Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Festival Flores Musicae, ki ga od leta 2011 organizira Kulturni dom Nova Gorica, vsako leto na Goriškem ponudi koncerte srednjeveške in renesančne glasbe. Umetniški vodja festivala je mednarodno uveljavljen kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki od študijskih let živi in ustvarja med Švico in Francijo. V nagovoru k tokratnemu festivalu, ki je potekal med 18. in 21. septembrom, s koncerti v Novi Gorici, Kromberku in v Vili Vipolže v Goriških brdih, je poudaril, da je »že« 15. edicija festivala v letu 2025 pripravila vrsto presenečenj. V preteklih letih so se pojavljali posamezni koncerti, ki so se od strogo historične prakse bolj ali manj oddaljevali, v tem letu pa je bila to glavna nit. Bor Zuljan izpostavi, da se veliko glasbenikov, ki se ukvarja s staro glasbo, zanima za druge glasbene zvrsti in se z njimi aktivno ukvarja. Na odprtje festivala je povabil trio Trëi, v katerem pojejo in igrajo Abélia Nordmann, Gizem Şimşek in Mara Miribung. V svojem dojemanju sebe kot državljanke sveta tri ženske prepletajo svoja različna okolja in kulture: renesančni, baročni in folklorni repertoar, glasbo vzhoda, zahoda in svoje lastne skladbe.
Festival Flores Musicae, ki ga od leta 2011 organizira Kulturni dom Nova Gorica, vsako leto na Goriškem ponudi koncerte srednjeveške in renesančne glasbe. Umetniški vodja festivala je mednarodno uveljavljen kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki od študijskih let živi in ustvarja med Švico in Francijo. V nagovoru k tokratnemu festivalu, ki je potekal med 18. in 21. septembrom, s koncerti v Novi Gorici, Kromberku in v Vili Vipolže v Goriških brdih, je poudaril, da je »že« 15. edicija festivala v letu 2025 pripravila vrsto presenečenj. V preteklih letih so se pojavljali posamezni koncerti, ki so se od strogo historične prakse bolj ali manj oddaljevali, v tem letu pa je bila to glavna nit. Bor Zuljan izpostavi, da se veliko glasbenikov, ki se ukvarja s staro glasbo, zanima za druge glasbene zvrsti in se z njimi aktivno ukvarja. Na odprtje festivala je povabil trio Trëi, v katerem pojejo in igrajo Abélia Nordmann, Gizem Şimşek in Mara Miribung. V svojem dojemanju sebe kot državljanke sveta tri ženske prepletajo svoja različna okolja in kulture: renesančni, baročni in folklorni repertoar, glasbo vzhoda, zahoda in svoje lastne skladbe.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Nocoj se posvečamo drugemu delu koncerta.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Nocoj se posvečamo drugemu delu koncerta.
Od skladateljeve smrti letos mineva 50 let. Svojo samospevno glasbo je največkrat osnoval na poeziji treh največjih ruskih pesnikov – Puškina, Lermontova in Dolmatovskega, a tudi drugih, kot boste lahko kmalu slišali. V svoje pesmi je vnašal elemente ruske ljudske glasbe in drugih kultur, na primer španske in grške. Njegovi samospevi imajo v primerjavi z njegovimi drugimi deli precej manj politične konotacije, mnogi so napisani v preprostejšem in neposrednem glasbenem jeziku, daleč od kompleksne in moderne komorne ter simfonične glasbe, po kateri je skladatelj najbolj znan. Tako razkrivajo manj znano stran skladateljevega genija.
Od skladateljeve smrti letos mineva 50 let. Svojo samospevno glasbo je največkrat osnoval na poeziji treh največjih ruskih pesnikov – Puškina, Lermontova in Dolmatovskega, a tudi drugih, kot boste lahko kmalu slišali. V svoje pesmi je vnašal elemente ruske ljudske glasbe in drugih kultur, na primer španske in grške. Njegovi samospevi imajo v primerjavi z njegovimi drugimi deli precej manj politične konotacije, mnogi so napisani v preprostejšem in neposrednem glasbenem jeziku, daleč od kompleksne in moderne komorne ter simfonične glasbe, po kateri je skladatelj najbolj znan. Tako razkrivajo manj znano stran skladateljevega genija.
Vabimo k poslušanju skladbe O ignis, kakor jo je po sekvenci Hildegarde iz Bingna obdelal sodobni švicarski skladatelj in violinist Paul Giger. Mistikinja, pesnica, naravoslovka in skladateljica Hildegarda Bingenska je sekvenco ustvarila za svojo alegorijo o duši, dramo o kreposti z naslovom Ordo virtutum; skladatelj Giger pa si jo je zamislil za zasedbo zbora in godalnega tria. Kompozicijo O ignis/O, ogenj in duh tolažnik predvajamo v izvedbi Estonskega filharmoničnega komornega zbora in godalnega tria v zasedbi: Paul Giger, violina, Marius Ungureanu, viola in Beat Schneider, violončelo. Dirigent je Tõnu Kaljuste.
Vabimo k poslušanju skladbe O ignis, kakor jo je po sekvenci Hildegarde iz Bingna obdelal sodobni švicarski skladatelj in violinist Paul Giger. Mistikinja, pesnica, naravoslovka in skladateljica Hildegarda Bingenska je sekvenco ustvarila za svojo alegorijo o duši, dramo o kreposti z naslovom Ordo virtutum; skladatelj Giger pa si jo je zamislil za zasedbo zbora in godalnega tria. Kompozicijo O ignis/O, ogenj in duh tolažnik predvajamo v izvedbi Estonskega filharmoničnega komornega zbora in godalnega tria v zasedbi: Paul Giger, violina, Marius Ungureanu, viola in Beat Schneider, violončelo. Dirigent je Tõnu Kaljuste.
Glasbena matica Ljubljana letos nadaljuje izobraževalni in umetniški projekt Gallus – evropski skladatelj. To se je zgodilo na seminarju 24. septembra v Kulturnem centru Schellenburg v Ljubljani. V današnji oddaji vas bomo popeljali skozi dogajanje na seminarju, ki je pomenil izjemen korak v razumevanju interpretacije Gallusove glasbe. Pred mikrofon smo povabili vse predavatelje ter dirigenta Sebastjana Vrhovnika in Stephena Laytona. Že pred dogodkom pa smo v radijski hiši gostili Veroniko Brvar, predsednico Glasbene matice Ljubljana. Foto: Jana Jocif
Glasbena matica Ljubljana letos nadaljuje izobraževalni in umetniški projekt Gallus – evropski skladatelj. To se je zgodilo na seminarju 24. septembra v Kulturnem centru Schellenburg v Ljubljani. V današnji oddaji vas bomo popeljali skozi dogajanje na seminarju, ki je pomenil izjemen korak v razumevanju interpretacije Gallusove glasbe. Pred mikrofon smo povabili vse predavatelje ter dirigenta Sebastjana Vrhovnika in Stephena Laytona. Že pred dogodkom pa smo v radijski hiši gostili Veroniko Brvar, predsednico Glasbene matice Ljubljana. Foto: Jana Jocif
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Radio Slovenija je koncert posnel, tako da boste nocoj lahko slišali prvi, prihodnji teden pa drugi del.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Radio Slovenija je koncert posnel, tako da boste nocoj lahko slišali prvi, prihodnji teden pa drugi del.
Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Čeprav se ga danes spominjamo predvsem kot Debussyjevega prijatelja ter popravljalca njegovih kompozicij, ki jih je izčiščeval ali tudi orkestriral v času Debussyjevih potovanj, raziskovalci njegove glasbe vedno pogosteje ugotavljajo visoko kakovost njegovih skladb. Vsekakor je njegova glasba usmerjena zelo vokalno, je močno osebna, impresionistično obarvana, v sebi pa tu in tam nosi tudi pridih improvizacije. Skladatelj je danes najbolj poznan in cenjen po svojih religioznih skladbah ter po pesmih.
Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Čeprav se ga danes spominjamo predvsem kot Debussyjevega prijatelja ter popravljalca njegovih kompozicij, ki jih je izčiščeval ali tudi orkestriral v času Debussyjevih potovanj, raziskovalci njegove glasbe vedno pogosteje ugotavljajo visoko kakovost njegovih skladb. Vsekakor je njegova glasba usmerjena zelo vokalno, je močno osebna, impresionistično obarvana, v sebi pa tu in tam nosi tudi pridih improvizacije. Skladatelj je danes najbolj poznan in cenjen po svojih religioznih skladbah ter po pesmih.
Posvečamo se dvema izmed francoskih skladateljev, ki sta se odlikovala ne le v komponiranju, temveč tudi kot orgelska virtuoza. Za oddajo smo tako izbrali Slovesno mašo v cis-molu, op. 16 Louisa Vierna, Duruflejevega učitelja in prijatelja. V drugem delu pa zvenijo Štirje moteti na gregorijanske teme, op. 1 Mauricea Durufleja.
Posvečamo se dvema izmed francoskih skladateljev, ki sta se odlikovala ne le v komponiranju, temveč tudi kot orgelska virtuoza. Za oddajo smo tako izbrali Slovesno mašo v cis-molu, op. 16 Louisa Vierna, Duruflejevega učitelja in prijatelja. V drugem delu pa zvenijo Štirje moteti na gregorijanske teme, op. 1 Mauricea Durufleja.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta festivala, na katerem se je predstavil eden od najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju z dolgoletno tradicijo. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje ̶ Center na šoli deluje že od leta 1971 in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pot do članstva v zasedbi ima smiselno zasnovano zborovsko piramido. Pevke začnejo s petjem v zboru 1. letnika, kjer se naučijo temeljev vokalne tehnike in zborovstva, nato pa lahko svoje znanje nadgrajujejo v omenjeni dekliški zasedbi. Od leta 2012 zbor vodi David Preložnik, pod njegovim vodstvom so se predstavile s pestrim in raznovrstnim glasbenim programom.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta festivala, na katerem se je predstavil eden od najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju z dolgoletno tradicijo. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje ̶ Center na šoli deluje že od leta 1971 in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pot do članstva v zasedbi ima smiselno zasnovano zborovsko piramido. Pevke začnejo s petjem v zboru 1. letnika, kjer se naučijo temeljev vokalne tehnike in zborovstva, nato pa lahko svoje znanje nadgrajujejo v omenjeni dekliški zasedbi. Od leta 2012 zbor vodi David Preložnik, pod njegovim vodstvom so se predstavile s pestrim in raznovrstnim glasbenim programom.
Na uvodnem koncertu za srebrni abonma je 26. septembra 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil komorni zbor Tenebrae iz Velike Britanije. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in poglobljenem pristopu do različnih slogov, je spomnil na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine, na sporedu koncerta z naslovom Nebeško darilo pa so bila tudi druga dela, od gregorijanskega korala do skladb sodobnih britanskih in ameriških ustvarjalcev. Radio Slovenija je koncert zbora posnel, v celoti bo predvajan v oddajah Zborovski koncert 10. in 17. oktobra 2025. V tokratni oddaji Zborovski panoptikum pa bo na sporedu nekaj odlomkov s koncerta in pogovor z dirigentom, ki je najbolj zaslužen za poustvarjalno strast in strokovno natančnost zbora, Niglom Shortom.
Na uvodnem koncertu za srebrni abonma je 26. septembra 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil komorni zbor Tenebrae iz Velike Britanije. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in poglobljenem pristopu do različnih slogov, je spomnil na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine, na sporedu koncerta z naslovom Nebeško darilo pa so bila tudi druga dela, od gregorijanskega korala do skladb sodobnih britanskih in ameriških ustvarjalcev. Radio Slovenija je koncert zbora posnel, v celoti bo predvajan v oddajah Zborovski koncert 10. in 17. oktobra 2025. V tokratni oddaji Zborovski panoptikum pa bo na sporedu nekaj odlomkov s koncerta in pogovor z dirigentom, ki je najbolj zaslužen za poustvarjalno strast in strokovno natančnost zbora, Niglom Shortom.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kdaj ujete v zborovski stavek:, toda Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večer je naslovil Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kdaj ujete v zborovski stavek:, toda Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večer je naslovil Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald.
Letos mineva 100 let od rojstva švedskega tenorista Nicolaia Gedde. Bil je predvsem operni pevec, čeprav je vseskozi nastopal tudi na koncertnih odrih in se proslavil z obsežnim repertoarjem francoskih, nemških, skandinavskih in ruskih pesmi oz. samospevov. Večkrat je poustvaril tudi lahkotnejšo vokalno-instrumentalno glasbo Johanna Straussa mlajšega in Roberta Stolza, pel in snemal pa je sakralno glasbo, med drugim rusko liturgično glasbo. Ker je bil jezikovno zelo spreten, je z lahkoto pel v francoščini, ruščini, nemščini, italijanščini, angleščini, češčini, švedščini in latinščini.
Letos mineva 100 let od rojstva švedskega tenorista Nicolaia Gedde. Bil je predvsem operni pevec, čeprav je vseskozi nastopal tudi na koncertnih odrih in se proslavil z obsežnim repertoarjem francoskih, nemških, skandinavskih in ruskih pesmi oz. samospevov. Večkrat je poustvaril tudi lahkotnejšo vokalno-instrumentalno glasbo Johanna Straussa mlajšega in Roberta Stolza, pel in snemal pa je sakralno glasbo, med drugim rusko liturgično glasbo. Ker je bil jezikovno zelo spreten, je z lahkoto pel v francoščini, ruščini, nemščini, italijanščini, angleščini, češčini, švedščini in latinščini.
Vabimo vas v mozaik Brucknerjeve glasbe: zveneli bosta dve uglasbitvi, in sicer Psalm št. 150 v C-duru ter hvalnica Te Dèum laudámus/Tebe Boga hvalimo, prav tako v C-duru. Soliste, Zbor Nemške opere iz Berlina in Berlinske filharmonike vodi Eugen Jochum.
Vabimo vas v mozaik Brucknerjeve glasbe: zveneli bosta dve uglasbitvi, in sicer Psalm št. 150 v C-duru ter hvalnica Te Dèum laudámus/Tebe Boga hvalimo, prav tako v C-duru. Soliste, Zbor Nemške opere iz Berlina in Berlinske filharmonike vodi Eugen Jochum.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Nova sezona prinaša pravi ognjemet zborovskih programov in priznanih izvajalcev. Z Diano Novak se bomo pogovarjali o sakralnem abonmaju, s Sebastjanom Vrhovnikom pa o prihajajočih koncertih Zbora Slovenske filharmonije.
Nova sezona prinaša pravi ognjemet zborovskih programov in priznanih izvajalcev. Z Diano Novak se bomo pogovarjali o sakralnem abonmaju, s Sebastjanom Vrhovnikom pa o prihajajočih koncertih Zbora Slovenske filharmonije.
4. januarja, leta 1783 je Wolfgang Amadeus z Dunaja naznanil svojemu očetu v Salzburg "spartirano polovico maše ..., ki leži pred mano z največjimi upi". Šlo je za Mašo v c-molu, ki se je je lotil poleti: v zaobljubo za ozdravitev neveste Constanze. Dobrodošli ob spremljanju Velike maše v c-molu, Köchel 427 oziroma 417a Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nastopajo sopranistki Liv Redpath in Christiane Karg tenorist Leif Aruhn-Solén in baritonist Johann Kristinsson. Danska Koncertni zbor in Simfonični orkester vodi Manfred Honeck. Posnetek je nastal decembra lani v Københavnu.
4. januarja, leta 1783 je Wolfgang Amadeus z Dunaja naznanil svojemu očetu v Salzburg "spartirano polovico maše ..., ki leži pred mano z največjimi upi". Šlo je za Mašo v c-molu, ki se je je lotil poleti: v zaobljubo za ozdravitev neveste Constanze. Dobrodošli ob spremljanju Velike maše v c-molu, Köchel 427 oziroma 417a Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nastopajo sopranistki Liv Redpath in Christiane Karg tenorist Leif Aruhn-Solén in baritonist Johann Kristinsson. Danska Koncertni zbor in Simfonični orkester vodi Manfred Honeck. Posnetek je nastal decembra lani v Københavnu.
Slovita sopranistka Jessye Norman, ena prvih Afroameričank, ki je uspela v opernem svetu, pa tudi kot interpretka samospevov, bi letos praznovala 80. rojstni dan, a se je poslovila že leta 2019 . Njen širok glasbeni repertoar je vključeval tudi samospeve. »Poslušati Jessye Norman, kako najde pot v pesem, je kot opazovati z začudenjem, kako lepo jutro doseže vrhunec poldneva,« so nekoč zapisali pri časopisu The Washington Times. Enako dobro se je počutila pri izvedbah črnskih duhovnih pesmi, francoskih šansonov in nemškega samospeva.
Slovita sopranistka Jessye Norman, ena prvih Afroameričank, ki je uspela v opernem svetu, pa tudi kot interpretka samospevov, bi letos praznovala 80. rojstni dan, a se je poslovila že leta 2019 . Njen širok glasbeni repertoar je vključeval tudi samospeve. »Poslušati Jessye Norman, kako najde pot v pesem, je kot opazovati z začudenjem, kako lepo jutro doseže vrhunec poldneva,« so nekoč zapisali pri časopisu The Washington Times. Enako dobro se je počutila pri izvedbah črnskih duhovnih pesmi, francoskih šansonov in nemškega samospeva.
Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija in glasbe Iacobusa Gallusa, natančneje, njegovih motetov in Maše/Misse ad imitationem Pater noster.
Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija in glasbe Iacobusa Gallusa, natančneje, njegovih motetov in Maše/Misse ad imitationem Pater noster.
Vstopili smo v umetniško sezono 2025/26, ki prinaša številne glasbene prireditve in koncerte. Pomemben delež teh vsako leto zavzeto pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Ob začetku nove glasbene sezone smo se pogovarjali z Mihelo Jagodic, producentko za zborovsko dejavnost, ki nam je predstavila pregled prihajajočih dogodkov. Pred mikrofon smo povabili tudi zborovodkinjo Rahelo Durič iz APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki prihodnje leto praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja.
Vstopili smo v umetniško sezono 2025/26, ki prinaša številne glasbene prireditve in koncerte. Pomemben delež teh vsako leto zavzeto pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Ob začetku nove glasbene sezone smo se pogovarjali z Mihelo Jagodic, producentko za zborovsko dejavnost, ki nam je predstavila pregled prihajajočih dogodkov. Pred mikrofon smo povabili tudi zborovodkinjo Rahelo Durič iz APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki prihodnje leto praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja.
Vabimo vas v zgodnji sakralni opus Antona Brucknerja. Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je bil deležen tudi pouka orglanja in komponiranja. Za glasbeno pot pa se je – vedno vase dvomeči skladatelj – odločil veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860: sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza: Uverturo v g-molu in motete Ave Maria, Christus factus est ter Aleluja! Hvalite,Gospodovi služabniki po Psalmu 112. Organist Sebastian Heindl pa je improviziral na prvo in zadnjo točko. Dela so začetek Brucknerjeve skladateljske poti, na koncu katere je bil znan predvsem kot simfonik. Zato ni čudno, da je leta 1893 glasbeni kritik Theodor Helm zapisal: »Včasih se res sprašujem, kateri izmed naših Brucknerjev je večji: mojster simfonije ali mojster cerkvene glasbe. Blagor nam, da imamo oba!« Pred nami je torej posnetek, narejen leta 2024 v cerkvi Sv. duha v Clausthal-Zellerfeldu na Saškem.
Vabimo vas v zgodnji sakralni opus Antona Brucknerja. Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je bil deležen tudi pouka orglanja in komponiranja. Za glasbeno pot pa se je – vedno vase dvomeči skladatelj – odločil veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860: sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza: Uverturo v g-molu in motete Ave Maria, Christus factus est ter Aleluja! Hvalite,Gospodovi služabniki po Psalmu 112. Organist Sebastian Heindl pa je improviziral na prvo in zadnjo točko. Dela so začetek Brucknerjeve skladateljske poti, na koncu katere je bil znan predvsem kot simfonik. Zato ni čudno, da je leta 1893 glasbeni kritik Theodor Helm zapisal: »Včasih se res sprašujem, kateri izmed naših Brucknerjev je večji: mojster simfonije ali mojster cerkvene glasbe. Blagor nam, da imamo oba!« Pred nami je torej posnetek, narejen leta 2024 v cerkvi Sv. duha v Clausthal-Zellerfeldu na Saškem.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Tabor slovenskih pevskih zborov
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
V Šentvidu pri Stični se vsako leto sredi junija s tradicionalno pevsko prireditvijo poklonijo svetniku in zavetniku kraja sv. Vidu, ki goduje v tem času. V vasi se srečajo zbori iz vse Slovenije, zamejstva in od drugod, da s skupnim petjem obudijo slovensko ljudsko, ponarodelo in umetno pesem, ki je del naše bogate kulturne dediščine. Pevski praznik z več kot petdesetletno tradicijo se ohranja s povezovanjem in sodelovanjem celotne krajevne skupnosti. Gonilno silo in srce pevcev pa več kot trideset let predstavlja dirigent Igor Švara, ki zborovodje na skupno petje pripravlja že jeseni na seminarju. Igor Švara bo na 54. taboru pevskih zborov sklenil svoje dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi, zato bo tokratni koncert zahvala za njegovo delo in popotnica prihajajočim generacijam.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem, Koroška poje, je letos skozi ljudske pesmi in motive osvetlila človeka – od rojstva do izbranih vrhuncev življenja. Koncert so pripravili zbori iz Koroške, Slovenije in Italije. Posebnost letošnje prireditve pa so bili tudi plesni nastopi, ki so jih ob spremljavi zasedbe Tonč Feinig trio izvedli plesalci in plesalke Plesne šole Kunauer.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ljubezen do petja, slovenske besede in ohranjanja kulturne dediščine kraja ter prenašanje te mlajšim generacijam. Vse to se prepleta v pevskem prazniku, ki že 53. leto poteka v vasi Šentvid pri Stični. Vsak tretji konec tedna v juniju vas oživi in ponudi priložnost za srečanje ljubiteljskih zborov iz vse Slovenije in sosednjih držav, glasbenikov, plesalcev, umetnikov in obrtnikov ter prebivalcev okoliških krajev. Na prireditvi se zberejo, da predstavijo slovensko ljudsko pesem in kulturno dediščino kraja z bogatim kulturnim dogajanjem. Z reportažno ekipo smo spremljali gostujoče zbore, organizatorje in spremljevalne dogodke Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.