugi strani. V dosjeju »Leto dni pozneje« ne boste odkrili nič spektakularno novega, nič, kar bi si v dnevnem pogonu »produkcije informacij« zaslužilo mesto na naslovnicah ali v udarnih terminih informativnih oddaj. A s privilegijem pogleda nazaj in razbremenjeno »udarnosti za vsako ceno« boste morda dogodke, izjave, poteze, odločitve … protagonistov covidne krize v Sloveniji ugledali, doumeli v vsaj malo drugačni luči, iz drugega zornega kota, morda celo z več razumevanja … Ali pa bo to le potrdilo vaša znana prepričanja, ki ne puščajo dvoma, kajti televizijska slika – dejanja, besede, izrečene, napisane, zabeležene … – je ostala in ta ne dovoli dvoma! Čeprav smo imeli srečo in nas je bolezen morda obšla, piše Edvard Žitnik, smo o življenju v svoji državi v preteklem letu dobili pomembno in dragoceno lekcijo.
Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Skoraj vsi poznamo velika umetniška dela največjih slovenskih avtoric in avtorjev, ki so razstavljena v slovenskih javnih galerijah, le malokdo pa si tudi lasti kaj podobnega. Ivana Kobilca, Ivan Grohar, Marij Pregelj, Zdenko Kalin, Lojze Dolinar, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Rihard Jakopič. To je le nekaj umetniških imen, ki pri nas dosegajo najvišje cene in so prava redkost, sploh v zasebnih zbirkah. A kar 38 del teh avtorjev je bilo na voljo na nedavni dražbi umetnin, ki so jo v Grand Hotelu Plaza v Ljubljani pripravili v organizaciji galerije in dražbene hiše Sloart. Za Nedeljsko reportažo je dražbo obiskal Miha Žorž.
Skoraj vsi poznamo velika umetniška dela največjih slovenskih avtoric in avtorjev, ki so razstavljena v slovenskih javnih galerijah, le malokdo pa si tudi lasti kaj podobnega. Ivana Kobilca, Ivan Grohar, Marij Pregelj, Zdenko Kalin, Lojze Dolinar, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Rihard Jakopič. To je le nekaj umetniških imen, ki pri nas dosegajo najvišje cene in so prava redkost, sploh v zasebnih zbirkah. A kar 38 del teh avtorjev je bilo na voljo na nedavni dražbi umetnin, ki so jo v Grand Hotelu Plaza v Ljubljani pripravili v organizaciji galerije in dražbene hiše Sloart. Za Nedeljsko reportažo je dražbo obiskal Miha Žorž.
Redovnica Felicita (Terezija) Kalinšek je avtorica znamenite Slovenske kuharice. Kratki film preverja njene recepte v okviru današnjega časa. Felicita Kalinšek (1865–1937) je bila učiteljica kuhanja na Gospodinjski šoli v Ljubljani, ki jo je ustanovila Kmetijska družba za Kranjsko. Poučevala je dekleta iz premožnih družin. Njena Slovenska kuharica je do danes doživela ogromno ponatisov, saj še vedno velja za kuharsko knjigo, po kateri se zgledujejo mnogi. V kratkem dokumentarnem filmu recepte Felicite Kalinšek obujajo šolske sestre v samostanu pod gradom v Repnjah ter drugi poznavalci kulinarike in razlagalci vloge prehrane v sedanji družbi. Izvemo, zakaj je danes težko kuhati po nekdanjih navadah in zakaj je včasih dobro, da jih še spoštujemo in jim sledimo. Skozi zgodbo sestre Felicite odkrivamo zgodbe današnjega časa: zgodbo urednice kuharskih knjig Edvine Novak in zgodbo mednarodno priznanega kuharskega mojstra Janeza Bratovža. Scenaristka in režiserka Nina Blažin je v dokumentarnem filmu s kuhanjem zbudila pozabljene spomine sodelujočih in se vprašala: Kaj je dom? Kako dišijo spomini?
