Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tabor slovenskih pevskih zborov
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
V tokratni oddaji bomo slišali izbrane posnetke s koncerta Zbora dunajskih deklic, ki je v sredo, 11. junija, pel v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Mlade pevke pod vodstvom dirigenta Simona Foidla so navdušile z raznovrstnim in slogovno bogatim programom, s katerim so začele letošnji cikel Plečnik in a cappella.
V tokratni oddaji bomo slišali izbrane posnetke s koncerta Zbora dunajskih deklic, ki je v sredo, 11. junija, pel v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Mlade pevke pod vodstvom dirigenta Simona Foidla so navdušile z raznovrstnim in slogovno bogatim programom, s katerim so začele letošnji cikel Plečnik in a cappella.
Vabimo vas med glasbene navdihe Sofíje Gubajduline, v njeno partituro Sončne pesmi. Zveni v izvedbi Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Kasparsa Putninša in solistov: violončelista Ramóna Jafféja in tolkalcev Davida Hallerja ter Michaela Weilacherja. Posnetek je nastal leta 2011 v Berlinski filharmoniji. Skladateljica – marca letos se je poslovila od tega sveta – je leta 1997 nastalo kompozicijo posvetila enemu največjih violončelistov 20. stoletja, Mstislavu Rostropoviču, za njegov 70. rojstni dan. Zapisala je, da je bila Rostropovičeva osebnost v njenih mislih vedno obsijana s soncem in prežeta s sončno energijo. Moč in globina njegovega tona na violončelu pa jo je napeljala k izbiri Sončne pesmi sv. Frančiška Asiškega.
Vabimo vas med glasbene navdihe Sofíje Gubajduline, v njeno partituro Sončne pesmi. Zveni v izvedbi Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Kasparsa Putninša in solistov: violončelista Ramóna Jafféja in tolkalcev Davida Hallerja ter Michaela Weilacherja. Posnetek je nastal leta 2011 v Berlinski filharmoniji. Skladateljica – marca letos se je poslovila od tega sveta – je leta 1997 nastalo kompozicijo posvetila enemu največjih violončelistov 20. stoletja, Mstislavu Rostropoviču, za njegov 70. rojstni dan. Zapisala je, da je bila Rostropovičeva osebnost v njenih mislih vedno obsijana s soncem in prežeta s sončno energijo. Moč in globina njegovega tona na violončelu pa jo je napeljala k izbiri Sončne pesmi sv. Frančiška Asiškega.
Pred kratkim je minilo 150 let od smrti Eduarda Mörikeja, nemškega pesnika, pisatelja in prevajalca, čigar pesmi so navdihnile tudi nekatere skladatelje, med drugim našega Huga Wolfa, ki je na njegova besedila ustvaril zajetno število samospevnih del. S prefinjenim občutkom za poezijo je poglobljene interpretacije izbranih pesmi vnašal v svoje kompozicijske odločitve, ki so se zrcalile v harmonskih zvezah, melodični zasnovi, vokalni deklamaciji, klavirski teksturi ter v odnosu med glasom in klavirjem. V iskanju umetnosti se je podal pod površje poezije, da bi jo ponovno ustvaril v glasbi izjemne silovitosti, napisane, kot je nekoč dejal, » za epikurejce in ne za ljubitelje«. Mörikejeve pesmi pa so pritegnile tudi Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa.
Pred kratkim je minilo 150 let od smrti Eduarda Mörikeja, nemškega pesnika, pisatelja in prevajalca, čigar pesmi so navdihnile tudi nekatere skladatelje, med drugim našega Huga Wolfa, ki je na njegova besedila ustvaril zajetno število samospevnih del. S prefinjenim občutkom za poezijo je poglobljene interpretacije izbranih pesmi vnašal v svoje kompozicijske odločitve, ki so se zrcalile v harmonskih zvezah, melodični zasnovi, vokalni deklamaciji, klavirski teksturi ter v odnosu med glasom in klavirjem. V iskanju umetnosti se je podal pod površje poezije, da bi jo ponovno ustvaril v glasbi izjemne silovitosti, napisane, kot je nekoč dejal, » za epikurejce in ne za ljubitelje«. Mörikejeve pesmi pa so pritegnile tudi Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa.
Vabimo vas v družbo Akademskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in dveh skladateljev, katerih deli sta na začetku, oziroma na koncu 20. stoletja malce razburkali glasbene vode. Uglasbitev Očenaša Leoša Janačka je glasbeni svet predrla s svojo socialno noto, Trije svetli moteti v stereu Johna Høybyeja pa z akustično-kompozicijsko zasnovo.
Vabimo vas v družbo Akademskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in dveh skladateljev, katerih deli sta na začetku, oziroma na koncu 20. stoletja malce razburkali glasbene vode. Uglasbitev Očenaša Leoša Janačka je glasbeni svet predrla s svojo socialno noto, Trije svetli moteti v stereu Johna Høybyeja pa z akustično-kompozicijsko zasnovo.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Vsi, ki so imeli priložnost spoznati Hilarija Lavrenčiča, delati ali sodelovati z njim, so si enotni, da je bil v prvi vrsti izjemen človek. Ljubezen, ki jo je gojil do glasbe in kulture nasploh, njegov neutrudni, delovni značaj, ki se ni zadovoljil s povprečnim, neizmeren intelekt, razgledanost in srčnost, so bile lastnosti, zaradi katerih so si ga mlajše generacije rade jemale za vzor ali za mentorja. Bil je tista zanesljiva oseba, ki je znala dobro svetovati na področju glasbe ali pa odra. Pevci v zborih so mu sledili, dirigenti postavljali njegove partiture na pult, poslušalci pa občudovali njegove sposobnosti in kvalitetno delo. Zborovodja, ki je navdihoval ljubiteljske pevce, profesor, ki je iskal in spodbujal v mladih ustvarjalno iskrico, skladatelj, ki ga obožujejo zbori, glasbeniki in poslušalci, nenazadnje profesionalni glasbenik, ki je svojo kariero gradil v eni izmed največjih opernih hiš z mednarodnim ugledom s tistega dela Italije – v opernem gledališču v Teatru Verdi v Trstu, zaradi katerega je do potankosti poznal tudi odrske zakonitosti. To so le nekatere izmed glavnih značilnosti in področij, ki so ga zaznamovale ali bolje rečeno – jih je s svojo vizijo zaznamoval on sam. 29. junija leta 2024 je goriško regijo in to v obeh državah, v Sloveniji in Italiji, pretresla vest o njegovi smrti, čeprav je bila njegova bolezen že dalj časa javno znana. Zadnje tekmovanje in nastop Hilarija Lavrenčiča z Mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba sta bila na festivalu Omnia Vincit Amor na Sveti Gori leta 2023. Takrat je zbor postal prvonagrajenec. V tem letu je na drugi ediciji tega festivala Zbor zapel kot častni gost in nastop posvetil dolgoletnemu dirigentu, ki ga je vodil 38 let.
Vsi, ki so imeli priložnost spoznati Hilarija Lavrenčiča, delati ali sodelovati z njim, so si enotni, da je bil v prvi vrsti izjemen človek. Ljubezen, ki jo je gojil do glasbe in kulture nasploh, njegov neutrudni, delovni značaj, ki se ni zadovoljil s povprečnim, neizmeren intelekt, razgledanost in srčnost, so bile lastnosti, zaradi katerih so si ga mlajše generacije rade jemale za vzor ali za mentorja. Bil je tista zanesljiva oseba, ki je znala dobro svetovati na področju glasbe ali pa odra. Pevci v zborih so mu sledili, dirigenti postavljali njegove partiture na pult, poslušalci pa občudovali njegove sposobnosti in kvalitetno delo. Zborovodja, ki je navdihoval ljubiteljske pevce, profesor, ki je iskal in spodbujal v mladih ustvarjalno iskrico, skladatelj, ki ga obožujejo zbori, glasbeniki in poslušalci, nenazadnje profesionalni glasbenik, ki je svojo kariero gradil v eni izmed največjih opernih hiš z mednarodnim ugledom s tistega dela Italije – v opernem gledališču v Teatru Verdi v Trstu, zaradi katerega je do potankosti poznal tudi odrske zakonitosti. To so le nekatere izmed glavnih značilnosti in področij, ki so ga zaznamovale ali bolje rečeno – jih je s svojo vizijo zaznamoval on sam. 29. junija leta 2024 je goriško regijo in to v obeh državah, v Sloveniji in Italiji, pretresla vest o njegovi smrti, čeprav je bila njegova bolezen že dalj časa javno znana. Zadnje tekmovanje in nastop Hilarija Lavrenčiča z Mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba sta bila na festivalu Omnia Vincit Amor na Sveti Gori leta 2023. Takrat je zbor postal prvonagrajenec. V tem letu je na drugi ediciji tega festivala Zbor zapel kot častni gost in nastop posvetil dolgoletnemu dirigentu, ki ga je vodil 38 let.
Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.
Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Mauricea Ravela, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 150 let. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo okrog 40 pesmi in tudi njegova zadnja dokončana skladba je po zvrsti samospev; to je cikel Don Kihot in Dulcineja, zasnovan na zgodbi o Don Kihotu. Zaslug za nastanek glasbe pa nima le Ravel, ampak tudi prevarantski filmski režiser Georg Wilhelm Pabst, ki je Ravela prosil, naj napiše glasbo za načrtovani film o Don Kihotu. Hkrati je režiser nagovoril nekatere druge skladatelje, z namenom, da bi lahko izbiral med skladbami. A kakorkoli - ta cikel je danes med najbolj izvajanimi Ravelovimi samospevnimi skladbami.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Mauricea Ravela, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 150 let. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo okrog 40 pesmi in tudi njegova zadnja dokončana skladba je po zvrsti samospev; to je cikel Don Kihot in Dulcineja, zasnovan na zgodbi o Don Kihotu. Zaslug za nastanek glasbe pa nima le Ravel, ampak tudi prevarantski filmski režiser Georg Wilhelm Pabst, ki je Ravela prosil, naj napiše glasbo za načrtovani film o Don Kihotu. Hkrati je režiser nagovoril nekatere druge skladatelje, z namenom, da bi lahko izbiral med skladbami. A kakorkoli - ta cikel je danes med najbolj izvajanimi Ravelovimi samospevnimi skladbami.
Sodobno bo obarvana današnja oddaja, in sicer jo začenjamo z Olivierjem Messiaenom in končujemo s Karlheinzom Stockhausnom. Prvi je deloval kot profesor na Pariškem konservatoriju, kjer je bil drugi eden od njegovih učencev. Messiaen je Cinq rechants – Pet refrenov napisal, ko je zbolela njegova prva žena, in sicer gre za zadnji del t. i. Tristanove triologije, v katerem se izmenjujejo refreni in verzi, večina pomenov pa je skrita v nizu onomatopejskih zvokov, ki jih je določil skladatelj. Stockhausen je svojo drugo Mikrofonijo napisal za zbor, orgle in modulator, v njej pa (tako kot tudi v prvi Mikrofoniji) običajno neslišne vibracije zvoka skozi aktivno zaznavanje postanejo slišne.
Sodobno bo obarvana današnja oddaja, in sicer jo začenjamo z Olivierjem Messiaenom in končujemo s Karlheinzom Stockhausnom. Prvi je deloval kot profesor na Pariškem konservatoriju, kjer je bil drugi eden od njegovih učencev. Messiaen je Cinq rechants – Pet refrenov napisal, ko je zbolela njegova prva žena, in sicer gre za zadnji del t. i. Tristanove triologije, v katerem se izmenjujejo refreni in verzi, večina pomenov pa je skrita v nizu onomatopejskih zvokov, ki jih je določil skladatelj. Stockhausen je svojo drugo Mikrofonijo napisal za zbor, orgle in modulator, v njej pa (tako kot tudi v prvi Mikrofoniji) običajno neslišne vibracije zvoka skozi aktivno zaznavanje postanejo slišne.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Očem nevidno – prijateljstvo, ljubezen, vera. Vsakdanje težave in skrbi, pa tudi krivice in trpljenje, ki nas oddaljujejo od bistva življenja – časa zase in za ljubljene, časa v naravi, tišine, smeha in otroške razigranosti. Bistvo je očem nevidno, toda vredno ga je iskati. Tudi z glasbo – skladbami slovenskih in tujih skladateljev ter svežo zborovsko literaturo, s katero je na letnem koncertu v soboto, 31. maja, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji razgrnil bistvo Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič. V oddaji bomo predstavili izbrane posnetke koncerta in v pogovoru z umetniško vodjo zasedbe razkrivali sedanji utrip ljubljanskega APZ.
Očem nevidno – prijateljstvo, ljubezen, vera. Vsakdanje težave in skrbi, pa tudi krivice in trpljenje, ki nas oddaljujejo od bistva življenja – časa zase in za ljubljene, časa v naravi, tišine, smeha in otroške razigranosti. Bistvo je očem nevidno, toda vredno ga je iskati. Tudi z glasbo – skladbami slovenskih in tujih skladateljev ter svežo zborovsko literaturo, s katero je na letnem koncertu v soboto, 31. maja, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji razgrnil bistvo Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič. V oddaji bomo predstavili izbrane posnetke koncerta in v pogovoru z umetniško vodjo zasedbe razkrivali sedanji utrip ljubljanskega APZ.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Komornega zbora iz Namurja in ansambla Le caravansérail. Avgusta lani sta v Brugesu pod vodstvom čembalista Bertranda Cuillerja uzvočila ode angleških skladateljev. Tokrat se posvečamo odlomkom iz »Viharja« Matthewa Locka in odi Come, ye Sons of Art/Pridite, umetnosti sinovi Henryja Purclla.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Komornega zbora iz Namurja in ansambla Le caravansérail. Avgusta lani sta v Brugesu pod vodstvom čembalista Bertranda Cuillerja uzvočila ode angleških skladateljev. Tokrat se posvečamo odlomkom iz »Viharja« Matthewa Locka in odi Come, ye Sons of Art/Pridite, umetnosti sinovi Henryja Purclla.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pomemben del Ravelovega opusa namreč predstavljajo prav samospevi, v katerih razkriva svojo močno navezanost na literaturo in poezijo fin-de-siècla. To se kaže v izbiri besedil in literarnih preferencah, večplastne uglasbitve pa razodevajo tudi skladateljevo navdušenje nad igranjem z različnimi slogi ter njegovo prizadevanje, da bi s slogovnim prepletom, različnimi kompozicijskimi pristopi in glasbenimi aluzijami vzbudil edinstvene glasbene občutke.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pomemben del Ravelovega opusa namreč predstavljajo prav samospevi, v katerih razkriva svojo močno navezanost na literaturo in poezijo fin-de-siècla. To se kaže v izbiri besedil in literarnih preferencah, večplastne uglasbitve pa razodevajo tudi skladateljevo navdušenje nad igranjem z različnimi slogi ter njegovo prizadevanje, da bi s slogovnim prepletom, različnimi kompozicijskimi pristopi in glasbenimi aluzijami vzbudil edinstvene glasbene občutke.
V Mozartov glasbeni mozaik nas vpelje njegov ofertorij Misericordias Domini v d-molu, Koechel 222. Jedro so Slovesne večernice, Köchel 339 iz leta 1780, njegovo zadnje delo za salzburško nadškofijo. Sklenemo pa s priljubljeno Mozartovo uglasbitvijo evharistične hvalnice Ave verum corpus, Köchel 618, ki jo je napisal leta 1791 na prošnjo regensa corija cerkve v Badnu pri Dunaju za praznik Sv. rešnjega telesa.
V Mozartov glasbeni mozaik nas vpelje njegov ofertorij Misericordias Domini v d-molu, Koechel 222. Jedro so Slovesne večernice, Köchel 339 iz leta 1780, njegovo zadnje delo za salzburško nadškofijo. Sklenemo pa s priljubljeno Mozartovo uglasbitvijo evharistične hvalnice Ave verum corpus, Köchel 618, ki jo je napisal leta 1791 na prošnjo regensa corija cerkve v Badnu pri Dunaju za praznik Sv. rešnjega telesa.
Mitja Gobec se je v zadnjih petindvajsetih letih posvečal prav posebni nalogi: iskanju in razkrivanju slovenskih pesmi, pri katerih se je izgubil oziroma zabrisal podatek o enem ali obeh avtorjih skladbe – pesniku in skladatelju. Gre za skladbe, ki jih imenujemo ponarodele. Iz zbranega gradiva je Javni sklad Republike Slovenije izdal pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi. V oddaji se po telefonu pogovarjamo z Mitjo Gobcem in predvajamo zanimive posnetke ponarodelih pesmi tudi izjemne arhivske vrednosti.
Mitja Gobec se je v zadnjih petindvajsetih letih posvečal prav posebni nalogi: iskanju in razkrivanju slovenskih pesmi, pri katerih se je izgubil oziroma zabrisal podatek o enem ali obeh avtorjih skladbe – pesniku in skladatelju. Gre za skladbe, ki jih imenujemo ponarodele. Iz zbranega gradiva je Javni sklad Republike Slovenije izdal pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi. V oddaji se po telefonu pogovarjamo z Mitjo Gobcem in predvajamo zanimive posnetke ponarodelih pesmi tudi izjemne arhivske vrednosti.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Komornega zbora iz Namurja in ansambla Le caravansérail. Avgusta lani sta v Brugesu pod vodstvom čembalista Bertranda Cuillerja uzvočila ode angleških skladateljev. Tokrat se bomo posvetili dvema: Welcome to all the Pleasures/Dobrodošli med vse naslade Henryja Purclla in Begin the Song!/S pesmijo začni! njegovega učitelja Johna Blowa. Obe sta prvi znani angleški odi na čast sv. Ceciliji, nastali leta 1683, oziroma 1684.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Komornega zbora iz Namurja in ansambla Le caravansérail. Avgusta lani sta v Brugesu pod vodstvom čembalista Bertranda Cuillerja uzvočila ode angleških skladateljev. Tokrat se bomo posvetili dvema: Welcome to all the Pleasures/Dobrodošli med vse naslade Henryja Purclla in Begin the Song!/S pesmijo začni! njegovega učitelja Johna Blowa. Obe sta prvi znani angleški odi na čast sv. Ceciliji, nastali leta 1683, oziroma 1684.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pesmi so v njegovem skladateljskem opusu nekoliko podcenjena glasbena zvrst, a vendar razodevajo neskončno pestrost in širok razpon Ravelovega glasbenega ustvarjanja in razmišljanja. Glasbeni raziskovalci jih v splošnem delijo na dela, za katera je navdih črpal v ljudskih pesmih, ter na tako imenovane umetne oz. umetniške pesmi. O tipičnih Ravelovih samospevih sicer težko govorimo, saj je tudi pri njihovem ustvarjanju izhajal iz načela »zavrnitve ponavljanja«. S tem v zvezi se je izogibal poimenovanju lastnega prepoznavnega kompozicijskega sloga. In če v njegovi skladateljski zapuščini ne najdemo niti ene simfonije ali sakralnega dela, pa je v njej kar osem ciklov samospevov.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pesmi so v njegovem skladateljskem opusu nekoliko podcenjena glasbena zvrst, a vendar razodevajo neskončno pestrost in širok razpon Ravelovega glasbenega ustvarjanja in razmišljanja. Glasbeni raziskovalci jih v splošnem delijo na dela, za katera je navdih črpal v ljudskih pesmih, ter na tako imenovane umetne oz. umetniške pesmi. O tipičnih Ravelovih samospevih sicer težko govorimo, saj je tudi pri njihovem ustvarjanju izhajal iz načela »zavrnitve ponavljanja«. S tem v zvezi se je izogibal poimenovanju lastnega prepoznavnega kompozicijskega sloga. In če v njegovi skladateljski zapuščini ne najdemo niti ene simfonije ali sakralnega dela, pa je v njej kar osem ciklov samospevov.
Tri skladbe cikla Kirchenmusik/Cerkvena glasba, op. 23 in Večernični spev Adspice Domine, op. 121 Felixa Mendelssohna Bartholdyja: dragi poslušalci, to je naša današnja družba v zborovskem mozaiku. Z nami je Komorni zbor iz Stuttgarta.
Tri skladbe cikla Kirchenmusik/Cerkvena glasba, op. 23 in Večernični spev Adspice Domine, op. 121 Felixa Mendelssohna Bartholdyja: dragi poslušalci, to je naša današnja družba v zborovskem mozaiku. Z nami je Komorni zbor iz Stuttgarta.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
V Celovcu je meseca marca ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Prireditev je potekala na Dan žena, 8. marca in je bila tudi posvečena ženskim umetnicam. Nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem (Mengeš), Mešani pevski zbor Podjuna (Pliberk), Sonus-trio, mezzosopranistka Bernarda Fink, Ženski pevski zbor Trta (Žitara vas), Ženski pevski zbor Rož (Šentjakob), Moški pevski zbor Štmaver, (Italija) in zbor Singgemeinschaft Oisternig (Bistrica na Zilji). Povezovalka prireditve je bila Mira Grötschnig-Einspieler, umetniški vodja pa Jožko Kovačič. Posnetek koncerta je s pomočjo Slovenskega sporeda ORF nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, urednica uredništva Danica Dolinar, režiserka Milena Olip.
V Celovcu je meseca marca ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Prireditev je potekala na Dan žena, 8. marca in je bila tudi posvečena ženskim umetnicam. Nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem (Mengeš), Mešani pevski zbor Podjuna (Pliberk), Sonus-trio, mezzosopranistka Bernarda Fink, Ženski pevski zbor Trta (Žitara vas), Ženski pevski zbor Rož (Šentjakob), Moški pevski zbor Štmaver, (Italija) in zbor Singgemeinschaft Oisternig (Bistrica na Zilji). Povezovalka prireditve je bila Mira Grötschnig-Einspieler, umetniški vodja pa Jožko Kovačič. Posnetek koncerta je s pomočjo Slovenskega sporeda ORF nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, urednica uredništva Danica Dolinar, režiserka Milena Olip.
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dveh gostujočih zborov iz Slovenije. Organizator ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem je Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Spremljali boste nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca, MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Koncert so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dveh gostujočih zborov iz Slovenije. Organizator ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem je Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Spremljali boste nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca, MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Koncert so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V okviru slavnostne otvoritve letošnjega Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila letos izpostavljena zborovska glasba in njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. Na njem se je v tekmovalnem delu z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavilo sedem vokalnih skupin z različnih koncev Slovenije. Nastopili so Groove Enough, Lipa, Jazzva, Cantemus, Lipa, Male malice in vokalni band Kreativo. Slišati je bilo mogoče pop in country skladbe slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim. Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough. Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
V okviru slavnostne otvoritve letošnjega Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila letos izpostavljena zborovska glasba in njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. Na njem se je v tekmovalnem delu z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavilo sedem vokalnih skupin z različnih koncev Slovenije. Nastopili so Groove Enough, Lipa, Jazzva, Cantemus, Lipa, Male malice in vokalni band Kreativo. Slišati je bilo mogoče pop in country skladbe slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim. Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough. Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik