Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novembru so po vsej Sloveniji potekala Sozvočenja, to so koncerti izbranih zborov s tematsko zaokroženimi sporedi, ki jih bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. V vsaki regiji tamkajšnja Območna izpostava JSKD-ja organizira en koncert Sozvočenj, v tem letu v Mariboru, Škofji Loki, Muti, Litiji, Brežicah in v Desklah, kjer je bila prisotna snemalna ekipa Radia Koper in prispevala posnetke za današnjo oddajo. Sozvočenja niso tekmovanje, ampak spodbujajo zbore k iskanju novih idej, odkrivanju različnih repertoarjev in avtorjev. Zbori, regijske ali državne kvalitetne ravni, oblikujejo sporede s tematsko povezanimi skladbami in obrazložitvami, ki so predstavljene pred vsakim nastopom. Iz vsake regije en izbran zbor nastopi na sklepnem koncertu Sozvočenj ob svetovnem dnevu zborovskega petja v Slovenski filharmoniji. Na koncertih so prisotni strokovni spremljevalci, ki izberejo zbor za ta koncert, razdelijo nagrade in prispevajo strokovno ovrednotenje vsakega nastopa. V Kulturnem domu v Desklah, kjer se je predstavilo pet zborov, je bil Ambrož Čopi.
V novembru so po vsej Sloveniji potekala Sozvočenja, to so koncerti izbranih zborov s tematsko zaokroženimi sporedi, ki jih bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. V vsaki regiji tamkajšnja Območna izpostava JSKD-ja organizira en koncert Sozvočenj, v tem letu v Mariboru, Škofji Loki, Muti, Litiji, Brežicah in v Desklah, kjer je bila prisotna snemalna ekipa Radia Koper in prispevala posnetke za današnjo oddajo. Sozvočenja niso tekmovanje, ampak spodbujajo zbore k iskanju novih idej, odkrivanju različnih repertoarjev in avtorjev. Zbori, regijske ali državne kvalitetne ravni, oblikujejo sporede s tematsko povezanimi skladbami in obrazložitvami, ki so predstavljene pred vsakim nastopom. Iz vsake regije en izbran zbor nastopi na sklepnem koncertu Sozvočenj ob svetovnem dnevu zborovskega petja v Slovenski filharmoniji. Na koncertih so prisotni strokovni spremljevalci, ki izberejo zbor za ta koncert, razdelijo nagrade in prispevajo strokovno ovrednotenje vsakega nastopa. V Kulturnem domu v Desklah, kjer se je predstavilo pet zborov, je bil Ambrož Čopi.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Frederica Chopina, ki je sicer najbolj poznan po svoji klavirski glasbi. A kot je zapisal eden izmed raziskovalcev njegove glasbe, se tudi v samospevih odlikuje po »izjemno osebni melodiki, neizčrpni ornamentiki, nenavadno bogatih harmonijah z alteracijami, drzni fantaziji, edinstveni poeziji, ritmiki in očarljivi strastnosti«. Vse našteto velja tudi za njegove samospeve, zbrane v ciklusu Poljske pesmi, op. 74. Nekatere izmed njih bodo tudi tokrat zvenele v izvedbi mezzosopranistke Anne Haase in pianista Luciusa Rühla.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Frederica Chopina, ki je sicer najbolj poznan po svoji klavirski glasbi. A kot je zapisal eden izmed raziskovalcev njegove glasbe, se tudi v samospevih odlikuje po »izjemno osebni melodiki, neizčrpni ornamentiki, nenavadno bogatih harmonijah z alteracijami, drzni fantaziji, edinstveni poeziji, ritmiki in očarljivi strastnosti«. Vse našteto velja tudi za njegove samospeve, zbrane v ciklusu Poljske pesmi, op. 74. Nekatere izmed njih bodo tudi tokrat zvenele v izvedbi mezzosopranistke Anne Haase in pianista Luciusa Rühla.
Tako redko kot z odrov zveni kantata Christnacht/Sveta noč Huga Wolfa, z odrov slišimo tudi kantato Pozdrav božiču, op. 62 Maxa Brucha. In tudi zato smo se odločili, da ju predvajamo v današnji oddaji.
Tako redko kot z odrov zveni kantata Christnacht/Sveta noč Huga Wolfa, z odrov slišimo tudi kantato Pozdrav božiču, op. 62 Maxa Brucha. In tudi zato smo se odločili, da ju predvajamo v današnji oddaji.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Letos 90. jubilej praznuje Lojze Lebič, čigar okroglo obletnico najbolj srčno praznujejo prav v njegovem rojstnem kraju, na Prevaljah. Leto 2024 so tako poimenovali kar Lebičevo leto in v njem poskrbeli za izvedo številnih prireditev. V oddaji ob pogovoru z Jožkom Kertom predstavljamo izbrane posnetke s koncerta naslovljenega Pozdravljena, pesem Koroške! Ta je bil izveden v soboto, 12. oktobra, v Družbenem domu na Prevaljah. Na njem so zapeli kar trije sestavi, Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk pod vodstvom dirigentke Anje Kapun, Šaleški akademski pevski zbor pod vodstvom dirigentke Danice Pirečnik in Mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Danica pod vodstvom dirigenta Stanka Polzerja.
Letos 90. jubilej praznuje Lojze Lebič, čigar okroglo obletnico najbolj srčno praznujejo prav v njegovem rojstnem kraju, na Prevaljah. Leto 2024 so tako poimenovali kar Lebičevo leto in v njem poskrbeli za izvedo številnih prireditev. V oddaji ob pogovoru z Jožkom Kertom predstavljamo izbrane posnetke s koncerta naslovljenega Pozdravljena, pesem Koroške! Ta je bil izveden v soboto, 12. oktobra, v Družbenem domu na Prevaljah. Na njem so zapeli kar trije sestavi, Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk pod vodstvom dirigentke Anje Kapun, Šaleški akademski pevski zbor pod vodstvom dirigentke Danice Pirečnik in Mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Danica pod vodstvom dirigenta Stanka Polzerja.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Danskega vokalnega ansambla pod vodstvom šefinje dirigentke Martine Batič. Posnetek je nastal 4. septembra letos v cerkvi Sv. trojice v Københavnu: prav na 200. rojstni dan skladatelja Antona Brucknerja, seveda, z namenom proslaviti delo velikega avstrijskega skladatelja. Zdi se, da njegova simfonična ustvarjalnost meče predolgo senco na zborovsko, a sam jo je imel za enako pomembno, še posebno svoja duhovna dela. Ne nazadnje so še vedno del železnega svetovnega glasbenega repertoarja. Danski vokalni ansambel in Martina Batič sta zasnovala program iz njegovih duhovnih in posvetnih del, skupaj z redko slišanimi skladbami njegovih učiteljev, učencev in občudovalcev.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Danskega vokalnega ansambla pod vodstvom šefinje dirigentke Martine Batič. Posnetek je nastal 4. septembra letos v cerkvi Sv. trojice v Københavnu: prav na 200. rojstni dan skladatelja Antona Brucknerja, seveda, z namenom proslaviti delo velikega avstrijskega skladatelja. Zdi se, da njegova simfonična ustvarjalnost meče predolgo senco na zborovsko, a sam jo je imel za enako pomembno, še posebno svoja duhovna dela. Ne nazadnje so še vedno del železnega svetovnega glasbenega repertoarja. Danski vokalni ansambel in Martina Batič sta zasnovala program iz njegovih duhovnih in posvetnih del, skupaj z redko slišanimi skladbami njegovih učiteljev, učencev in občudovalcev.
Letos je minilo 175 let od smrti skladatelja Frederica Chopina – umrl je leta 1849 v Parizu. Svoj skladateljski opus je po večini namenil klavirski glasbi, v njem pa najdemo tudi nekaj samospevov. Zbirko, imenovano Poljske pesmi, je ustvarjal v različnih časih – domnevno je nekaj samospevov napisal že leta 1827, pri 17-ih, nekatere pa šele leta 1847, dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo. V njegovi glasbi in življenju so odsevale usode več tisoč drugih Poljakov, ki so bili, tako kot on, prisiljeni emigrirati, domov pa se kot politični begunci niso mogli vrniti, saj je bila Poljska takrat del ruskega cesarstva. Chopinove skladbe zato vse po vrsti izražajo domotožje, hrepenenje po domu in seveda – po ljubezni.