Redovnica Felicita (Terezija) Kalinšek je avtorica znamenite Slovenske kuharice. Kratki film preverja njene recepte v okviru današnjega časa. Felicita Kalinšek (1865–1937) je bila učiteljica kuhanja na Gospodinjski šoli v Ljubljani, ki jo je ustanovila Kmetijska družba za Kranjsko. Poučevala je dekleta iz premožnih družin. Njena Slovenska kuharica je do danes doživela ogromno ponatisov, saj še vedno velja za kuharsko knjigo, po kateri se zgledujejo mnogi. V kratkem dokumentarnem filmu recepte Felicite Kalinšek obujajo šolske sestre v samostanu pod gradom v Repnjah ter drugi poznavalci kulinarike in razlagalci vloge prehrane v sedanji družbi. Izvemo, zakaj je danes težko kuhati po nekdanjih navadah in zakaj je včasih dobro, da jih še spoštujemo in jim sledimo. Skozi zgodbo sestre Felicite odkrivamo zgodbe današnjega časa: zgodbo urednice kuharskih knjig Edvine Novak in zgodbo mednarodno priznanega kuharskega mojstra Janeza Bratovža. Scenaristka in režiserka Nina Blažin je v dokumentarnem filmu s kuhanjem zbudila pozabljene spomine sodelujočih in se vprašala: Kaj je dom? Kako dišijo spomini?
Bazilika Svete družine, znana kot Sagrada Família, ki so jo v Barceloni začeli graditi že leta 1882, bo predvidoma dokončana leta 2026, ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja. Oddaja predstavlja vsa obdobja gradnje ene najslovitejših zgradb na svetu: od njenih začetkov, ko je delo nadzoroval sam Gaudí, do poznejših obdobij, ko so morali njegovi nasledniki ugibati, kako si je mojster zamislil njeno končno podobo. Več načrtov in maket je namreč zgorelo med špansko državljansko vojno, v zadnjih letih pa so jih rekonstruirali s sodobnimi računalniškimi programi. Strokovnjaki bodo orisali arhitekturne posebnosti cerkve. Ta se odlikuje po nadvse izvirnih, domišljijskih rešitvah, ki na videz nasprotujejo zakonom težnosti. Znamenito baziliko, katere najvišji stolp bo segal kar 170 metrov visoko, že zdaj obišče pet milijonov turistov na leto. SAGRADA FAMILIA, GAUDI'S CHALLENGE / SAGRADA FAMILIA, LE DEFI DE GAUDI / Francija / 2022 / Režija: Marc Jampolsky
Bazilika Svete družine, znana kot Sagrada Família, ki so jo v Barceloni začeli graditi že leta 1882, bo predvidoma dokončana leta 2026, ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja. Oddaja predstavlja vsa obdobja gradnje ene najslovitejših zgradb na svetu: od njenih začetkov, ko je delo nadzoroval sam Gaudí, do poznejših obdobij, ko so morali njegovi nasledniki ugibati, kako si je mojster zamislil njeno končno podobo. Več načrtov in maket je namreč zgorelo med špansko državljansko vojno, v zadnjih letih pa so jih rekonstruirali s sodobnimi računalniškimi programi. Strokovnjaki bodo orisali arhitekturne posebnosti cerkve. Ta se odlikuje po nadvse izvirnih, domišljijskih rešitvah, ki na videz nasprotujejo zakonom težnosti. Znamenito baziliko, katere najvišji stolp bo segal kar 170 metrov visoko, že zdaj obišče pet milijonov turistov na leto. SAGRADA FAMILIA, GAUDI'S CHALLENGE / SAGRADA FAMILIA, LE DEFI DE GAUDI / Francija / 2022 / Režija: Marc Jampolsky
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Mormoni vsako leto pošljejo po svetu na tisoče mladih misijonarjev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, da bi oznanjali svoj evangelij. Avtorji dokumentarne oddaje spremljajo ameriške najstnike, ki zapustijo zavetje svojih družin in življenje, prepleteno z vero, ter odpotujejo v hladno, gozdnato Finsko, med ljudi, ki veljajo za precej skeptične individualiste, zadržane tudi do vere … THE MISSION / Finska, Nemčija / 2022 / Režija: Tania Anderson
Mormoni vsako leto pošljejo po svetu na tisoče mladih misijonarjev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, da bi oznanjali svoj evangelij. Avtorji dokumentarne oddaje spremljajo ameriške najstnike, ki zapustijo zavetje svojih družin in življenje, prepleteno z vero, ter odpotujejo v hladno, gozdnato Finsko, med ljudi, ki veljajo za precej skeptične individualiste, zadržane tudi do vere … THE MISSION / Finska, Nemčija / 2022 / Režija: Tania Anderson
Neznana poglavja slovenske zgodovine
