Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
Beneška ljudska pravljica govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča – o fižolčku, ogeljčku in slamici. Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne, meni nič tebi nič, odločijo odpeketati v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica, ki prihaja iz Nadiške doline in je doživela že ničkoliko zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočno glasbo ter pesmicami, ki jih pojejo fižolček, ogeljček in slamica. Režiser: Alen Jelen Prirejevalec in avtor songov: Gregor Fon Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtor izvirne glasbe in izbora zvočnih efektov: Tomaž Rauch Lektor: Renato Horvat Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Marko Okorn Gospodinja – Janja Majzelj Sosede – Maja Končar Ogeljček – Jurij Souček Slamica – Polona Juh Fižolček – Zvone Hribar Krojaček – Uroš Smolej Pevci – Jurij Souček, Polona Juh, Zvone Hribar, Otroški zbor RTV Slovenija Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009.
Beneška ljudska pravljica govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča – o fižolčku, ogeljčku in slamici. Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne, meni nič tebi nič, odločijo odpeketati v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica, ki prihaja iz Nadiške doline in je doživela že ničkoliko zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočno glasbo ter pesmicami, ki jih pojejo fižolček, ogeljček in slamica. Režiser: Alen Jelen Prirejevalec in avtor songov: Gregor Fon Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtor izvirne glasbe in izbora zvočnih efektov: Tomaž Rauch Lektor: Renato Horvat Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Marko Okorn Gospodinja – Janja Majzelj Sosede – Maja Končar Ogeljček – Jurij Souček Slamica – Polona Juh Fižolček – Zvone Hribar Krojaček – Uroš Smolej Pevci – Jurij Souček, Polona Juh, Zvone Hribar, Otroški zbor RTV Slovenija Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
V ljubljanskem živalskem vrtu je letos še posebej slovesno. Njihova najstarejša varovanka – slonica Ganga – praznuje 50. rojstni dan. Kakšno je njeno življenje v živalskem vrtu, kako odgovorno je poslanstvo oskrbnika živali in kaj bi se zgodilo s posameznimi živalskimi vrstami, če bi živalske vrtove zaprli? Radio Si je tokrat ekskluzivno gostoval pri slonici Gangi in njenem dolgoletnem oskrbniku Matiji Ramšaku.
V ljubljanskem živalskem vrtu je letos še posebej slovesno. Njihova najstarejša varovanka – slonica Ganga – praznuje 50. rojstni dan. Kakšno je njeno življenje v živalskem vrtu, kako odgovorno je poslanstvo oskrbnika živali in kaj bi se zgodilo s posameznimi živalskimi vrstami, če bi živalske vrtove zaprli? Radio Si je tokrat ekskluzivno gostoval pri slonici Gangi in njenem dolgoletnem oskrbniku Matiji Ramšaku.
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.
Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.
V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.
V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.
Eva Ostrouška je seksologinja, pisateljica in vplivnica. Govorila sva o seksu. In o seksu v dolgotrajnih razmerjih. Zakaj sta obliki izpostavljeni kot dve kategoriji, bo jasno iz debate. Uživajte.
Eva Ostrouška je seksologinja, pisateljica in vplivnica. Govorila sva o seksu. In o seksu v dolgotrajnih razmerjih. Zakaj sta obliki izpostavljeni kot dve kategoriji, bo jasno iz debate. Uživajte.
Tekma smučarskih skakalk v Vikersundu je prinesla dvojno slovensko zmago. Drugega mesta se je veselila Ema Klinec, Nika Prevc pa je na svoj 20-i rojstni dan poletela do jubilejne 20-e zmage v svetovnem pokalu. Zaradi vetra so tekmo tik prej Prevčinim prvim skokom prestavili in nato opravili le eno serijo.Na istem prizorišču ta trenutek poteka finalna serija moške tekme. V oddaji tudi o tem: - Študentski protest v Beogradu na ulice pognal več sto tisoč ljudi - V Toskani zaradi obilnega deževja in zemeljskih plazov več občin še vedno odrezanih od sveta. - "Kazni za taborjenje na črno in prenočevanje so premajhne," novemu zakonu očitajo turistične občine.
Tekma smučarskih skakalk v Vikersundu je prinesla dvojno slovensko zmago. Drugega mesta se je veselila Ema Klinec, Nika Prevc pa je na svoj 20-i rojstni dan poletela do jubilejne 20-e zmage v svetovnem pokalu. Zaradi vetra so tekmo tik prej Prevčinim prvim skokom prestavili in nato opravili le eno serijo.Na istem prizorišču ta trenutek poteka finalna serija moške tekme. V oddaji tudi o tem: - Študentski protest v Beogradu na ulice pognal več sto tisoč ljudi - V Toskani zaradi obilnega deževja in zemeljskih plazov več občin še vedno odrezanih od sveta. - "Kazni za taborjenje na črno in prenočevanje so premajhne," novemu zakonu očitajo turistične občine.
Z Ekologi brez meja smo še pred dvema letoma čistili Slovenijo na terenu, od lani pa čistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kampanja opozarja na problem digitalnega onesnaževanja in nas vabi, da iz računalnikov, tablic in telefonov izbrišemo čim več navlake. Mednarodni akciji brisanja nepotrebnih datotek, fotografij in aplikacij na svojih elektronskih napravah se lahko pridružimo do konca marca. (Foto MVZI)
Z Ekologi brez meja smo še pred dvema letoma čistili Slovenijo na terenu, od lani pa čistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kampanja opozarja na problem digitalnega onesnaževanja in nas vabi, da iz računalnikov, tablic in telefonov izbrišemo čim več navlake. Mednarodni akciji brisanja nepotrebnih datotek, fotografij in aplikacij na svojih elektronskih napravah se lahko pridružimo do konca marca. (Foto MVZI)
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Lani je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih več kot 1100 ponarejenih evrskih bankovcev in 6600 ponarejenih evrskih kovancev. V tem obdobju so na Upravi kriminalistične policije v Ljubljani zaznali 800 primerov kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Pristojni pozivajo državljane k previdnosti pri gotovinskem poslovanju, saj se pri vsakodnevnih transakcijah vnovič pojavlja povečano število unovčenih ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti 50 evrov iz serije Evropa.
Lani je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih več kot 1100 ponarejenih evrskih bankovcev in 6600 ponarejenih evrskih kovancev. V tem obdobju so na Upravi kriminalistične policije v Ljubljani zaznali 800 primerov kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Pristojni pozivajo državljane k previdnosti pri gotovinskem poslovanju, saj se pri vsakodnevnih transakcijah vnovič pojavlja povečano število unovčenih ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti 50 evrov iz serije Evropa.
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
V Ženevi so minuli teden potekali pogovori med vodilnimi predstavniki ciprskih Grkov in ciprskih Turkov o prihodnji politični ureditvi Cipra. Šlo je za prve pogovore na tako visokih ravni po letu 2017. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga v Ženevi dosegli sprti strani. Med drugim so se dogovorili o razminiranju in odprtju več novih prehodov med obema ciprskima stranema. Blaž Ermenc se je v Nikoziji s tamkajšnjimi poznavalci razmer pogovarjal o političnih razmerah na tem več desetletij razdeljenem otoku.
V Ženevi so minuli teden potekali pogovori med vodilnimi predstavniki ciprskih Grkov in ciprskih Turkov o prihodnji politični ureditvi Cipra. Šlo je za prve pogovore na tako visokih ravni po letu 2017. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga v Ženevi dosegli sprti strani. Med drugim so se dogovorili o razminiranju in odprtju več novih prehodov med obema ciprskima stranema. Blaž Ermenc se je v Nikoziji s tamkajšnjimi poznavalci razmer pogovarjal o političnih razmerah na tem več desetletij razdeljenem otoku.
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki opravlja večino del na drugem tiru, ima blokirane račune, plače delavcem zamujajo, prav tako plačila podizvajalcem. To je le še ena v nizu težav, s katerimi se soočajo tako delavci kot podizvajalci pri ključnem infrastrukturnem projektu pri nas. Bo zato prišlo do še enega podaljšanja rokov? Ostali poudarki oddaje: Slovenske železnice prevzemajo tudi drugo polovico avtobusnega prevoznika Nomago Kmetijske organizacije prekinjajo sodelovanje v delovnih skupinah o novi zakonodaji; ministrica Čalušić presenečena Rusija in Ukrajina druga drugi očitata napade na civilne cilje; Kijev ob tem zavrača obtožbe o napadih na energetsko infrastrukturo.
Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki opravlja večino del na drugem tiru, ima blokirane račune, plače delavcem zamujajo, prav tako plačila podizvajalcem. To je le še ena v nizu težav, s katerimi se soočajo tako delavci kot podizvajalci pri ključnem infrastrukturnem projektu pri nas. Bo zato prišlo do še enega podaljšanja rokov? Ostali poudarki oddaje: Slovenske železnice prevzemajo tudi drugo polovico avtobusnega prevoznika Nomago Kmetijske organizacije prekinjajo sodelovanje v delovnih skupinah o novi zakonodaji; ministrica Čalušić presenečena Rusija in Ukrajina druga drugi očitata napade na civilne cilje; Kijev ob tem zavrača obtožbe o napadih na energetsko infrastrukturo.
Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.
Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Pakistanec Muhammad Kashif se je v Slovenijo preselil pred približno šestimi leti. Na podlagi svojih izkušenj je pred kratkim ustvaril svoj YouTube kanal z imenom Kashif Corner (Kashifov kotiček). Namen njegovega kanala je predvsem nudenje pomoči in deljenje nasvetov migrantom, ki se preselijo v Slovenijo iz azijskih držav, kot so Pakistan, Iran, Afganistan, Bangladeš in Indija. Z Muhammadom Kashifom se je pogovarjala Lucija Vidergar. Bereta Marko Rozman in Dejan Kaloper.
Pakistanec Muhammad Kashif se je v Slovenijo preselil pred približno šestimi leti. Na podlagi svojih izkušenj je pred kratkim ustvaril svoj YouTube kanal z imenom Kashif Corner (Kashifov kotiček). Namen njegovega kanala je predvsem nudenje pomoči in deljenje nasvetov migrantom, ki se preselijo v Slovenijo iz azijskih držav, kot so Pakistan, Iran, Afganistan, Bangladeš in Indija. Z Muhammadom Kashifom se je pogovarjala Lucija Vidergar. Bereta Marko Rozman in Dejan Kaloper.
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado: ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129 EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado: ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129 EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
V Avstriji so po več mesečnih pogajanjih ustvarili novo vlado brez skrajno desne svobodnjaške stranke, sicer zmagovalke na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci so si lahko malce oddahnili, vendar zaenkrat kaže, da se tudi v novi vladi ne bo nič spremenilo. Na drugi strani se vpis otrok v dvojezične šole povečuje, a se znanje in predvsem raba slovenščine ne izboljšujeta.
V Avstriji so po več mesečnih pogajanjih ustvarili novo vlado brez skrajno desne svobodnjaške stranke, sicer zmagovalke na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci so si lahko malce oddahnili, vendar zaenkrat kaže, da se tudi v novi vladi ne bo nič spremenilo. Na drugi strani se vpis otrok v dvojezične šole povečuje, a se znanje in predvsem raba slovenščine ne izboljšujeta.
Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v starem mestnem jedru uredili sodobno razstavišče, ki v ospredje postavlja kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznajo skozi vse leto in ne samo med fašenkom. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice ter dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine. V Kurentovo hišo se je Prvi odpravil na obisk.
Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v starem mestnem jedru uredili sodobno razstavišče, ki v ospredje postavlja kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznajo skozi vse leto in ne samo med fašenkom. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice ter dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine. V Kurentovo hišo se je Prvi odpravil na obisk.
Skladateljica Eva Ostanek, študentka Dušana Bavdka na Akademiji za glasbo, je ena od letošnjih prejemnic Študentske Prešernove nagrade Akademjie za glasbo. Nagrado je prejela za skladateljski opus v študijskem letu 2023/2024, ki ga bo deloma tudi predstavila v oddaji, seveda ob odlomkih svojih skladb: Ionescov profesor za bariton in ansambel Postranska stvar The soul's revenge Swaying doloroso
Skladateljica Eva Ostanek, študentka Dušana Bavdka na Akademiji za glasbo, je ena od letošnjih prejemnic Študentske Prešernove nagrade Akademjie za glasbo. Nagrado je prejela za skladateljski opus v študijskem letu 2023/2024, ki ga bo deloma tudi predstavila v oddaji, seveda ob odlomkih svojih skladb: Ionescov profesor za bariton in ansambel Postranska stvar The soul's revenge Swaying doloroso
Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.
Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.
V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.
V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.
Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.
Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.
Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.
Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.
V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.
V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.
Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?
Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?
V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.
V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.
Se lahko v tuji državi res počutiš kot doma, če ne razumeš jezika? Program Začetna integracija priseljencev (ZIP) od leta 2011 priseljencem iz tretjih držav omogoča brezplačno učenje slovenščine in jim tako odpira vrata do zaposlitve in stalnega bivanja v Sloveniji. Po podatkih Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je 180–urni program lani obiskovalo 3079 ljudi, med njimi tudi Ukrajinka Olha Loichenko.
Se lahko v tuji državi res počutiš kot doma, če ne razumeš jezika? Program Začetna integracija priseljencev (ZIP) od leta 2011 priseljencem iz tretjih držav omogoča brezplačno učenje slovenščine in jim tako odpira vrata do zaposlitve in stalnega bivanja v Sloveniji. Po podatkih Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je 180–urni program lani obiskovalo 3079 ljudi, med njimi tudi Ukrajinka Olha Loichenko.
Tokrat se v oddaji Filmska glasba podajamo skozi britansko-ameriško komedijo Emma iz leta 1996. Ta temelji na istoimenskem romanu priznane pisateljice Jane Austen, ki je delo izdala leta 1815. Pod scenarij in režijo tega filma se je podpisal Douglas McGrath, v glavni vlogi Emme pa je nastopila simpatična Gwyneth Paltrow. Zgodba pisateljice Jane Austen je v kombinaciji z izjemno glasbo skladateljice filmske glasbe Rachel Portman pričarala izjemno razpoloženje. Portmanova je namreč za glasbo k celovečernemu filmu Emma iz leta 1996 prejela oskarja. Njene muhaste, a romantične melodije, 'puhasti' aranžmaji za godala, solistični deli na pihalih – vse se zdi, kot da se premika preprosto, čeprav je glasba stkana premišljeno.
Tokrat se v oddaji Filmska glasba podajamo skozi britansko-ameriško komedijo Emma iz leta 1996. Ta temelji na istoimenskem romanu priznane pisateljice Jane Austen, ki je delo izdala leta 1815. Pod scenarij in režijo tega filma se je podpisal Douglas McGrath, v glavni vlogi Emme pa je nastopila simpatična Gwyneth Paltrow. Zgodba pisateljice Jane Austen je v kombinaciji z izjemno glasbo skladateljice filmske glasbe Rachel Portman pričarala izjemno razpoloženje. Portmanova je namreč za glasbo k celovečernemu filmu Emma iz leta 1996 prejela oskarja. Njene muhaste, a romantične melodije, 'puhasti' aranžmaji za godala, solistični deli na pihalih – vse se zdi, kot da se premika preprosto, čeprav je glasba stkana premišljeno.
V predpraznični epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bo dame, gospe in žene nagovoril najbolj žametni glas Slovenije Sebastijan Cavazza, zapela jim bo kraljica ljudskih src Helena Blagne, Franc Kangler pa bo podelil nekaj vozniških nasvetov. Ob tem bomo spremljali tudi podelitev oskarjev, Miran Ališič bo komentiral parlamentarni pretep, spremljali bomo Volodimirja Zelenskega na njegovem prvem profesionalnem modnem stajlingu, Uroš Slak pa bo z Mescem, Grimsom in Sajovicem razpravljal o stari dilemi – maslo ali topovi. Vse to in še dobrodelni koncert za orožje s številnimi domačimi glasbenimi gosti samo v petek dopoldan na Prvem.
V predpraznični epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bo dame, gospe in žene nagovoril najbolj žametni glas Slovenije Sebastijan Cavazza, zapela jim bo kraljica ljudskih src Helena Blagne, Franc Kangler pa bo podelil nekaj vozniških nasvetov. Ob tem bomo spremljali tudi podelitev oskarjev, Miran Ališič bo komentiral parlamentarni pretep, spremljali bomo Volodimirja Zelenskega na njegovem prvem profesionalnem modnem stajlingu, Uroš Slak pa bo z Mescem, Grimsom in Sajovicem razpravljal o stari dilemi – maslo ali topovi. Vse to in še dobrodelni koncert za orožje s številnimi domačimi glasbenimi gosti samo v petek dopoldan na Prvem.
Pomladne temperature in dež že prebujajo dvoživke, ki se bodo kmalu odpravile na pot proti mlakam, kjer bodo odložile mrest. Da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami, jim v Herpetološkem društvu s številnimi prostovoljci pomagajo čez cesto ob Večni poti v Ljubljani. Dvoživke so najbolj dejavne, ko pade mrak, zato se vsak večer prostovoljci z odsevnimi jopiči in svetilkami zberejo pred živalskim vrtom, kjer se začne prenašanje. Ob Večni poti in na kolesarski stezi so tudi prometni znaki, ki udeležence v prometu opozarjajo, naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu. Z ukrepi za varstvo dvoživk namreč prispevamo k večjemu preživetju te živalske vrste. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.
Pomladne temperature in dež že prebujajo dvoživke, ki se bodo kmalu odpravile na pot proti mlakam, kjer bodo odložile mrest. Da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami, jim v Herpetološkem društvu s številnimi prostovoljci pomagajo čez cesto ob Večni poti v Ljubljani. Dvoživke so najbolj dejavne, ko pade mrak, zato se vsak večer prostovoljci z odsevnimi jopiči in svetilkami zberejo pred živalskim vrtom, kjer se začne prenašanje. Ob Večni poti in na kolesarski stezi so tudi prometni znaki, ki udeležence v prometu opozarjajo, naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu. Z ukrepi za varstvo dvoživk namreč prispevamo k večjemu preživetju te živalske vrste. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.
Na Bledu se danes v organizaciji Zavoda za kulturo, Javnega zavoda Turizem in Muzejskega društva Bled začenjajo prvi Blejski zbirateljski dnevi. Da smo Slovenci tak dogodek potrebovali, potrjuje dejstvo, da bo že v prvi izvedbi sodelovalo več kot 60 razstavljavcev iz 9 držav. Na Bledu, ki ga je v teh dneh zasedla tudi svetovna biatlonska karavana, pa pričakujejo tudi ogromno število ljubiteljev in zbiralcev filatelije, kartofilije, numizmatike, mineralov in fosilov ter antikvitet. Na ogled, pa tudi za nakup in menjavo bodo v blejski Festivalni dvorani tako na voljo številni artefakti, kot so stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, filatelistični materiali in znamke, predvsem pa bo dogodek priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Prvič pa si bo mogoče tudi v živo ogledati meteorit Jesenice, Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, in plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra. Na fotografiji: Janez Fajfar, Urša Vernik in Srečo Vernik
Na Bledu se danes v organizaciji Zavoda za kulturo, Javnega zavoda Turizem in Muzejskega društva Bled začenjajo prvi Blejski zbirateljski dnevi. Da smo Slovenci tak dogodek potrebovali, potrjuje dejstvo, da bo že v prvi izvedbi sodelovalo več kot 60 razstavljavcev iz 9 držav. Na Bledu, ki ga je v teh dneh zasedla tudi svetovna biatlonska karavana, pa pričakujejo tudi ogromno število ljubiteljev in zbiralcev filatelije, kartofilije, numizmatike, mineralov in fosilov ter antikvitet. Na ogled, pa tudi za nakup in menjavo bodo v blejski Festivalni dvorani tako na voljo številni artefakti, kot so stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, filatelistični materiali in znamke, predvsem pa bo dogodek priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Prvič pa si bo mogoče tudi v živo ogledati meteorit Jesenice, Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, in plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra. Na fotografiji: Janez Fajfar, Urša Vernik in Srečo Vernik
Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.
Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Papež Frančišek je bil leta 2013 izvoljen na čelo Katoliške cerkve, danes torej zaznamujemo 12 let njegovega pontifikata, v katerem se je odločneje lotil problema spolnih zlorab otrok, več pozornosti pa je namenil tudi ljudem s socialnega roba, nasploh reformiral rimsko kurijo. Poleg te posebne obletnice je leto 2025 razglašeno tudi sveto leto, papež pa je že skoraj mesec dni v bolnišnici. Mojca Širok in Magda Tušar.
Papež Frančišek je bil leta 2013 izvoljen na čelo Katoliške cerkve, danes torej zaznamujemo 12 let njegovega pontifikata, v katerem se je odločneje lotil problema spolnih zlorab otrok, več pozornosti pa je namenil tudi ljudem s socialnega roba, nasploh reformiral rimsko kurijo. Poleg te posebne obletnice je leto 2025 razglašeno tudi sveto leto, papež pa je že skoraj mesec dni v bolnišnici. Mojca Širok in Magda Tušar.
Domena podjetja je magnet za spletne prevarante, ki iščejo ranljive točke, prek katerih bi lahko vstopili v spletne prostore podjetja. Velika podjetja ponavadi poskrbijo za varnost, manjša podjetja in samostojni podjetniki, pa pogosto nimajo sredstev za to. O samozaščiti se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Domena podjetja je magnet za spletne prevarante, ki iščejo ranljive točke, prek katerih bi lahko vstopili v spletne prostore podjetja. Velika podjetja ponavadi poskrbijo za varnost, manjša podjetja in samostojni podjetniki, pa pogosto nimajo sredstev za to. O samozaščiti se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Evropska unija je sprožila povračilne ukrepe za ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati danes. Ekonomisti in gospodarstveniki zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami in Evropsko unijo obžalujejo in ocenjujejo kot škodljivo za obe gospodarstvi. Čeprav naj bi bili finančni učinki carin in proticarin približno uravnoteženi, bosta namreč poslovanje in načrtovanje vsekakor precej oteženi. Več o posledicah v pogovoru z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Evropska unija je sprožila povračilne ukrepe za ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati danes. Ekonomisti in gospodarstveniki zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami in Evropsko unijo obžalujejo in ocenjujejo kot škodljivo za obe gospodarstvi. Čeprav naj bi bili finančni učinki carin in proticarin približno uravnoteženi, bosta namreč poslovanje in načrtovanje vsekakor precej oteženi. Več o posledicah v pogovoru z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež
84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež