Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Cerju nad Vipavsko dolino so se nedavno na poseben način poklonili aleksandrinkam, še posebej Mileni Faganeli, učiteljici iz Mirna, ki je v Egiptu služila kruh kot vzgojiteljica mladega Butrosa Galija, kasneje generalnega sekretarja Združenih narodov. Dogodek Pesmi aleksandrink v verzih in glasbi se je odvil v organizaciiji MIRE Ženskega odbora Slovenskega centra PEN skozi preplet poezije. V studiu bomo gostimo pisateljico in predsednico Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinko Kozinc in Megi Rožič, avtorico spremne besede izdanih pesmi in proučevalko ženskega izseljevanja.
Na Cerju nad Vipavsko dolino so se nedavno na poseben način poklonili aleksandrinkam, še posebej Mileni Faganeli, učiteljici iz Mirna, ki je v Egiptu služila kruh kot vzgojiteljica mladega Butrosa Galija, kasneje generalnega sekretarja Združenih narodov. Dogodek Pesmi aleksandrink v verzih in glasbi se je odvil v organizaciiji MIRE Ženskega odbora Slovenskega centra PEN skozi preplet poezije. V studiu bomo gostimo pisateljico in predsednico Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinko Kozinc in Megi Rožič, avtorico spremne besede izdanih pesmi in proučevalko ženskega izseljevanja.
Kakšno moč in vlogo imajo kratki animacijski filmi? Še posebej, če odpirajo čas Gentilijeve šolske reforme, ki je prepovedala izražanje v slovenščini. V studiu gostimo beneško režiserko Valerio Cozzarini in sociolog ter filozofa Mirta Komela.
Kakšno moč in vlogo imajo kratki animacijski filmi? Še posebej, če odpirajo čas Gentilijeve šolske reforme, ki je prepovedala izražanje v slovenščini. V studiu gostimo beneško režiserko Valerio Cozzarini in sociolog ter filozofa Mirta Komela.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.
Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.
Tokratno oddajo namenjamo slovenskemu šolstvu na Primorskem, ki beleži več kot 80 let prehojene poti po ponovni oživitvi po koncu fašizma.Ob tej pomembni obletnici je izšlo tudi obsežno zgodovinsko delo pri založbi Bogataj iz Idrije Primorska šola na prepihu. Voditeljica oddaje Elena Husu je k pogovoru povabila prof. Marijo Kacin, avtorico knjige in prof. Tomaža Simčiča, nekdanjega ravnatelja in nato vodjo urada za slovenske šole. Bodite z nami jutri ob 18.00 na našem programu.
Tokratno oddajo namenjamo slovenskemu šolstvu na Primorskem, ki beleži več kot 80 let prehojene poti po ponovni oživitvi po koncu fašizma.Ob tej pomembni obletnici je izšlo tudi obsežno zgodovinsko delo pri založbi Bogataj iz Idrije Primorska šola na prepihu. Voditeljica oddaje Elena Husu je k pogovoru povabila prof. Marijo Kacin, avtorico knjige in prof. Tomaža Simčiča, nekdanjega ravnatelja in nato vodjo urada za slovenske šole. Bodite z nami jutri ob 18.00 na našem programu.
Tokratna oddaja bo posvečena Miroslavu Košuti. Njegovo življenje in delo je bilo bogato z dosežki in pušča veliko praznino v kulturnem svetu, predvsem med Slovenci v Italiji. V oddaji se bomo z literarno kritičarko in senatorko Tatjano Rojc, ter s slikarjem in scenografom prof. Marjanom Kravosom posvetili njegovemu bogatemu življenju in obširnemu ustvarjalnemu opusu.
Tokratna oddaja bo posvečena Miroslavu Košuti. Njegovo življenje in delo je bilo bogato z dosežki in pušča veliko praznino v kulturnem svetu, predvsem med Slovenci v Italiji. V oddaji se bomo z literarno kritičarko in senatorko Tatjano Rojc, ter s slikarjem in scenografom prof. Marjanom Kravosom posvetili njegovemu bogatemu življenju in obširnemu ustvarjalnemu opusu.
Agencija Alpe Adria – botra slovenskega programa Televizije Koper Leta 1975 je bila na pobudo prvega direktorja TV Koper Dušana Fortiča ustanovljena posebna TV Agencija Alpe Adria v Trstu, ki je delovala znotraj Založništva tržaškega tiska. Njena naloga: obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. O Čezmejni televiziji bo voditeljica Elena Husu govorila s pomembnima akterjema njenega nastanka Bredo Pahor in Rudijem Pavšičem.
Agencija Alpe Adria – botra slovenskega programa Televizije Koper Leta 1975 je bila na pobudo prvega direktorja TV Koper Dušana Fortiča ustanovljena posebna TV Agencija Alpe Adria v Trstu, ki je delovala znotraj Založništva tržaškega tiska. Njena naloga: obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. O Čezmejni televiziji bo voditeljica Elena Husu govorila s pomembnima akterjema njenega nastanka Bredo Pahor in Rudijem Pavšičem.
Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.
Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.
Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.
Z nami je akademska slikarka in vizualna umetnica Nataša Gregorič Nàbhas, ki je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in se že tam spoznala s številnimi slovenskimi, večinoma primorskimi in zamejskimi umetniki. Je ilustratorka knjig za otroke – 38 se jih je nabralo v slovenskem jeziku. Sicer pa deluje na presečišču vizualnega, pedagoškega in kuratorskega ustvarjanja. S svojo raznovrstnostjo, bogastvom izraznih sredstev, pogostim namernim neupoštevanjem pravil prepleta neskončne izrazne možnosti.
Z nami je akademska slikarka in vizualna umetnica Nataša Gregorič Nàbhas, ki je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in se že tam spoznala s številnimi slovenskimi, večinoma primorskimi in zamejskimi umetniki. Je ilustratorka knjig za otroke – 38 se jih je nabralo v slovenskem jeziku. Sicer pa deluje na presečišču vizualnega, pedagoškega in kuratorskega ustvarjanja. S svojo raznovrstnostjo, bogastvom izraznih sredstev, pogostim namernim neupoštevanjem pravil prepleta neskončne izrazne možnosti.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je edinstvenega pomena za celotno skupnost, v katero je umeščeno. Tako na deželno razsežnost in na kulturno bogastvo Furlanije Julijske krajine. Pomen gledališča, ki ostaja temeljna kulturna institucija Slovencev v Italiji, je vzdrževanje kondicije specifičnega odrskega jezika, ki ga je tržaško profesionalno gledališče razvilo v nenavadnih okoliščinah in pod pritiskom hromečih dejavnikov. Gledališče z več kot stoletno tradicijo še vedno odraža utrip ne le slovenskega Trsta, ampak širšega večkulturnega. V triletju 2025-2028 bo tržaško zgodovinsko ustanovo usmerjala in vodila Nina Ukmar.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je edinstvenega pomena za celotno skupnost, v katero je umeščeno. Tako na deželno razsežnost in na kulturno bogastvo Furlanije Julijske krajine. Pomen gledališča, ki ostaja temeljna kulturna institucija Slovencev v Italiji, je vzdrževanje kondicije specifičnega odrskega jezika, ki ga je tržaško profesionalno gledališče razvilo v nenavadnih okoliščinah in pod pritiskom hromečih dejavnikov. Gledališče z več kot stoletno tradicijo še vedno odraža utrip ne le slovenskega Trsta, ampak širšega večkulturnega. V triletju 2025-2028 bo tržaško zgodovinsko ustanovo usmerjala in vodila Nina Ukmar.
Pred kratkim se je poslovila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar je bila pomembna osebnost. Njej bomo posvetili oddajo Sprehodov s pomočjo hčerke Alenke Rebula Tuta.
Pred kratkim se je poslovila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar je bila pomembna osebnost. Njej bomo posvetili oddajo Sprehodov s pomočjo hčerke Alenke Rebula Tuta.
Ob izidu Dnevniških zapisov med letoma 1948 in 1954 Alojza Rebule se bomo z dr. Edvardom Kovačem pogovarjali o Rebulovi antični in krščanski misli. Pa tudi o tem, kaj mu je pomenilo slovenstvo lastne duše. Vabljeni k ogledu.
Ob izidu Dnevniških zapisov med letoma 1948 in 1954 Alojza Rebule se bomo z dr. Edvardom Kovačem pogovarjali o Rebulovi antični in krščanski misli. Pa tudi o tem, kaj mu je pomenilo slovenstvo lastne duše. Vabljeni k ogledu.
Tokrat bo naša tema pogovora materialna kulturna dediščina pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in njena zaščita. Osem let sedaj šteje Muzej kmetijskih dejavnosti od neolita do današnjih dni na Kostanjah, ki je v vseh teh letih dobra priložnost za pogled na prehojeno pot v prizadevanjih za ohranjanje materialne dediščine na avstrijskem Koroškem. Pogovarjali se bomo tudi o varovanju kulturne dediščine Slovencev v zamejstvu in kakšni so Izzivi spomeniškega varstva. Z nami je umetnostni zgodovinar in deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič.
Tokrat bo naša tema pogovora materialna kulturna dediščina pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in njena zaščita. Osem let sedaj šteje Muzej kmetijskih dejavnosti od neolita do današnjih dni na Kostanjah, ki je v vseh teh letih dobra priložnost za pogled na prehojeno pot v prizadevanjih za ohranjanje materialne dediščine na avstrijskem Koroškem. Pogovarjali se bomo tudi o varovanju kulturne dediščine Slovencev v zamejstvu in kakšni so Izzivi spomeniškega varstva. Z nami je umetnostni zgodovinar in deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič.
Glasba napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov.Gost tokratne televizijske oddaje S-prehodi je vsestranski glasbenik Igor Zobin. Zobin je na mednarodnem nivoju eden redkih harmonikarjev, ki je diplomiral iz dirigiranja, in ki istočasno goji tako solistično kariero harmonikarja kot dirigentsko ter komponiranje.
Glasba napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov.Gost tokratne televizijske oddaje S-prehodi je vsestranski glasbenik Igor Zobin. Zobin je na mednarodnem nivoju eden redkih harmonikarjev, ki je diplomiral iz dirigiranja, in ki istočasno goji tako solistično kariero harmonikarja kot dirigentsko ter komponiranje.
V okviru programa Interreg Italija-Slovenija Walk of Peace + je na območju kraškega griča Grmada nastal muzej na prostem na temo prve svetovne vojne. Ta povezuje italijansko in slovensko stran, na italijanski strani se razteza za devet kilometrov, na slovenski pa za skoraj trinajst. Pogovarjali smo se z Marjanko Ban iz Občine Devin Nabrežine in Leonom Četrtičem Fundacije poti miru iz Posočja.
V okviru programa Interreg Italija-Slovenija Walk of Peace + je na območju kraškega griča Grmada nastal muzej na prostem na temo prve svetovne vojne. Ta povezuje italijansko in slovensko stran, na italijanski strani se razteza za devet kilometrov, na slovenski pa za skoraj trinajst. Pogovarjali smo se z Marjanko Ban iz Občine Devin Nabrežine in Leonom Četrtičem Fundacije poti miru iz Posočja.
Na začetku februarja je po osmih letih in pol na relaciji Opčine-Trst ponovno začel voziti stari tramvaj. Ob priložnosti sta nastali razstava in publikacija. O tem v naslednji oddaji s soavtorico projekta Dunjo Sosič.
Na začetku februarja je po osmih letih in pol na relaciji Opčine-Trst ponovno začel voziti stari tramvaj. Ob priložnosti sta nastali razstava in publikacija. O tem v naslednji oddaji s soavtorico projekta Dunjo Sosič.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Ob 80. obletnici delovanja je Zveza slovenskih kulturnih društev Furlanije Julijske krajine dobila nov deželni odbor. V studiu novopečeni deželni predsednik Karel Ražem.
Ob 80. obletnici delovanja je Zveza slovenskih kulturnih društev Furlanije Julijske krajine dobila nov deželni odbor. V studiu novopečeni deželni predsednik Karel Ražem.
Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Naša gostja, zamejska Slovenka Irene Pahor, prepričljivo nasmeje s svojimi iskrivimi šalami o življenju med dvema kulturama. Njena energija, šarm in precizen občutek za jezik so jo pripeljali na letošnji festival Panč, največji slovenski festival smeha.
Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Naša gostja, zamejska Slovenka Irene Pahor, prepričljivo nasmeje s svojimi iskrivimi šalami o življenju med dvema kulturama. Njena energija, šarm in precizen občutek za jezik so jo pripeljali na letošnji festival Panč, največji slovenski festival smeha.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
Danes bo naša oddaja res razgibana, pestra in vesela. Skozi pogovore bomo slišali, kako smo se imeli v naših oddajah v preteklem letu, kje vse smo bili ustvarjalci oddaje, koga vse povabili pred mikrofon in o čem vse smo se pogovarjali. Otroci iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom ob jutrih ne pozabijo na dober zajtrk, tretješolci iz Naklega so imeli zanimiv kulturni dan, mladi glasbeniki iz Glasbene šole Grosuplje – dislocirane enote Zagradec pa nam bodo zapeli Tam kjer murke cveto. V Zverinicah spoznate losa, ne bomo pa pozabili na stalni rubriki – Kaj pa ti bereš z novim knjižnim priporočilom, v Zakajčku pa izvemo, zakaj sploh dobimo vročino in to še najpogosteje pozimi. Bodite z nami!
Danes bo naša oddaja res razgibana, pestra in vesela. Skozi pogovore bomo slišali, kako smo se imeli v naših oddajah v preteklem letu, kje vse smo bili ustvarjalci oddaje, koga vse povabili pred mikrofon in o čem vse smo se pogovarjali. Otroci iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom ob jutrih ne pozabijo na dober zajtrk, tretješolci iz Naklega so imeli zanimiv kulturni dan, mladi glasbeniki iz Glasbene šole Grosuplje – dislocirane enote Zagradec pa nam bodo zapeli Tam kjer murke cveto. V Zverinicah spoznate losa, ne bomo pa pozabili na stalni rubriki – Kaj pa ti bereš z novim knjižnim priporočilom, v Zakajčku pa izvemo, zakaj sploh dobimo vročino in to še najpogosteje pozimi. Bodite z nami!
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
Domače živali so bile od nekdaj koristne in prijetne človekove sopotnice. Hišni ljubljenčki pa so postale v ne prav oddaljenih časih in danes je med njimi že kar neverjetno število živalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo mačke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o značaju, vedenju in potrebah mačk kot hišnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Pšenico Kovačič, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mačk pri nas, ki odgovarja tudi na vprašanje, ali je mačka primeren hišni ljubljenček za starejšo osebo in kakšne dobrobiti ji prinaša. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hočevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otroštva kot nepogrešljiv del življenja. In tudi po njegovi zaslugi se je naš odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domače živali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
Domače živali so bile od nekdaj koristne in prijetne človekove sopotnice. Hišni ljubljenčki pa so postale v ne prav oddaljenih časih in danes je med njimi že kar neverjetno število živalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo mačke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o značaju, vedenju in potrebah mačk kot hišnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Pšenico Kovačič, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mačk pri nas, ki odgovarja tudi na vprašanje, ali je mačka primeren hišni ljubljenček za starejšo osebo in kakšne dobrobiti ji prinaša. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hočevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otroštva kot nepogrešljiv del življenja. In tudi po njegovi zaslugi se je naš odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domače živali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.
Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
V več slovenskih krajih so ob začetku decembra že slavnostno prižgali praznično razsvetljavo. Marsikje je to del prireditev, s katerimi vstopamo v praznično obarvani zadnji mesec v letu – in o teh smo govorili v oddaji Malo naokrog. Iz osrednjega radijskega studia bomo potovali v okoliške občine, streljaj ali dva iz Maribora. Fotografija: Javni zavod Ptuj
V več slovenskih krajih so ob začetku decembra že slavnostno prižgali praznično razsvetljavo. Marsikje je to del prireditev, s katerimi vstopamo v praznično obarvani zadnji mesec v letu – in o teh smo govorili v oddaji Malo naokrog. Iz osrednjega radijskega studia bomo potovali v okoliške občine, streljaj ali dva iz Maribora. Fotografija: Javni zavod Ptuj
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
S četrtošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper se bomo sprehodili ob obali in skupaj ugotavljali, zakaj je tudi jeseni lepo živeti ob morju ter kako vse se lahko v Kopru in okolici ob popoldnevih in počitnicah kratkočasi. Bodite z nami tudi vi in nam na številki 01 475 22 22 povejte, kako ste sami preživeli počitniške dni. Se slišimo!
S četrtošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper se bomo sprehodili ob obali in skupaj ugotavljali, zakaj je tudi jeseni lepo živeti ob morju ter kako vse se lahko v Kopru in okolici ob popoldnevih in počitnicah kratkočasi. Bodite z nami tudi vi in nam na številki 01 475 22 22 povejte, kako ste sami preživeli počitniške dni. Se slišimo!
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.