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ideja o samostojnosti države gradila na gorski identiteti Slovencev. To je sporočal tudi legendarni oglas Slovenija, moja dežela, ki se začne in konča v Logarski dolini s posnetki gora in markacijo. Naše vršace vsako leto obišče štiristo tisoč Slovencev, Planinska zveza pa je ena izmed najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Zakaj imamo Slovenci tako radi gore? Zakaj tako radi planinarimo? Je to morda povezano z našo preteklostjo, geografsko porazdeljenostjo ali je vzrok kje drugje? Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ideja o samostojnosti države gradila na gorski identiteti Slovencev. To je sporočal tudi legendarni oglas Slovenija, moja dežela, ki se začne in konča v Logarski dolini s posnetki gora in markacijo. Naše vršace vsako leto obišče štiristo tisoč Slovencev, Planinska zveza pa je ena izmed najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Zakaj imamo Slovenci tako radi gore? Zakaj tako radi planinarimo? Je to morda povezano z našo preteklostjo, geografsko porazdeljenostjo ali je vzrok kje drugje? Scenaristka: Tatjana Markošek Režiser: Božo Grlj
Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških. 3. del: Rojstvo ikone Tretji del dokumentarne serije se osredotoča na zadnji desetletji življenja Fride Kahlo. Po vrnitvi iz ZDA sta Frida in Diego v svoj dom sprejela Leva Trockega, potem ko ga je Stalin izgnal iz Sovjetske zveze. Prav tedaj se je začel vrtoglavi vzpon Fridine kariere. Ko je Trockega obiskal nadrealist André Breton, so ga Fridine slike izjemno navdušile. Kmalu zatem je Frida odpotovala v New York, kjer je imela prvo samostojno razstavo, tik pred drugo svetovno vojno pa je na Bretonovo povabilo razstavljala še v Parizu. Toda ob vrnitvi v Mehiko jo je pričakalo bridko presenečenje: Diego je zahteval ločitev, zaradi hudega pretresa pa je začelo njeno zdravje hitro pešati. BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood
Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških. 3. del: Rojstvo ikone Tretji del dokumentarne serije se osredotoča na zadnji desetletji življenja Fride Kahlo. Po vrnitvi iz ZDA sta Frida in Diego v svoj dom sprejela Leva Trockega, potem ko ga je Stalin izgnal iz Sovjetske zveze. Prav tedaj se je začel vrtoglavi vzpon Fridine kariere. Ko je Trockega obiskal nadrealist André Breton, so ga Fridine slike izjemno navdušile. Kmalu zatem je Frida odpotovala v New York, kjer je imela prvo samostojno razstavo, tik pred drugo svetovno vojno pa je na Bretonovo povabilo razstavljala še v Parizu. Toda ob vrnitvi v Mehiko jo je pričakalo bridko presenečenje: Diego je zahteval ločitev, zaradi hudega pretresa pa je začelo njeno zdravje hitro pešati. BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 2. del: Inki Inki so svojega vladarja Inko častili kot boga. Na vrhuncu svoje moči je vladal več kot desetim milijonom ljudi. Njegov imperij je segal od strmega andskega višavja do puščav ob Perujski obali. Medtem pa so se v Evropi množile govorice o deželi z neznanskimi količinami zlata nekje v Andih. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Gabriele Wengler
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 2. del: Inki Inki so svojega vladarja Inko častili kot boga. Na vrhuncu svoje moči je vladal več kot desetim milijonom ljudi. Njegov imperij je segal od strmega andskega višavja do puščav ob Perujski obali. Medtem pa so se v Evropi množile govorice o deželi z neznanskimi količinami zlata nekje v Andih. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Gabriele Wengler
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
Tradicionalna ljudska glasba ne pozna notnega zapisa. Živi in se razvija tako dolgo, dokler živijo njeni izvajalci, ki jih je na Poljskem vedno manj. V dokumentarnem filmu Agonija smo priča razpadu tega sveta skozi oči poljskega glasbenika Adama Struga. To je filmska zgodba o poskusu ustavitve časa. Agonija je film ceste, ki gledalce na vizualno privlačen način popelje po različnih poljskih pokrajinah in predstavi različne glasbene tradicije in ljudske običaje. To je večplastna zgodba o ljubezni, grenkobi, življenju in minevanju. Film je na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga 2021 prejel nagrado za najboljši glasbeni dokumentarni film.
Tradicionalna ljudska glasba ne pozna notnega zapisa. Živi in se razvija tako dolgo, dokler živijo njeni izvajalci, ki jih je na Poljskem vedno manj. V dokumentarnem filmu Agonija smo priča razpadu tega sveta skozi oči poljskega glasbenika Adama Struga. To je filmska zgodba o poskusu ustavitve časa. Agonija je film ceste, ki gledalce na vizualno privlačen način popelje po različnih poljskih pokrajinah in predstavi različne glasbene tradicije in ljudske običaje. To je večplastna zgodba o ljubezni, grenkobi, življenju in minevanju. Film je na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga 2021 prejel nagrado za najboljši glasbeni dokumentarni film.
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Svojo izjemno življenjsko zgodbo, ki jo je tudi strnil v knjigi z naslovom: Vse mine enkrat, podaja z izjemno širilno, znanjem in prijaznostjo. Martin Rojko je izredno praktičen in iznajdljiv človek z izrednim logičnim razmišljanjem. Bil je eden prvih lastnikov kolutnega magnetofona, s pomočjo katerega je presnemaval glasbo z radia, snemal dogodke doma in drugje. Izumil je tudi posebno pisalo z drsno utežjo za risanje izohips in to je bila tehnologija, s katero so nastale skoraj vse karte Slovenije in takratne Jugoslavije. Kot izšolani topograf je imel obsežno fonoteko trakov, ki jo je v obdobju digitalizacije pretvoril celo v digitalni zapis. Vedno je rad tudi fotografiral, imel je svojo temnico in filme razvijal sam.
Svojo izjemno življenjsko zgodbo, ki jo je tudi strnil v knjigi z naslovom: Vse mine enkrat, podaja z izjemno širilno, znanjem in prijaznostjo. Martin Rojko je izredno praktičen in iznajdljiv človek z izrednim logičnim razmišljanjem. Bil je eden prvih lastnikov kolutnega magnetofona, s pomočjo katerega je presnemaval glasbo z radia, snemal dogodke doma in drugje. Izumil je tudi posebno pisalo z drsno utežjo za risanje izohips in to je bila tehnologija, s katero so nastale skoraj vse karte Slovenije in takratne Jugoslavije. Kot izšolani topograf je imel obsežno fonoteko trakov, ki jo je v obdobju digitalizacije pretvoril celo v digitalni zapis. Vedno je rad tudi fotografiral, imel je svojo temnico in filme razvijal sam.
V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf
V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.
Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Portret slovenske doktorice medicine, porodničarke in svetovljanke Ane Zalokar, ki je delovala v različnih društvih, bila prva predsednica ljubljanske sekcije Združenja univerzitetno izobraženih žena in imela zasebno ordinacijo. V politično in družbeno negotovih časih je vselej stopila na stran aktivističnega humanizma. Zavedala se je neenakopravnega položaja ženske z moškim in nemoči posameznice v družbi. Ana Zalokar (1891–1979) se je rodila v Carskem selu pri Petrogradu. Oče je bil Slovenec, mati pa švedskega rodu. V Münchnu je študirala biologijo in medicino na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Ogromno je potovala, večinoma sama, kar je bilo za tisti čas precej redko. Obiskala je Carigrad, prehodila Korziko, spoznala Marie Curie. Poročila se je z Alojzijem Zalokarjem, profesorjem na babiški šoli in ustanoviteljem prve ženske bolnišnice pri nas. Od leta 1920 do 1945 je imela v domači hiši v Ljubljani zasebno ordinacijo. Poleg ordinacije na domu je dolga leta delala na šolski polikliniki. Kljub številni družini in strokovnemu delu v ambulanti je posvečala veliko pozornosti delovanju na humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in političnem področju. Zaradi številnih otrok se je odpovedala znanstvenemu delu. V njeno ordinacijo so zahajale ženske z ginekološkimi težavami, a se je ukvarjala tudi z njihovimi psihološkimi in socialnimi težavami. Društvo akademsko izobraženih žena, ki je nastalo na njeno pobudo, je ustanovilo ženski študentski dom in gojilo različne domoljubne aktivnosti. Med drugo svetovno vojno je družina pomagala odporniškemu gibanju, zaradi česar je bila Ana zaprta, sinova pa internirana. Po vojni je en sin pristal na Golem otoku. Spomine na izjemno žensko v dokumentarnem filmu obujajo njena sinova in številni vnuki. Ano Zalokar interpretira Silva Čušin.
