Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Zborovski mozaik posvečamo litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu Vytautasu Miškinisu.
Zborovski mozaik posvečamo litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu Vytautasu Miškinisu.
Okoli 450 mladih pevcev z vse Slovenije se je z glasbo združilo na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Program, sestavljen pretežno iz skladb slovenskih avtorjev, je prepletel umetne in ljudske pesmi ter pričaral čarobno praznično vzdušje. Mladi zboristi so se na nastop pripravljali pod vodstvom svojih šolskih zborovodij, na koncertu pa sta jih vodila dirigenta David Bandelj in Damijan Močnik. Dogodek mladim ponuja redko priložnost, da izkusijo radost skupnega muziciranja v vsej njegovi lepoti.
Okoli 450 mladih pevcev z vse Slovenije se je z glasbo združilo na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Program, sestavljen pretežno iz skladb slovenskih avtorjev, je prepletel umetne in ljudske pesmi ter pričaral čarobno praznično vzdušje. Mladi zboristi so se na nastop pripravljali pod vodstvom svojih šolskih zborovodij, na koncertu pa sta jih vodila dirigenta David Bandelj in Damijan Močnik. Dogodek mladim ponuja redko priložnost, da izkusijo radost skupnega muziciranja v vsej njegovi lepoti.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Brvar, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Brvar, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetega junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo uglasbitev pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetega junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo uglasbitev pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.
V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.
V Kulturnem domu Nova Gorica so letošnji Prešernov dan zaznamovali z enim najvidnejših pevskih zborov na Primorskem, s Komornim zborom Ipavska. Večkrat nagrajeni zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, je za koncert v Glasbenem abonmaju izbral slovensko zborovsko literaturo, prepleteno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Uspeh zbora s prvega koncerta v okviru Glasbenega abonmaja leta 2012 se je ponovil tudi v tem letu na njegovem drugem gostovanju v tem koncertnem ciklu. Koncert je posnela terenska ekipa Radia Koper.
V Kulturnem domu Nova Gorica so letošnji Prešernov dan zaznamovali z enim najvidnejših pevskih zborov na Primorskem, s Komornim zborom Ipavska. Večkrat nagrajeni zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, je za koncert v Glasbenem abonmaju izbral slovensko zborovsko literaturo, prepleteno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Uspeh zbora s prvega koncerta v okviru Glasbenega abonmaja leta 2012 se je ponovil tudi v tem letu na njegovem drugem gostovanju v tem koncertnem ciklu. Koncert je posnela terenska ekipa Radia Koper.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetem junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo Mašo Galilejci, v izvirniku Viri Galilaei.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetem junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo Mašo Galilejci, v izvirniku Viri Galilaei.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.
Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.
Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli: Zbor Arnolda Schönberga in Festivalski orkester ter solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.
Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli: Zbor Arnolda Schönberga in Festivalski orkester ter solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Vrata v mozaik zborovske glasbe odpira Jutro Györgya Ligetija – zapira pa jih prav tako njegova Noč; iz leta 1955 na besedila Sandorja Weöresa v izvedbi ansambla London Sinfonietta Voices pod vodstvom Terryja Edwardsa. V zvočno sliko oddaje smo vkomponirali še njegove: Madžarske etide, Tri fantazije po Friedrichu Hölderlinu in znano obdelavo Pesmi iz Inkatelke.
Vrata v mozaik zborovske glasbe odpira Jutro Györgya Ligetija – zapira pa jih prav tako njegova Noč; iz leta 1955 na besedila Sandorja Weöresa v izvedbi ansambla London Sinfonietta Voices pod vodstvom Terryja Edwardsa. V zvočno sliko oddaje smo vkomponirali še njegove: Madžarske etide, Tri fantazije po Friedrichu Hölderlinu in znano obdelavo Pesmi iz Inkatelke.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Dobrodošli ob spremljanju Nokturnov Clauda Debussyja s koncerta Švedskega radijskega zbora in orkestra pod vodstvom Christopha Koncza. Posnetek je nastal lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Dobrodošli ob spremljanju Nokturnov Clauda Debussyja s koncerta Švedskega radijskega zbora in orkestra pod vodstvom Christopha Koncza. Posnetek je nastal lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.
Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2025 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom.
18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2025 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
500 mladih pevcev je združilo svoje glasove na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Ob tokratnem izboru skladb bomo potovali Od doma, kakor se imenuje prvi sklop skladb slovenskih avtorjev preko pesmi iz oddaljenih dežel sklopa Od daleč, pevci pa bodo ob spremljavi Godalnega orkestra Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava v družbi gostov koncert sklenili v prazničnem duhu. Na program, skozi katerega bodo pevce vodili Tadeja Vulc, Jasna Drobne in Damijan Močnik, sta tokrat uvrščeni tudi dve krstni izvedbi slovenskih skladateljev in nekatere skladbe, ki jih vsi dobro poznamo.
500 mladih pevcev je združilo svoje glasove na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Ob tokratnem izboru skladb bomo potovali Od doma, kakor se imenuje prvi sklop skladb slovenskih avtorjev preko pesmi iz oddaljenih dežel sklopa Od daleč, pevci pa bodo ob spremljavi Godalnega orkestra Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava v družbi gostov koncert sklenili v prazničnem duhu. Na program, skozi katerega bodo pevce vodili Tadeja Vulc, Jasna Drobne in Damijan Močnik, sta tokrat uvrščeni tudi dve krstni izvedbi slovenskih skladateljev in nekatere skladbe, ki jih vsi dobro poznamo.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta 36. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je s predstavitvijo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija poudaril pomen delovanja in razvoja pevske dejavnosti med najmlajšimi, že v osnovnošolskem obdobju. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca, ki je bil pobudnik ustanovitve Otroškega zbora RTV Slovenija leta 1957 in je napisal več kot 400 pesmi in pravljic za otroke. Izvedbo zbora so pospremili člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta 36. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je s predstavitvijo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija poudaril pomen delovanja in razvoja pevske dejavnosti med najmlajšimi, že v osnovnošolskem obdobju. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca, ki je bil pobudnik ustanovitve Otroškega zbora RTV Slovenija leta 1957 in je napisal več kot 400 pesmi in pravljic za otroke. Izvedbo zbora so pospremili člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta festivala, na katerem se je predstavil eden od najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju z dolgoletno tradicijo. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje ̶ Center na šoli deluje že od leta 1971 in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pot do članstva v zasedbi ima smiselno zasnovano zborovsko piramido. Pevke začnejo s petjem v zboru 1. letnika, kjer se naučijo temeljev vokalne tehnike in zborovstva, nato pa lahko svoje znanje nadgrajujejo v omenjeni dekliški zasedbi. Od leta 2012 zbor vodi David Preložnik, pod njegovim vodstvom so se predstavile s pestrim in raznovrstnim glasbenim programom.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta festivala, na katerem se je predstavil eden od najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju z dolgoletno tradicijo. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje ̶ Center na šoli deluje že od leta 1971 in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pot do članstva v zasedbi ima smiselno zasnovano zborovsko piramido. Pevke začnejo s petjem v zboru 1. letnika, kjer se naučijo temeljev vokalne tehnike in zborovstva, nato pa lahko svoje znanje nadgrajujejo v omenjeni dekliški zasedbi. Od leta 2012 zbor vodi David Preložnik, pod njegovim vodstvom so se predstavile s pestrim in raznovrstnim glasbenim programom.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Tabor slovenskih pevskih zborov
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.