Letos je minilo 175 let od smrti skladatelja Frederica Chopina – umrl je leta 1849 v Parizu. Svoj skladateljski opus je po večini namenil klavirski glasbi, v njem pa najdemo tudi nekaj samospevov. Zbirko, imenovano Poljske pesmi, je ustvarjal v različnih časih – domnevno je nekaj samospevov napisal že leta 1827, pri 17-ih, nekatere pa šele leta 1847, dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo. V njegovi glasbi in življenju so odsevale usode več tisoč drugih Poljakov, ki so bili, tako kot on, prisiljeni emigrirati, domov pa se kot politični begunci niso mogli vrniti, saj je bila Poljska takrat del ruskega cesarstva. Chopinove skladbe zato vse po vrsti izražajo domotožje, hrepenenje po domu in seveda – po ljubezni.
Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.
Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.
Slovensko ljubiteljsko zborovstvo je v svetovnem vrhu, pa vendar za obstanek na visoki ravni potrebuje nenehno podporo in dobro organizirano prihodnost. Zato je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti 30. novembra v Zavodu sv. Stanislava organiziral prvi dan slovenskih zborovodij v prepričanju, da nujno potrebujemo srečanje zborovodij vseh starosti in najrazličnejših usmeritev, ki bo omogočilo povezovanje in izmenjavo izkušenj, znanja, debat in dobrih praks. Obiskali smo ga tudi mi in za vas pripravili živahno reportažo z izjavami številnih udeležencev.
Slovensko ljubiteljsko zborovstvo je v svetovnem vrhu, pa vendar za obstanek na visoki ravni potrebuje nenehno podporo in dobro organizirano prihodnost. Zato je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti 30. novembra v Zavodu sv. Stanislava organiziral prvi dan slovenskih zborovodij v prepričanju, da nujno potrebujemo srečanje zborovodij vseh starosti in najrazličnejših usmeritev, ki bo omogočilo povezovanje in izmenjavo izkušenj, znanja, debat in dobrih praks. Obiskali smo ga tudi mi in za vas pripravili živahno reportažo z izjavami številnih udeležencev.
Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.
Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.
V tem letu se spominjamo tudi skoraj pozabljenega slovenskega skladatelja Karla Jeraja, mineva namreč 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je leta 1874 na Dunaju, v družini z glasbenimi geni - oče, ki je izhajal iz prastare smledniške družine, je bil nečak skladatelja Gregorja Riharja. Karel Jeraj se je tudi sam odločil za življenje z glasbo - na dunajskem konservatoriju je diplomiral iz violine, nato odšel v London, kjer je postal koncertni vodja Imperialnega britanskega glasbenega inštituta, s katerim je koncertiral po vsej Evropi. Seveda pa je tudi skladal, kar je bilo včasih za glasbenike skoraj samoumevno. Ker se je pozneje poročil s pesnico Vido Jeraj, sorodnico Franceta Prešerna, je bilo še toliko bolj samoumevno, da je ustvarjal tudi samospeve.
V tem letu se spominjamo tudi skoraj pozabljenega slovenskega skladatelja Karla Jeraja, mineva namreč 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je leta 1874 na Dunaju, v družini z glasbenimi geni - oče, ki je izhajal iz prastare smledniške družine, je bil nečak skladatelja Gregorja Riharja. Karel Jeraj se je tudi sam odločil za življenje z glasbo - na dunajskem konservatoriju je diplomiral iz violine, nato odšel v London, kjer je postal koncertni vodja Imperialnega britanskega glasbenega inštituta, s katerim je koncertiral po vsej Evropi. Seveda pa je tudi skladal, kar je bilo včasih za glasbenike skoraj samoumevno. Ker se je pozneje poročil s pesnico Vido Jeraj, sorodnico Franceta Prešerna, je bilo še toliko bolj samoumevno, da je ustvarjal tudi samospeve.
Rojstne letnice skladateljev Mahlerja, Zemlinskega in Schoenberga so precej skupaj: leta 1860, 1871 in 1874. In ne le letnice, povezovale – in ločevale – so jih tudi ženske. Aleksander Zemlinsky naj bi se poročil z Almo Schindler – a se ni. Z njo se je oženil Gustav Mahler. Z Mathilde Zemlinsky, Alexandrovo sestro, pa se je poročil Arnold Schönberg. Nazori in okoliščine pa so vsakega skladatelja popeljali na njemu lastno pot in v eno samo dobro desetletje na prelomu iz 19. v 20. stoletje, na križišče, na katerem so nastala za danes izbrana dela: Die zwei Blauen Augen/Dvoje modrih oči Gustava Mahlerja, Psalm št. 23 Alexandra Zemlinskega in Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schoenberga.
Rojstne letnice skladateljev Mahlerja, Zemlinskega in Schoenberga so precej skupaj: leta 1860, 1871 in 1874. In ne le letnice, povezovale – in ločevale – so jih tudi ženske. Aleksander Zemlinsky naj bi se poročil z Almo Schindler – a se ni. Z njo se je oženil Gustav Mahler. Z Mathilde Zemlinsky, Alexandrovo sestro, pa se je poročil Arnold Schönberg. Nazori in okoliščine pa so vsakega skladatelja popeljali na njemu lastno pot in v eno samo dobro desetletje na prelomu iz 19. v 20. stoletje, na križišče, na katerem so nastala za danes izbrana dela: Die zwei Blauen Augen/Dvoje modrih oči Gustava Mahlerja, Psalm št. 23 Alexandra Zemlinskega in Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schoenberga.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Turistično društvo Postojna že 23 let zapored v poletnih mesecih organizira Mednarodni glasbeni festival mladih, ki na različnih lokacijah po mestu in okolici ponuja vrsto kvalitetnih koncertnih dogodkov, na katerih ima glavno besedo ustvarjalnost mladih. Na ta način obogati poletno dogajanje tako domačinom, ki ostajajo v mestu, kot tudi turistom, ki se napotijo v priljubljeno Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na enem izmed teh dogodkov je sredi avgusta nastopil tudi Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
Turistično društvo Postojna že 23 let zapored v poletnih mesecih organizira Mednarodni glasbeni festival mladih, ki na različnih lokacijah po mestu in okolici ponuja vrsto kvalitetnih koncertnih dogodkov, na katerih ima glavno besedo ustvarjalnost mladih. Na ta način obogati poletno dogajanje tako domačinom, ki ostajajo v mestu, kot tudi turistom, ki se napotijo v priljubljeno Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na enem izmed teh dogodkov je sredi avgusta nastopil tudi Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
Nadaljujemo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Posvečamo se petouvrščenemu sestavu, Mešanemu zboru Obala iz Kopra. Na tekmovanju je osvojil 90,3 točke in prejel zlato plaketo.
Nadaljujemo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Posvečamo se petouvrščenemu sestavu, Mešanemu zboru Obala iz Kopra. Na tekmovanju je osvojil 90,3 točke in prejel zlato plaketo.
Čeprav se je Nietzsche proslavil predvsem kot filozof in klasični filolog, je bila njegova zvesta sopotnica v življenju tudi glasba. Že kot otrok je igral klavir in se potopil v svet Beethovna in Schumanna, glasbi pa se je posvetil popolnoma predano. V najstniških letih je skladal fuge, sonate in fantazije, pa tudi ambicioznejša dela, kot so maša, Miserere in celo božični oratorij; vzvišena ironija, bi lahko pripomnili, saj gre vendar za človeka, ki je izjavil, da je Bog mrtev. A naj bo kakor koli že, ko se je po nekaj letih vrnil k skladateljevanju, je ustvaril tudi lepo število samospevov.
Čeprav se je Nietzsche proslavil predvsem kot filozof in klasični filolog, je bila njegova zvesta sopotnica v življenju tudi glasba. Že kot otrok je igral klavir in se potopil v svet Beethovna in Schumanna, glasbi pa se je posvetil popolnoma predano. V najstniških letih je skladal fuge, sonate in fantazije, pa tudi ambicioznejša dela, kot so maša, Miserere in celo božični oratorij; vzvišena ironija, bi lahko pripomnili, saj gre vendar za človeka, ki je izjavil, da je Bog mrtev. A naj bo kakor koli že, ko se je po nekaj letih vrnil k skladateljevanju, je ustvaril tudi lepo število samospevov.
Vladimirja Hrovata spoznavamo prek njegovih priredb slovenskih ljudskih pesmi in avtorskega dela, kantate Jesenski dež šumi narahlo na Kosovelovo poezijo.
Vladimirja Hrovata spoznavamo prek njegovih priredb slovenskih ljudskih pesmi in avtorskega dela, kantate Jesenski dež šumi narahlo na Kosovelovo poezijo.
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec se je oktobra letos odpravil na turnejo v Združene države Amerike in Kanado. Enega izmed koncertov, izvedenega v sredo, 9. oktobra, v Cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu, jim je uspelo tudi posneti, zato oddajo namenjamo predstavitvi izbranih posnetkov s tega koncerta, o poteku turneje pa nam je več podrobnosti razkril Jakob Barbo, umetniški vodja zasedbe.
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec se je oktobra letos odpravil na turnejo v Združene države Amerike in Kanado. Enega izmed koncertov, izvedenega v sredo, 9. oktobra, v Cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu, jim je uspelo tudi posneti, zato oddajo namenjamo predstavitvi izbranih posnetkov s tega koncerta, o poteku turneje pa nam je več podrobnosti razkril Jakob Barbo, umetniški vodja zasedbe.
Nadaljujemo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Posvečamo se četrto- in prvouvrščenemu zboru, dvema akademskima zboroma, to sta Karel Destovnik – Kajuh iz Celja in Tone Tomšič Univerze v Ljubljani.
Nadaljujemo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Posvečamo se četrto- in prvouvrščenemu zboru, dvema akademskima zboroma, to sta Karel Destovnik – Kajuh iz Celja in Tone Tomšič Univerze v Ljubljani.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Koncerti – razvedrilni program
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
V Celovcu je meseca marca ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Prireditev je potekala na Dan žena, 8. marca in je bila tudi posvečena ženskim umetnicam. Nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem (Mengeš), Mešani pevski zbor Podjuna (Pliberk), Sonus-trio, mezzosopranistka Bernarda Fink, Ženski pevski zbor Trta (Žitara vas), Ženski pevski zbor Rož (Šentjakob), Moški pevski zbor Štmaver, (Italija) in zbor Singgemeinschaft Oisternig (Bistrica na Zilji). Povezovalka prireditve je bila Mira Grötschnig-Einspieler, umetniški vodja pa Jožko Kovačič. Posnetek koncerta je s pomočjo Slovenskega sporeda ORF nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, urednica uredništva Danica Dolinar, režiserka Milena Olip.
V Celovcu je meseca marca ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Prireditev je potekala na Dan žena, 8. marca in je bila tudi posvečena ženskim umetnicam. Nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem (Mengeš), Mešani pevski zbor Podjuna (Pliberk), Sonus-trio, mezzosopranistka Bernarda Fink, Ženski pevski zbor Trta (Žitara vas), Ženski pevski zbor Rož (Šentjakob), Moški pevski zbor Štmaver, (Italija) in zbor Singgemeinschaft Oisternig (Bistrica na Zilji). Povezovalka prireditve je bila Mira Grötschnig-Einspieler, umetniški vodja pa Jožko Kovačič. Posnetek koncerta je s pomočjo Slovenskega sporeda ORF nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, urednica uredništva Danica Dolinar, režiserka Milena Olip.
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dveh gostujočih zborov iz Slovenije. Organizator ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem je Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Spremljali boste nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca, MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Koncert so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dveh gostujočih zborov iz Slovenije. Organizator ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem je Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Spremljali boste nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca, MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Koncert so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V okviru slavnostne otvoritve letošnjega Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila letos izpostavljena zborovska glasba in njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. Na njem se je v tekmovalnem delu z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavilo sedem vokalnih skupin z različnih koncev Slovenije. Nastopili so Groove Enough, Lipa, Jazzva, Cantemus, Lipa, Male malice in vokalni band Kreativo. Slišati je bilo mogoče pop in country skladbe slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim. Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough. Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
V okviru slavnostne otvoritve letošnjega Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila letos izpostavljena zborovska glasba in njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. Na njem se je v tekmovalnem delu z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavilo sedem vokalnih skupin z različnih koncev Slovenije. Nastopili so Groove Enough, Lipa, Jazzva, Cantemus, Lipa, Male malice in vokalni band Kreativo. Slišati je bilo mogoče pop in country skladbe slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim. Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough. Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Tabor slovenskih pevskih zborov
Tradicionalni televizijski prenos praznika slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi iz Šentvida pri Stični. Na množičnem pevskem srečanju bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bosta s slavnostnima nagovoroma pozdravila predsednik prireditve Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Program bo popestril zbor otroških in mladinskih pevskih skupin, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana ter člani gledaliških skupin iz občine Ivančna Gorica.
Tradicionalni televizijski prenos praznika slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi iz Šentvida pri Stični. Na množičnem pevskem srečanju bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bosta s slavnostnima nagovoroma pozdravila predsednik prireditve Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Program bo popestril zbor otroških in mladinskih pevskih skupin, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana ter člani gledaliških skupin iz občine Ivančna Gorica.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.