Portret slovenske doktorice medicine, porodničarke in svetovljanke Ane Zalokar, ki je delovala v različnih društvih, bila prva predsednica ljubljanske sekcije Združenja univerzitetno izobraženih žena in imela zasebno ordinacijo. V politično in družbeno negotovih časih je vselej stopila na stran aktivističnega humanizma. Zavedala se je neenakopravnega položaja ženske z moškim in nemoči posameznice v družbi. Ana Zalokar (1891–1979) se je rodila v Carskem selu pri Petrogradu. Oče je bil Slovenec, mati pa švedskega rodu. V Münchnu je študirala biologijo in medicino na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Ogromno je potovala, večinoma sama, kar je bilo za tisti čas precej redko. Obiskala je Carigrad, prehodila Korziko, spoznala Marie Curie. Poročila se je z Alojzijem Zalokarjem, profesorjem na babiški šoli in ustanoviteljem prve ženske bolnišnice pri nas. Od leta 1920 do 1945 je imela v domači hiši v Ljubljani zasebno ordinacijo. Poleg ordinacije na domu je dolga leta delala na šolski polikliniki. Kljub številni družini in strokovnemu delu v ambulanti je posvečala veliko pozornosti delovanju na humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in političnem področju. Zaradi številnih otrok se je odpovedala znanstvenemu delu. V njeno ordinacijo so zahajale ženske z ginekološkimi težavami, a se je ukvarjala tudi z njihovimi psihološkimi in socialnimi težavami. Društvo akademsko izobraženih žena, ki je nastalo na njeno pobudo, je ustanovilo ženski študentski dom in gojilo različne domoljubne aktivnosti. Med drugo svetovno vojno je družina pomagala odporniškemu gibanju, zaradi česar je bila Ana zaprta, sinova pa internirana. Po vojni je en sin pristal na Golem otoku. Spomine na izjemno žensko v dokumentarnem filmu obujajo njena sinova in številni vnuki. Ano Zalokar interpretira Silva Čušin.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Ženske so v svetu financ v izraziti manjšini, pa vendar jih pogosto označujejo za »zmajevke«. Dokumentarni film, posnet v Evropi in Aziji, je zanimiv preplet osebnih portretov žensk na vodstvenih položajih v finančni panogi. Podoba, ki so jo primorane vzdrževati v službi, je pogosto v osupljivem nasprotju s tistimi deli osebnosti, ki jih uspešne dame zavestno puščajo doma. Med utrinki iz delovnih okolij in trenutki prostega časa te zanimive ženske razkrijejo, kako preživijo v enem najbolj neusmiljenih in tekmovalnih poklicev na svetu. DRAGON WOMEN / Belgija, Švica, Južna Koreja, Nemčija / 2022 / Režija: Frédérique de Montblanc
Ženske so v svetu financ v izraziti manjšini, pa vendar jih pogosto označujejo za »zmajevke«. Dokumentarni film, posnet v Evropi in Aziji, je zanimiv preplet osebnih portretov žensk na vodstvenih položajih v finančni panogi. Podoba, ki so jo primorane vzdrževati v službi, je pogosto v osupljivem nasprotju s tistimi deli osebnosti, ki jih uspešne dame zavestno puščajo doma. Med utrinki iz delovnih okolij in trenutki prostega časa te zanimive ženske razkrijejo, kako preživijo v enem najbolj neusmiljenih in tekmovalnih poklicev na svetu. DRAGON WOMEN / Belgija, Švica, Južna Koreja, Nemčija / 2022 / Režija: Frédérique de Montblanc
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss