Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od rojstva Carla Nielsena, danskega skladatelja, letos mineva 160 let. Violinist, dirigent in najpomembnejši danski skladatelj je še posebej občudovan kot simfonik, zelo cenjeni pa so tudi njegovi samospevi, zasnovani na elementih danske ljudske tradicije. Po njih je tudi najbolj poznan, v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo več kot 250.
Od rojstva Carla Nielsena, danskega skladatelja, letos mineva 160 let. Violinist, dirigent in najpomembnejši danski skladatelj je še posebej občudovan kot simfonik, zelo cenjeni pa so tudi njegovi samospevi, zasnovani na elementih danske ljudske tradicije. Po njih je tudi najbolj poznan, v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo več kot 250.
Torkovo zborovsko poslušalnico namenjamo delu duhovnega opusa Jana Dismasa Zelenke – natančneje, njegovi uglasbitvi hvalnice Gloria/Slava. Najpomembnejši češki baročni skladatelj se je učil tako kot večina njegovih sodobnikov pri velikih mojstrih, zato pa je 'obredel' skoraj polovico Evrope: od praškega jezuitskega kolegija Clementinum prek Dunaja in tamkaj nastanjenega Johanna Josepha Fuxa do Benetk in mojstra Antonia Lottija ter vse do Dresdna, kjer je 'podedoval' službi Johanna Davida Heinichena in Johnna Adolfa Hasseja. Na dresdenskem dvoru Avgusta Močnega se mu je ponudila čudovita priložnost ustvarjati »slovesne, a ne predolge maše«, kakor je želel njegov delodajalec. Tako je nastalo približno 30 uglasbitev psalmov in 20 uglasbitev maš.
Torkovo zborovsko poslušalnico namenjamo delu duhovnega opusa Jana Dismasa Zelenke – natančneje, njegovi uglasbitvi hvalnice Gloria/Slava. Najpomembnejši češki baročni skladatelj se je učil tako kot večina njegovih sodobnikov pri velikih mojstrih, zato pa je 'obredel' skoraj polovico Evrope: od praškega jezuitskega kolegija Clementinum prek Dunaja in tamkaj nastanjenega Johanna Josepha Fuxa do Benetk in mojstra Antonia Lottija ter vse do Dresdna, kjer je 'podedoval' službi Johanna Davida Heinichena in Johnna Adolfa Hasseja. Na dresdenskem dvoru Avgusta Močnega se mu je ponudila čudovita priložnost ustvarjati »slovesne, a ne predolge maše«, kakor je želel njegov delodajalec. Tako je nastalo približno 30 uglasbitev psalmov in 20 uglasbitev maš.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Vabimo vas k spremljanju februarja posnete oddaje o Mešanem mladinskem zboru Emil Komel iz Gorice v luči letošnje evropske prestolnice kulture.
Vabimo vas k spremljanju februarja posnete oddaje o Mešanem mladinskem zboru Emil Komel iz Gorice v luči letošnje evropske prestolnice kulture.
Vabimo vas k spremljanju drugega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal v stolnici sv. Petra v Wormsu v okviru Festivala Schwetzingen.
Vabimo vas k spremljanju drugega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal v stolnici sv. Petra v Wormsu v okviru Festivala Schwetzingen.
Vokalize srečamo v klasičnih glasbenih delih, pa tudi pri večglasnem petju jazzovskih vokalnih skupin ter v obliki virtuoznih tehničnih vaj za pevce. Vokalize oz. vokalizirane melodije, pod katere so se podpisali različni skladatelji, bo skupaj z Berlinskim simfoničnim orkestrom in dirigentom Michaelom Schonwandtom izvedla sopranistka Natalíe Dessay.
Vokalize srečamo v klasičnih glasbenih delih, pa tudi pri večglasnem petju jazzovskih vokalnih skupin ter v obliki virtuoznih tehničnih vaj za pevce. Vokalize oz. vokalizirane melodije, pod katere so se podpisali različni skladatelji, bo skupaj z Berlinskim simfoničnim orkestrom in dirigentom Michaelom Schonwandtom izvedla sopranistka Natalíe Dessay.
V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo.
V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo.
Drevi bo na Festivalu Radovljica koncert z naslovom Kakor puščice v junakovi roki. Večer, ki ga bomo ob 20.00 neposredno prenašali na programu Ars, bo spet razvijal rdečo nit dragocene slovenske glasbene dediščine Hrenovih kornih knjig. In samo v njih je ohranjena Missa Nisi Dominus Johannesa Florija, ki bo zvenela na koncertu. Za več besed o programu in znamenitih izvajalcih – nastopila bo namreč slavna Cappella Pratensis –, smo prosili vodjo ansambla Tima Braithwaita in umetniškega vodjo festivala Domna Marinčiča.
Drevi bo na Festivalu Radovljica koncert z naslovom Kakor puščice v junakovi roki. Večer, ki ga bomo ob 20.00 neposredno prenašali na programu Ars, bo spet razvijal rdečo nit dragocene slovenske glasbene dediščine Hrenovih kornih knjig. In samo v njih je ohranjena Missa Nisi Dominus Johannesa Florija, ki bo zvenela na koncertu. Za več besed o programu in znamenitih izvajalcih – nastopila bo namreč slavna Cappella Pratensis –, smo prosili vodjo ansambla Tima Braithwaita in umetniškega vodjo festivala Domna Marinčiča.
Vabimo vas k spremljanju prvega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal maja lani v stolnici sv. Petra v Wormsu, v okviru Festivala Schwetzingen.
Vabimo vas k spremljanju prvega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal maja lani v stolnici sv. Petra v Wormsu, v okviru Festivala Schwetzingen.
Vokalize so skladbe, ki so po zasnovi blizu samospevom ali opernim arijam. Vsem je skupno, da so brez besedila ali pa ga je zelo malo; vokalni solisti pojejo po večini na zloge ali samoglasnike. Glas, o katerem pravijo, da je najbolj espresivno glasbilo, je zato toliko bolj v ospredju, odsotnost besedila pa pripomore k abstrakciji in distanci do poslušalcev; včasih lahko ustvari celo skrivnostno, mistično ozračje.
Vokalize so skladbe, ki so po zasnovi blizu samospevom ali opernim arijam. Vsem je skupno, da so brez besedila ali pa ga je zelo malo; vokalni solisti pojejo po večini na zloge ali samoglasnike. Glas, o katerem pravijo, da je najbolj espresivno glasbilo, je zato toliko bolj v ospredju, odsotnost besedila pa pripomore k abstrakciji in distanci do poslušalcev; včasih lahko ustvari celo skrivnostno, mistično ozračje.
Za uvod v zborovski mozaik zveni le petit motet/mali motet Laudate pueri Jeana–Baptista Lullyja v izvedbi ansambla Les arts florissants pod vodstvom Villiama Christieja. Ansambel je imenovan po operi Marca–Antoinea Charpentierja in njegovo uglasbitev hvalnice Te Deum smo izbrali za nadaljevanje oddaje. To pa ni edina povezava s prvo točko: na Charpentierjevo ustvarjanje je namreč vplival tudi Lullyjev opus, predvsem njegove opere. Ne nazadnje so jezuitsko cerkev St. Paul–St. Luis, v kateri je deloval Charpentier, imenovali kar “operna cerkev”, saj so za razliko od večine francoskih cerkva v njej lahko pele tudi operne zvezde – torej ženske.
Za uvod v zborovski mozaik zveni le petit motet/mali motet Laudate pueri Jeana–Baptista Lullyja v izvedbi ansambla Les arts florissants pod vodstvom Villiama Christieja. Ansambel je imenovan po operi Marca–Antoinea Charpentierja in njegovo uglasbitev hvalnice Te Deum smo izbrali za nadaljevanje oddaje. To pa ni edina povezava s prvo točko: na Charpentierjevo ustvarjanje je namreč vplival tudi Lullyjev opus, predvsem njegove opere. Ne nazadnje so jezuitsko cerkev St. Paul–St. Luis, v kateri je deloval Charpentier, imenovali kar “operna cerkev”, saj so za razliko od večine francoskih cerkva v njej lahko pele tudi operne zvezde – torej ženske.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevk dekliških gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Helena Fojkar Zupančič.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevk dekliških gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Helena Fojkar Zupančič.
V nedeljo se je od nas poslovil izjemen glasbenik, zborovodja, pisec, organizator in urednik Ivo Jelerčič. Spominjamo se ga v oddaji z njim, ki smo jo posneli leta 2009. Zbori v Podnanosu, poučevanje glasbe na osnovni šoli, vodstvo zborov v zgornji Vipavski dolini, zborovodska in višja pedagoška šola ter Akademija za glasbo v Ljubljani, zbori v Postojni, dolgoletno ravnateljevanje na postojnski glasbeni šoli, članstvo v številnih – predvsem primorskih pevskih organizacijah, raziskovanje korenin primorske zborovske pesmi in urejanje notnih zbirk ter knjiga Pevsko izročilo Primorske, Gallusova plaketa in srebrna plaketa Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti: vse našteto – bolje rečeno, navrženo, lahko povežemo z eno samo osebo: z Ivom Jelerčičem; skromnim glasbenikom, z dušo in telesom vdanim primorski zborovski pesmi in primorskemu zborovstvu.
V nedeljo se je od nas poslovil izjemen glasbenik, zborovodja, pisec, organizator in urednik Ivo Jelerčič. Spominjamo se ga v oddaji z njim, ki smo jo posneli leta 2009. Zbori v Podnanosu, poučevanje glasbe na osnovni šoli, vodstvo zborov v zgornji Vipavski dolini, zborovodska in višja pedagoška šola ter Akademija za glasbo v Ljubljani, zbori v Postojni, dolgoletno ravnateljevanje na postojnski glasbeni šoli, članstvo v številnih – predvsem primorskih pevskih organizacijah, raziskovanje korenin primorske zborovske pesmi in urejanje notnih zbirk ter knjiga Pevsko izročilo Primorske, Gallusova plaketa in srebrna plaketa Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti: vse našteto – bolje rečeno, navrženo, lahko povežemo z eno samo osebo: z Ivom Jelerčičem; skromnim glasbenikom, z dušo in telesom vdanim primorski zborovski pesmi in primorskemu zborovstvu.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Estonskega moškega zbora. Posnetek je nastal aprila lani v metodistični cerkvi v Talinu, nanj pa sta se ujeli Maša Andresa Lemba in antifona Da pacem Domine Vladimirja Agopova.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Estonskega moškega zbora. Posnetek je nastal aprila lani v metodistični cerkvi v Talinu, nanj pa sta se ujeli Maša Andresa Lemba in antifona Da pacem Domine Vladimirja Agopova.
Letos mineva 180 let od skladateljevega rojstva. To morda ni tako pomembno, veliko pa pove podatek, da je s svojimi več kot 100 deli za glas in klavir k razvoju francoskega samospeva prispeval dosti več kot marsikateri drug skladatelj. Danes velja za najplodovitejšega francoskega skladatelja te glasbene oblike pred Debussyjem. Samospeve je skladal vse življenje; raziskovalci njegovega dela in življenja opozarjajo na poduhovljenost in abstraktnost njegovih poznih del.
Letos mineva 180 let od skladateljevega rojstva. To morda ni tako pomembno, veliko pa pove podatek, da je s svojimi več kot 100 deli za glas in klavir k razvoju francoskega samospeva prispeval dosti več kot marsikateri drug skladatelj. Danes velja za najplodovitejšega francoskega skladatelja te glasbene oblike pred Debussyjem. Samospeve je skladal vse življenje; raziskovalci njegovega dela in življenja opozarjajo na poduhovljenost in abstraktnost njegovih poznih del.
Posnetki v tokratnem zborovskem mozaiku so rezultat skupnega dela vokalne skupine ČarniCe in dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Pevkam so se pridružili harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina, in nastal je niz posnetkov – prerez del za ženski zbor iz tuje in domače zakladnice. V oddaji bomo vztrajali med skladbami iz obdobja romantike spod peres Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa in Josefa Rheinbergerja.
Posnetki v tokratnem zborovskem mozaiku so rezultat skupnega dela vokalne skupine ČarniCe in dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Pevkam so se pridružili harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina, in nastal je niz posnetkov – prerez del za ženski zbor iz tuje in domače zakladnice. V oddaji bomo vztrajali med skladbami iz obdobja romantike spod peres Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa in Josefa Rheinbergerja.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Vabimo vas k poslušanju oddaje iz novogoriškega studia. Maja jo je pripravila Metka Sulič in jo posvetila 30-letnici Vokalne skupine Vinka.
Vabimo vas k poslušanju oddaje iz novogoriškega studia. Maja jo je pripravila Metka Sulič in jo posvetila 30-letnici Vokalne skupine Vinka.
Vabimo vas k spremljanju partiture, ki je bila njenemu skladatelju poleg Vigilije najljubša: Zborovske simfonije Zvonovi Sergeja Rahmaninova. To je uglasbitev pesnitve Edgarja Allana Poeja v svobodnem ruskem prevodu Konstantína Balmonta. Ruski prevod je Sergej Rahmaninov dobil v anonimno odposlanem pismu – pisateljica se je razkrila šele po njegovi smrti, očitno pa ji je bilo znano, kako zelo očaran od donenja cerkvenih zvonov je bil skladatelj že v otroštvu. Pritegnil pa ga je tudi prevod besedila Edgarja Allana Poeja, menda tako zelo, da se je kar takoj lotil komponiranja »štiristavčne simfonije«, kakor jo je sam imenoval. Solisti so sopranistka Olèsya Golovnèva tenorist Dmytro Popov in baritonist Ródion Pogóssov. Švedski radijski zbor in Komorni zbor Erica Ericsona ter Švedski radijski simfonični orkester vodi Daniel Harding. Posnetek je nastal leta 2023 v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Vabimo vas k spremljanju partiture, ki je bila njenemu skladatelju poleg Vigilije najljubša: Zborovske simfonije Zvonovi Sergeja Rahmaninova. To je uglasbitev pesnitve Edgarja Allana Poeja v svobodnem ruskem prevodu Konstantína Balmonta. Ruski prevod je Sergej Rahmaninov dobil v anonimno odposlanem pismu – pisateljica se je razkrila šele po njegovi smrti, očitno pa ji je bilo znano, kako zelo očaran od donenja cerkvenih zvonov je bil skladatelj že v otroštvu. Pritegnil pa ga je tudi prevod besedila Edgarja Allana Poeja, menda tako zelo, da se je kar takoj lotil komponiranja »štiristavčne simfonije«, kakor jo je sam imenoval. Solisti so sopranistka Olèsya Golovnèva tenorist Dmytro Popov in baritonist Ródion Pogóssov. Švedski radijski zbor in Komorni zbor Erica Ericsona ter Švedski radijski simfonični orkester vodi Daniel Harding. Posnetek je nastal leta 2023 v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino izmed njih je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je potem držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje, tudi na ustvarjanje samospevov.
Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino izmed njih je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je potem držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje, tudi na ustvarjanje samospevov.
Posvečamo se Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu, oziroma Zborovski fantaziji Ludwiga van Beethovna ter Spevom za ženski zbor, rogova in harfo, op. 17 Johannesa Brahmsa.
Posvečamo se Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu, oziroma Zborovski fantaziji Ludwiga van Beethovna ter Spevom za ženski zbor, rogova in harfo, op. 17 Johannesa Brahmsa.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Tabor slovenskih pevskih zborov
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.