Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. V knjigi Martine Potisk Ena na ena je šestdeset pesmi, naslovljenih zgolj po zaporednih številkah. Vse so napisane dosledno brez punktuacije (razen v štiriinpetdeseti pesmi ko se za V pojavi pika), v prostem verzu in z jezikom, ki se rad spreobrača iz visokega do pogovornega, na trenutke celo "pošvedranega" z neštetimi besednimi igrami, kalki, asociativnim pisanjem, kjer se verzi pretakajo drug v drugega na videz brez "repa in glave", se pa pretakajo, točijo v razne plasti, v nadpomene, podpomene in prazne marnje ... Tako nekako, kot se civilizacija vedno bolj striktno spreminja v cvilizacijo. To po že znani tezi ljubega nam pesnika, da gre vse počasi h koncu "ne s treskom, temveč s cviljenjem". Vsaj še eno pesnico poznam, Vido Mokrin Pauer, ki goji tovrstno pisanje. Beseda porodi besedo, asociacija dvigne pulz do nove prispodobe, vse se nekako po principu ena na ena kotali iz verza v verz, vmes je nekaj besednih iger, veliko je slengovskih prekucij, neprestano pa brbota in rine v smer jezikovnih "norosti", kjer se težko odločamo, ali gre za realije ali nemara samo fekalije – besede prenesejo vse, bralčevi percepciji se pa potem vrti v glavi od jezikavih erupcij. Da ne bo nesporazuma, Martina Potisk to počne na žlahtno sproščen način, brez sile se prepušča toku, kjer "cvilita" oba, bralec in pesnica. Občasno se spozabi in pove kakšno bolj "uravnoteženo" misel, na primer v devetnajsti pesmi, kjer je poezija čistejša in jasnejša: "ne / ni zvezd / mandragorinih gnezd / samo nenasitljivi naprstci / komarji v predpasnikih in pijanska / srepota pred paradoksalnim strelskim / postankom ko bo treba odmetati mrzle / kanje in premostiti pretrgane glasove / na vranje pogreti podstrehi ker / roko na srce / res ne morem / minirati tako eh / majhnih njih / potem ostanem sama // do neba". Igra je pač igra, besedne so pa sploh zabavne. Asociativni tok je za prmajduš nekaj, česar ne prinašajo podnebne spremembe, ni plaz, niti povodenj, sploh ne ogroža sveta, je pa strašen in nenasiten v svoji ekspanziji. Pesništvo prejšnejga stoletja je že dodobra preigralo vse take besedilne vulkane, se pa v resnici nikoli ni odpovedalo dejstvu, da so človeški možgani, ko si zares začnejo izmišljati poezijo, samozadostno vesolje, ki planetarno resničnost mimogrede, brez muje, stisne v kot in jo naredi drobceno. Tako, če strnemo brez pik in vejic, so vse to res "parnasovske pompadure" in se pesmim prav dobro godi. Nič jih ne ovira pri nastanku; pesnica se jim blagovoljno prepušča, da jo izkoriščajo kot medij, kot ročno izdelano žensko torbico (pompaduro), v kateri lahko najdeš več reči, kot jih volumen sploh lahko sprejme. Tudi literarnih eksperimentov je v pompaduri na pretek. Če se omejimo samo na prosto verzifikacijo in zapis brez punktuacije, smo že na njivi svobodnega doživljanja poezije brez vnaprejšnjih diktatov. Bralec tekst brez ločil seveda lahko bere in akceptira po svoje, mu dodaja svoj pomen, se ritmično obnaša kot jazzovski bobnar in pogosto bere celo "sinkopirano". Poudarke in intence poezije lahko prestavi na čisto druge pomene in vrednote. Na tej točki se pesnica naveže na slavne prednike, Eliota, Pounda in Gertrude Stein, če omenimo samo najbolj znane, svoje pa so k takemu slogu prispevali še nadrealistični ustvarjalci in pesniki beat generacije. Mogoče res že malo pozabljen pristop, saj se postmodernistična lirika raje ogleduje v narcisovem ogledalu jaza, avtopoetik pa se je v zadnjih desetletjih razcvetelo za več deset arboretumov, ampak ti tokovi, ti prosti tokovi, ti svobodni curki besed, te iskrive povodnji, ki v svojo strugo lahko spravijo kakršno koli besedo ali metaforo, ta "frajgajst" ima v modernem času spet svoj pomen - pesniku dati avtonomijo in svobodo, da brez pomisleka lahko napiše: "vem / vas ne zanima / na samem merim v sence sonca / dokler do donebnega poka prodira / od oka koralna bilanca".
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. V knjigi Martine Potisk Ena na ena je šestdeset pesmi, naslovljenih zgolj po zaporednih številkah. Vse so napisane dosledno brez punktuacije (razen v štiriinpetdeseti pesmi ko se za V pojavi pika), v prostem verzu in z jezikom, ki se rad spreobrača iz visokega do pogovornega, na trenutke celo "pošvedranega" z neštetimi besednimi igrami, kalki, asociativnim pisanjem, kjer se verzi pretakajo drug v drugega na videz brez "repa in glave", se pa pretakajo, točijo v razne plasti, v nadpomene, podpomene in prazne marnje ... Tako nekako, kot se civilizacija vedno bolj striktno spreminja v cvilizacijo. To po že znani tezi ljubega nam pesnika, da gre vse počasi h koncu "ne s treskom, temveč s cviljenjem". Vsaj še eno pesnico poznam, Vido Mokrin Pauer, ki goji tovrstno pisanje. Beseda porodi besedo, asociacija dvigne pulz do nove prispodobe, vse se nekako po principu ena na ena kotali iz verza v verz, vmes je nekaj besednih iger, veliko je slengovskih prekucij, neprestano pa brbota in rine v smer jezikovnih "norosti", kjer se težko odločamo, ali gre za realije ali nemara samo fekalije – besede prenesejo vse, bralčevi percepciji se pa potem vrti v glavi od jezikavih erupcij. Da ne bo nesporazuma, Martina Potisk to počne na žlahtno sproščen način, brez sile se prepušča toku, kjer "cvilita" oba, bralec in pesnica. Občasno se spozabi in pove kakšno bolj "uravnoteženo" misel, na primer v devetnajsti pesmi, kjer je poezija čistejša in jasnejša: "ne / ni zvezd / mandragorinih gnezd / samo nenasitljivi naprstci / komarji v predpasnikih in pijanska / srepota pred paradoksalnim strelskim / postankom ko bo treba odmetati mrzle / kanje in premostiti pretrgane glasove / na vranje pogreti podstrehi ker / roko na srce / res ne morem / minirati tako eh / majhnih njih / potem ostanem sama // do neba". Igra je pač igra, besedne so pa sploh zabavne. Asociativni tok je za prmajduš nekaj, česar ne prinašajo podnebne spremembe, ni plaz, niti povodenj, sploh ne ogroža sveta, je pa strašen in nenasiten v svoji ekspanziji. Pesništvo prejšnejga stoletja je že dodobra preigralo vse take besedilne vulkane, se pa v resnici nikoli ni odpovedalo dejstvu, da so človeški možgani, ko si zares začnejo izmišljati poezijo, samozadostno vesolje, ki planetarno resničnost mimogrede, brez muje, stisne v kot in jo naredi drobceno. Tako, če strnemo brez pik in vejic, so vse to res "parnasovske pompadure" in se pesmim prav dobro godi. Nič jih ne ovira pri nastanku; pesnica se jim blagovoljno prepušča, da jo izkoriščajo kot medij, kot ročno izdelano žensko torbico (pompaduro), v kateri lahko najdeš več reči, kot jih volumen sploh lahko sprejme. Tudi literarnih eksperimentov je v pompaduri na pretek. Če se omejimo samo na prosto verzifikacijo in zapis brez punktuacije, smo že na njivi svobodnega doživljanja poezije brez vnaprejšnjih diktatov. Bralec tekst brez ločil seveda lahko bere in akceptira po svoje, mu dodaja svoj pomen, se ritmično obnaša kot jazzovski bobnar in pogosto bere celo "sinkopirano". Poudarke in intence poezije lahko prestavi na čisto druge pomene in vrednote. Na tej točki se pesnica naveže na slavne prednike, Eliota, Pounda in Gertrude Stein, če omenimo samo najbolj znane, svoje pa so k takemu slogu prispevali še nadrealistični ustvarjalci in pesniki beat generacije. Mogoče res že malo pozabljen pristop, saj se postmodernistična lirika raje ogleduje v narcisovem ogledalu jaza, avtopoetik pa se je v zadnjih desetletjih razcvetelo za več deset arboretumov, ampak ti tokovi, ti prosti tokovi, ti svobodni curki besed, te iskrive povodnji, ki v svojo strugo lahko spravijo kakršno koli besedo ali metaforo, ta "frajgajst" ima v modernem času spet svoj pomen - pesniku dati avtonomijo in svobodo, da brez pomisleka lahko napiše: "vem / vas ne zanima / na samem merim v sence sonca / dokler do donebnega poka prodira / od oka koralna bilanca".
Tadej Pogačar je znova pridobil nekaj sekund in naredil nov korak k skupni zmagi na kolesarski dirki po Franciji. V kraljevski etapi se je držal kolesa svojega največjega rivala Jonasa Vingegaarda, na koncu klanca na Col de la Loze, tam, kjer je pred leti doživel svoje najtežje trenutke na dirki vseh dirk, pa je ušel Dancu in rahlo povečal svojo prednost v skupnem seštevku. Gost Primož Čerin razlaga, da je Tadej Pogačar skoraj popoln kolesar, da že desetletja ni bilo takšnega kolesarja, ki bi bil tako suveren, skoraj brez slabosti. Prvi Slovenec, ki je končal Tour, poudari, da ima Pogačar izjemno držo na kolesu, v nasprotju s konkurenti pa zna to držo Pogačar ohranjati tudi v najtežjih trenutkih dirk. Čerin se pogovarja z radijskim reporterjem na prizorišču Luko Dolarjem in voditeljem Luko Petričem, ni pa razumel taktik Visme in Red Bulla v 18. etapi. Za Vismo pravi, da je porabila veliko energije na vzponu na Madelaine, pridobila ni ničesar, za zadnji vzpon pa je bila izmučena, presenečen pa je bil nad vožnjo Floriana Lipowitza. Mladi Nemec je dolgo sam kolesaril, potem napadel na začetku zadnjega vzpona, a na koncu izgubil precej časa v primerjavi s četrtim Oscarjem Onleyjem in petim Primožem Rogličem.
Tadej Pogačar je znova pridobil nekaj sekund in naredil nov korak k skupni zmagi na kolesarski dirki po Franciji. V kraljevski etapi se je držal kolesa svojega največjega rivala Jonasa Vingegaarda, na koncu klanca na Col de la Loze, tam, kjer je pred leti doživel svoje najtežje trenutke na dirki vseh dirk, pa je ušel Dancu in rahlo povečal svojo prednost v skupnem seštevku. Gost Primož Čerin razlaga, da je Tadej Pogačar skoraj popoln kolesar, da že desetletja ni bilo takšnega kolesarja, ki bi bil tako suveren, skoraj brez slabosti. Prvi Slovenec, ki je končal Tour, poudari, da ima Pogačar izjemno držo na kolesu, v nasprotju s konkurenti pa zna to držo Pogačar ohranjati tudi v najtežjih trenutkih dirk. Čerin se pogovarja z radijskim reporterjem na prizorišču Luko Dolarjem in voditeljem Luko Petričem, ni pa razumel taktik Visme in Red Bulla v 18. etapi. Za Vismo pravi, da je porabila veliko energije na vzponu na Madelaine, pridobila ni ničesar, za zadnji vzpon pa je bila izmučena, presenečen pa je bil nad vožnjo Floriana Lipowitza. Mladi Nemec je dolgo sam kolesaril, potem napadel na začetku zadnjega vzpona, a na koncu izgubil precej časa v primerjavi s četrtim Oscarjem Onleyjem in petim Primožem Rogličem.
72. Puljski filmski festival, ki poteka v areni in na drugih puljskih filmskih in gledaliških lokacijah, je na vrhuncu. Za zlate arene se poteguje 18 filmov, program PoPularna Pula prineša najnovejše filmske uspešnice, na festival pa se je v različne sekcije uvrstilo tudi kar nekaj slovenskih filmov. V Senožečah, kjer so pred dnevi odprli muzej, je bilo slovesno tudi minuli konec tedna. Družina Rutar je namreč v prenovljeni hiši odprla galerijo. Pri morju se je navdihoval trikratni Pulitzerjev nagrajenec, ameriški pesnik Carl Sandburg, ki mu tokrat prisluhnemo v rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič pa nam je za današnjo glasbeno spremljavo izbral angleškega rock, blues in soul pevca Chrisa Farlowa.
72. Puljski filmski festival, ki poteka v areni in na drugih puljskih filmskih in gledaliških lokacijah, je na vrhuncu. Za zlate arene se poteguje 18 filmov, program PoPularna Pula prineša najnovejše filmske uspešnice, na festival pa se je v različne sekcije uvrstilo tudi kar nekaj slovenskih filmov. V Senožečah, kjer so pred dnevi odprli muzej, je bilo slovesno tudi minuli konec tedna. Družina Rutar je namreč v prenovljeni hiši odprla galerijo. Pri morju se je navdihoval trikratni Pulitzerjev nagrajenec, ameriški pesnik Carl Sandburg, ki mu tokrat prisluhnemo v rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič pa nam je za današnjo glasbeno spremljavo izbral angleškega rock, blues in soul pevca Chrisa Farlowa.
Ta teden so v Portorožu postavili tri merilne postaje, ki bodo čez poletje spremljale raven hrupa, ena pa tudi kakovost zraka. Po nekajdnevnem testnem obdobju so vsi senzorji naravnani in že od včeraj dajejo prve podatke. Meritve so dostopne javnosti. Na Občini Piran si želijo živahno dogajanje, ki pa naj ne bo preglasno, poudarjajo. V Krajevni skupnosti Portorož postavitev merilnih postaj pozdravljajo. V oddaji boste slišali še: - Pred poslankami in poslanci sta danes dve izredni seji, odločali bodo tudi o preklicu referenduma o obrambnih izdatkih. - Na Cerju so odprli nov galerijski prostor. - Nogometaši Kopra so bili boljši od sarajevskega Željezničarja.
Ta teden so v Portorožu postavili tri merilne postaje, ki bodo čez poletje spremljale raven hrupa, ena pa tudi kakovost zraka. Po nekajdnevnem testnem obdobju so vsi senzorji naravnani in že od včeraj dajejo prve podatke. Meritve so dostopne javnosti. Na Občini Piran si želijo živahno dogajanje, ki pa naj ne bo preglasno, poudarjajo. V Krajevni skupnosti Portorož postavitev merilnih postaj pozdravljajo. V oddaji boste slišali še: - Pred poslankami in poslanci sta danes dve izredni seji, odločali bodo tudi o preklicu referenduma o obrambnih izdatkih. - Na Cerju so odprli nov galerijski prostor. - Nogometaši Kopra so bili boljši od sarajevskega Željezničarja.
Novela zakona o zaščiti živali, o kateri bo po vetu državnega sveta vnovič odločal državni zbor, razdvaja zagovornike zaščite živali in prašičerejce. Zakonske spremembe med drugim predvidevajo obvezno kastracijo pujskov z uporabo analgetikov in anestetikov. Tomo Wankmüller, predsednik upravnega odbora veterinarske zbornice Slovenije, pojasnjuje razloge za kastracijo in morebitne težave ob uveljavitvi zakona. Veterinarji, ki bi izvajali anestezijo, zaradi upoštevanja biovarnosti ne bi mogli pravočasno kastrirati mladih pujskov, opozarja. Obstaja pa enostavna rešitev s spremembo samega zakonskega besedila pravi. ''Kompromis bi bil dosežen, če bi kastracijo do 7. dneva obvezno izvajali s protibolečinskimi sredstvi, če je pa pujsek večji pa z narkozo in analgetiki.''
Novela zakona o zaščiti živali, o kateri bo po vetu državnega sveta vnovič odločal državni zbor, razdvaja zagovornike zaščite živali in prašičerejce. Zakonske spremembe med drugim predvidevajo obvezno kastracijo pujskov z uporabo analgetikov in anestetikov. Tomo Wankmüller, predsednik upravnega odbora veterinarske zbornice Slovenije, pojasnjuje razloge za kastracijo in morebitne težave ob uveljavitvi zakona. Veterinarji, ki bi izvajali anestezijo, zaradi upoštevanja biovarnosti ne bi mogli pravočasno kastrirati mladih pujskov, opozarja. Obstaja pa enostavna rešitev s spremembo samega zakonskega besedila pravi. ''Kompromis bi bil dosežen, če bi kastracijo do 7. dneva obvezno izvajali s protibolečinskimi sredstvi, če je pa pujsek večji pa z narkozo in analgetiki.''
Vstopili smo v odločilni teden 112. kolesarske dirke po Franciji. Da je Slovenija kolesarska velesila, ni potrebno poudarjati, saj se uspehi kar vrstijo. Vlada je sprejela sklep o nameri, da organizatorju predlaga začetek kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji. Če bo kandidatura uspela, bo Slovenija postala gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu leta 2029. Kakšni so komentarji poslušalk in poslušalcev?
Vstopili smo v odločilni teden 112. kolesarske dirke po Franciji. Da je Slovenija kolesarska velesila, ni potrebno poudarjati, saj se uspehi kar vrstijo. Vlada je sprejela sklep o nameri, da organizatorju predlaga začetek kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji. Če bo kandidatura uspela, bo Slovenija postala gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu leta 2029. Kakšni so komentarji poslušalk in poslušalcev?
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Na Inštitut Prelomi, ki pomaga ljudem v finančnih stiskah, se v zadnjem času obračajo brezdomci in odvisniki, ki so nase prepisali zadolžena podjetja, da bi hitro prišli do nekaj sto evrov. Potem so ostali brez socialne pomoči, zdravstvene oskrbe in z izvršbo finančne uprave. Inštitut je na problematiko opozoril Ministrstvo za pravosodje, ki je notarje pozvalo k večji skrbnosti pri overitvah takih pravnih poslov, prav tako policija občane poziva k večji previdnosti. Čeprav si vse omenjene institucije želijo problematiko rešiti, poudarjajo, da te kriminalne dejavnosti ne morejo preprečiti.
Na Inštitut Prelomi, ki pomaga ljudem v finančnih stiskah, se v zadnjem času obračajo brezdomci in odvisniki, ki so nase prepisali zadolžena podjetja, da bi hitro prišli do nekaj sto evrov. Potem so ostali brez socialne pomoči, zdravstvene oskrbe in z izvršbo finančne uprave. Inštitut je na problematiko opozoril Ministrstvo za pravosodje, ki je notarje pozvalo k večji skrbnosti pri overitvah takih pravnih poslov, prav tako policija občane poziva k večji previdnosti. Čeprav si vse omenjene institucije želijo problematiko rešiti, poudarjajo, da te kriminalne dejavnosti ne morejo preprečiti.
Do konca Toura je le še 6 etap, Tadej Pogačar pa na svoj 6. Touru uspešno krmari proti novi zmagi. Primož Roglič je vmes splezal na 6. mesto. Vabljeni k poslušanju!
Do konca Toura je le še 6 etap, Tadej Pogačar pa na svoj 6. Touru uspešno krmari proti novi zmagi. Primož Roglič je vmes splezal na 6. mesto. Vabljeni k poslušanju!
Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so jo velikokrat ponatisnili. Sledile so številne druge pesniške zbirke, nagrade in priznanja. V arhivskem posnetku iz leta 1982 Ciril Zlobec, na vrhuncu moči, razmišlja o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.
Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so jo velikokrat ponatisnili. Sledile so številne druge pesniške zbirke, nagrade in priznanja. V arhivskem posnetku iz leta 1982 Ciril Zlobec, na vrhuncu moči, razmišlja o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.
Piše Jože Štucin, bere Aleksander Golja. Seveda nas ob prozi Mateja Krajnca Gospod z Ezl eka najprej zamika izvedeti, kaj je v našem času še "absurdni roman"; je to nadaljevanje literarnega žanra, ki ga je razvil predvsem Albert Camus. Njegov Mit o Sizifu je bil svojčas kultno delo, saj je premaknil smisel življenja proti nesmislu, absurdu, stanju, v katerega bitje pade ne po svoji volji in se potem iz njega lahko izvije samo na dva načina: da dogodek svoje biti ignorira ali pa v svoji enkratni pojavnosti najde izziv, lučko uma, ki sili v temo in išče način, kako absurd premagati. Da tretje možnosti, prostovoljnega odhoda s te platforme, ki v resnici ne ponuja nič konkretnega, to je samomora, niti ne omenjamo. Žanr je imel veliko smiselnih temeljev, od grozodejstev svetovnih vojn do krize človekove identitete brez Boga, v zaodrju pa so olje na ogenj prilivali še totalitaristični sistemi potrošniškega kapitalizma in idealistični diktati komunizma z vsemi vmesnimi interakcijami in podsistemi. Resničnost, ko odvržeš vse iluzije, privide, aluzije, mimikrije in sanje ... je nična, prazna množica upanja in stanje krutega zavedanja le-tega. Vse to sicer že vemo: absurd biti in bivanja, Sizif, mrtev Bog, dekadenca in podobne reči, ki nam hudiča ponujajo na pladnju in jemljejo smisel življenja ter ga sprevračajo na zgolj materialno pojavnost, vse to je sicer literarna klasika, je že nekako obdelano, predelano seveda nikakor. Je pa velik del peze celotne eksistenicialne krize prejšnjega sotletja ostal odprt za nove "pobude", za nova iskanja smisla. Kot vidimo zgodba v našem času spet dobiva navdih, spet se kopičijo absurdi in človek ponovno, nemara tokrat še bolj zares, lebdi v praznem prostoru, niču. Še vedno smo na začetku, to je prva misel ob branju tega intrigantnega dela, ki nima niti začetka niti konca, je pa tu, kot skala na hrbtu, naš korak "navzgor", ki vedno generira padec "navzdol". No, da pa se ob vsem tem najde pisatelj Matej Krajnc s svojim absurdnim junakom, gospodom z Ezl eka, je pravzaprav raritetno in občudovanja vredno oživljanje sloga polpretekle "nezgodovine", literature absurda. Junak je nekakšna glasbena figura z ulice, pevec, nastopač, ki na nekem mestu, v prostoru Ezl eka (menda predel Maribora, če se ne motimo), kroji podobo mesta. Nič posebnega, je pač nekdo, ki v svojem brezčasju išče svoj trenutek, mogoče tudi boren zaslužek, a je tam kot kandelaber, ikona ulice. To je, se zdi, temeljna postavka romana, a ker gre za roman absurda, bolje za absurden roman (ki, mimogrede, zelo minimalistično doseže romaneskni standard tako glede dolžine kot v razmahu zgodbe, ki je v resnici ni), ta "realna" oseba je vez imaginacije s fikcijo. Okrog tega "gospoda" se vse vrti. Nič ni res in vse je res. Pisatelj se je "utrgal z vajeti", bi lahko šaljivo dodali. Ima vizije mesta, ima refleksije in spomine, rad se suče med realitetatimi z ulice, hkrati pa pada v nemilost svoje lastne domišljije. Zgodba se mu suče okrog jedra kot ringlšpil v Pratru, ker pa gre za glasbene slike, je prepolna asociacij na znana umetniška in poustvarjalna imena iz zvrsti, ki tudi njega oplajajo. Če pride mimo Miles Davis, lahko samo rečemo, hvala bogu, ena realna persona v romanu. Na vse to se mešajo Bajagovi verzi, ki je tudi opeval džezerje, malo za šalo, veliko zares. In tako naprej. Ni konca ne kraja refleksij z bistrim umskim pisateljskim nagonom, ko dogodki kot poskočna kobilica preskakujejo iz časa v čas, iz sedanjosti k Franu Levstiku (odlični so citati njegovih del v objemu modernega čutenja), ko pisatelj vleče vzporednice z minulim, nekdanjim, arhaičnim in sedanjim, preminulim, živim in fiktivnim. Težko je branje prvih strani, ko pa se udobno umestiš v Krajnčev svet, ko se znebiš želje po realizmu in "odpišeš" štorijo kot nekaj, kar v tem romanu pade že po prvih stavkih, se lahko samo prikloniš bravuroznosti introspekcije, ki z navdihom ekstrospekcije mimogrede ruši tabuje in spet vzpostavlja vez z eksperimentalno literaturo, ki jo je ustvarjal James Joyce. Predvsem z njegovim zagonetnim romanom Finneganovo bdenje. Tu sicer ne gre toliko za zapis prostega toka sanj v času budnosti, temveč je bolj kot nekakšna povodenj nove resničnosti, nekaj, v kar se je svet zbudil po modernizmu in vseh tavanjih po jeziku in iskanju smisla. Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike, pa spisano še plemeniti z zvočnim metabolizmom krasnih jazzovskih komadov, ki svoje zgodbe z lahkoto najdejo tudi v liturgiji popa in arta, kjer ni nobenih visokih pesmi, je pa čista kri življenja.
Piše Jože Štucin, bere Aleksander Golja. Seveda nas ob prozi Mateja Krajnca Gospod z Ezl eka najprej zamika izvedeti, kaj je v našem času še "absurdni roman"; je to nadaljevanje literarnega žanra, ki ga je razvil predvsem Albert Camus. Njegov Mit o Sizifu je bil svojčas kultno delo, saj je premaknil smisel življenja proti nesmislu, absurdu, stanju, v katerega bitje pade ne po svoji volji in se potem iz njega lahko izvije samo na dva načina: da dogodek svoje biti ignorira ali pa v svoji enkratni pojavnosti najde izziv, lučko uma, ki sili v temo in išče način, kako absurd premagati. Da tretje možnosti, prostovoljnega odhoda s te platforme, ki v resnici ne ponuja nič konkretnega, to je samomora, niti ne omenjamo. Žanr je imel veliko smiselnih temeljev, od grozodejstev svetovnih vojn do krize človekove identitete brez Boga, v zaodrju pa so olje na ogenj prilivali še totalitaristični sistemi potrošniškega kapitalizma in idealistični diktati komunizma z vsemi vmesnimi interakcijami in podsistemi. Resničnost, ko odvržeš vse iluzije, privide, aluzije, mimikrije in sanje ... je nična, prazna množica upanja in stanje krutega zavedanja le-tega. Vse to sicer že vemo: absurd biti in bivanja, Sizif, mrtev Bog, dekadenca in podobne reči, ki nam hudiča ponujajo na pladnju in jemljejo smisel življenja ter ga sprevračajo na zgolj materialno pojavnost, vse to je sicer literarna klasika, je že nekako obdelano, predelano seveda nikakor. Je pa velik del peze celotne eksistenicialne krize prejšnjega sotletja ostal odprt za nove "pobude", za nova iskanja smisla. Kot vidimo zgodba v našem času spet dobiva navdih, spet se kopičijo absurdi in človek ponovno, nemara tokrat še bolj zares, lebdi v praznem prostoru, niču. Še vedno smo na začetku, to je prva misel ob branju tega intrigantnega dela, ki nima niti začetka niti konca, je pa tu, kot skala na hrbtu, naš korak "navzgor", ki vedno generira padec "navzdol". No, da pa se ob vsem tem najde pisatelj Matej Krajnc s svojim absurdnim junakom, gospodom z Ezl eka, je pravzaprav raritetno in občudovanja vredno oživljanje sloga polpretekle "nezgodovine", literature absurda. Junak je nekakšna glasbena figura z ulice, pevec, nastopač, ki na nekem mestu, v prostoru Ezl eka (menda predel Maribora, če se ne motimo), kroji podobo mesta. Nič posebnega, je pač nekdo, ki v svojem brezčasju išče svoj trenutek, mogoče tudi boren zaslužek, a je tam kot kandelaber, ikona ulice. To je, se zdi, temeljna postavka romana, a ker gre za roman absurda, bolje za absurden roman (ki, mimogrede, zelo minimalistično doseže romaneskni standard tako glede dolžine kot v razmahu zgodbe, ki je v resnici ni), ta "realna" oseba je vez imaginacije s fikcijo. Okrog tega "gospoda" se vse vrti. Nič ni res in vse je res. Pisatelj se je "utrgal z vajeti", bi lahko šaljivo dodali. Ima vizije mesta, ima refleksije in spomine, rad se suče med realitetatimi z ulice, hkrati pa pada v nemilost svoje lastne domišljije. Zgodba se mu suče okrog jedra kot ringlšpil v Pratru, ker pa gre za glasbene slike, je prepolna asociacij na znana umetniška in poustvarjalna imena iz zvrsti, ki tudi njega oplajajo. Če pride mimo Miles Davis, lahko samo rečemo, hvala bogu, ena realna persona v romanu. Na vse to se mešajo Bajagovi verzi, ki je tudi opeval džezerje, malo za šalo, veliko zares. In tako naprej. Ni konca ne kraja refleksij z bistrim umskim pisateljskim nagonom, ko dogodki kot poskočna kobilica preskakujejo iz časa v čas, iz sedanjosti k Franu Levstiku (odlični so citati njegovih del v objemu modernega čutenja), ko pisatelj vleče vzporednice z minulim, nekdanjim, arhaičnim in sedanjim, preminulim, živim in fiktivnim. Težko je branje prvih strani, ko pa se udobno umestiš v Krajnčev svet, ko se znebiš želje po realizmu in "odpišeš" štorijo kot nekaj, kar v tem romanu pade že po prvih stavkih, se lahko samo prikloniš bravuroznosti introspekcije, ki z navdihom ekstrospekcije mimogrede ruši tabuje in spet vzpostavlja vez z eksperimentalno literaturo, ki jo je ustvarjal James Joyce. Predvsem z njegovim zagonetnim romanom Finneganovo bdenje. Tu sicer ne gre toliko za zapis prostega toka sanj v času budnosti, temveč je bolj kot nekakšna povodenj nove resničnosti, nekaj, v kar se je svet zbudil po modernizmu in vseh tavanjih po jeziku in iskanju smisla. Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike, pa spisano še plemeniti z zvočnim metabolizmom krasnih jazzovskih komadov, ki svoje zgodbe z lahkoto najdejo tudi v liturgiji popa in arta, kjer ni nobenih visokih pesmi, je pa čista kri življenja.
Iz Gaze poročajo, da je v zadnjih 24-ih urah zaradi lakote umrlo 18 ljudi, ob tem pa tudi da je izraelska vojska v napadih na enklavo ubila več 10 ljudi. Izraelska vojska poročila zavrača kot napihnjena, ob tem pa je izdala nov ukaz o evakuaciji prebivalcev, in sicer z jugozahoda Deir al Balaha proti jugu. Medtem je k ustavitvi vojne v Gazi znova pozval papež Leon 14-i. V oddaji tudi o tem: - Kremelj: ruski vojaški cilji imajo prednost pred mirovnim dogovorom - Na Japonskem kaže na poraz vladajoče stranke na volitvah v zgornji dom parlamenta - Kolesarji opravili z drugim tednom Toura; Pogačar v zanesljivem vodstvu
Iz Gaze poročajo, da je v zadnjih 24-ih urah zaradi lakote umrlo 18 ljudi, ob tem pa tudi da je izraelska vojska v napadih na enklavo ubila več 10 ljudi. Izraelska vojska poročila zavrača kot napihnjena, ob tem pa je izdala nov ukaz o evakuaciji prebivalcev, in sicer z jugozahoda Deir al Balaha proti jugu. Medtem je k ustavitvi vojne v Gazi znova pozval papež Leon 14-i. V oddaji tudi o tem: - Kremelj: ruski vojaški cilji imajo prednost pred mirovnim dogovorom - Na Japonskem kaže na poraz vladajoče stranke na volitvah v zgornji dom parlamenta - Kolesarji opravili z drugim tednom Toura; Pogačar v zanesljivem vodstvu
Slovenija je članica zveze Nato že več kot dve desetletji. A razprave o njeni vlogi v zavezništvu so zaradi napetih varnostnih razmer v svetu ter vojne na evropskih tleh in njeni neposredni soseščini danes bolj aktualne kot kdaj prej. Dodatno je razpravo o članstvu v zvezi Nato in zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, kakor so se dogovorili zavezniki na nedavnem vrhu v Haagu, pregrelo domače politično dogajanje, saj je Državni zbor na predlog Levice potrdil sklep o izvedbi referenduma o višini obrambnih izdatkov. V odzivu na to odločitev je premier Robert Golob napovedal, da bo v tem primeru predlagal referendum o nadaljnjem članstvu Slovenije v Natu, če bomo na posvetovalnem referendumu pod vprašaj postavljali haaški dogovor 32 zaveznic. Kaj to pravzaprav pomeni, kako te izjave razumejo znotraj zavezništva in kakšno vlogo Slovenija trenutno igra v Bruslju – o vsem tem se je Aleš Kocjan pogovarjal z veleposlanikom Republike Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem.
Slovenija je članica zveze Nato že več kot dve desetletji. A razprave o njeni vlogi v zavezništvu so zaradi napetih varnostnih razmer v svetu ter vojne na evropskih tleh in njeni neposredni soseščini danes bolj aktualne kot kdaj prej. Dodatno je razpravo o članstvu v zvezi Nato in zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, kakor so se dogovorili zavezniki na nedavnem vrhu v Haagu, pregrelo domače politično dogajanje, saj je Državni zbor na predlog Levice potrdil sklep o izvedbi referenduma o višini obrambnih izdatkov. V odzivu na to odločitev je premier Robert Golob napovedal, da bo v tem primeru predlagal referendum o nadaljnjem članstvu Slovenije v Natu, če bomo na posvetovalnem referendumu pod vprašaj postavljali haaški dogovor 32 zaveznic. Kaj to pravzaprav pomeni, kako te izjave razumejo znotraj zavezništva in kakšno vlogo Slovenija trenutno igra v Bruslju – o vsem tem se je Aleš Kocjan pogovarjal z veleposlanikom Republike Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem.
Mladi med poletjem množično iščejo počitniška dela. Razlogov je več – zaslužek, pridobivanje delovnih izkušenj, delovne discipline, razvoj kompetenc itd. Povpraševanje po delu je veliko, ponudba pa je letos nekoliko skromnejša-eŠtudentski servis beleži upad ponudbe za 10%. Povprečna urna postavka, ki znaša 8,02 evra neto, je za deset odstotkov višja od lani. Je počitniško delo dobrodošlo? Kakšne so vaše izkušnje?
Mladi med poletjem množično iščejo počitniška dela. Razlogov je več – zaslužek, pridobivanje delovnih izkušenj, delovne discipline, razvoj kompetenc itd. Povpraševanje po delu je veliko, ponudba pa je letos nekoliko skromnejša-eŠtudentski servis beleži upad ponudbe za 10%. Povprečna urna postavka, ki znaša 8,02 evra neto, je za deset odstotkov višja od lani. Je počitniško delo dobrodošlo? Kakšne so vaše izkušnje?
Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah v Sloveniji ob porečju Savinje na rušitev še vedno čaka približno 300 hiš. Med njimi je tudi hiša Vojka Colnarja iz Gornjega Grada, ki že dve leti živi v negotovosti – obnovo hiše so mu nekaj mesecev po povodnji prepovedali, nato dovolili, zdaj pa z ženo v na pol porušeni domačiji že skoraj leto dni čakata na dokončno odločitev pristojnih.
Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah v Sloveniji ob porečju Savinje na rušitev še vedno čaka približno 300 hiš. Med njimi je tudi hiša Vojka Colnarja iz Gornjega Grada, ki že dve leti živi v negotovosti – obnovo hiše so mu nekaj mesecev po povodnji prepovedali, nato dovolili, zdaj pa z ženo v na pol porušeni domačiji že skoraj leto dni čakata na dokončno odločitev pristojnih.
Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.
Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.
Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž Lauko
Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž Lauko
Še ena zmaga Tadeja Pogačarja na Touru. Na zadnjem klancu sedme etape so bili zgolj kolesarji, ki tekmujejo za visoko uvrstitev v skupnem seštevku, med temi pa je Pogačar najbolj eksploziven. Brez večjih težav je dobil sprint. Sledil mu je le Jonas Vingegaard in znova pokazal, da je letos na kratkih klancih bolj konkurenčen, kot je bil prejšnja leta. Gost je šef Factorja, kranjskega kolesarskega kluba, Jošt Zevnik, ki pravi, da je Visma skušala ta teden spraviti Pogačarja iz tira, včeraj smo ga tudi slišali, da je bil bolj jezen kot po navadi, toda Zevnik pravi, da mu bodo težko prišli do živega. Zevnik tudi razmišlja, da ima Primož Roglič takšen zaostanek, da bi mu lahko vodilni dovolil, da gre v pobeg. Zevnik verjame, da lahko Roglič bolje kolesari v nadaljevanju Toura in da če bo ostal zdrav, bi lahko izkoristil igrice UAE in Visme ter tako splezal po skupni razvrstitvi. Stalna člana podkasta Tour 202 sta radijski reporter Igor Tominec in voditelj Luka Petrič.
Še ena zmaga Tadeja Pogačarja na Touru. Na zadnjem klancu sedme etape so bili zgolj kolesarji, ki tekmujejo za visoko uvrstitev v skupnem seštevku, med temi pa je Pogačar najbolj eksploziven. Brez večjih težav je dobil sprint. Sledil mu je le Jonas Vingegaard in znova pokazal, da je letos na kratkih klancih bolj konkurenčen, kot je bil prejšnja leta. Gost je šef Factorja, kranjskega kolesarskega kluba, Jošt Zevnik, ki pravi, da je Visma skušala ta teden spraviti Pogačarja iz tira, včeraj smo ga tudi slišali, da je bil bolj jezen kot po navadi, toda Zevnik pravi, da mu bodo težko prišli do živega. Zevnik tudi razmišlja, da ima Primož Roglič takšen zaostanek, da bi mu lahko vodilni dovolil, da gre v pobeg. Zevnik verjame, da lahko Roglič bolje kolesari v nadaljevanju Toura in da če bo ostal zdrav, bi lahko izkoristil igrice UAE in Visme ter tako splezal po skupni razvrstitvi. Stalna člana podkasta Tour 202 sta radijski reporter Igor Tominec in voditelj Luka Petrič.
Mestna občina Koper ima novo prometno strategijo, ki je nastajala tudi s pomočjo občanov. Spor med občino Vipava in podjetjem Skapin, zaradi koncesijske pogodbe za rekonstrukcijo razsvetljave in zagotavljanje prihranka energije, pa je doživel nov sodni epilog. V oddaji tudi o tem: - Večini občin še vedno ni uspelo podpisati pogodb z izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu. - Severnoatlantsko zavezništvo vstopa v novo obdobje. - Slovenski odbojkarji na uvodni tekmi drugega turnirja Lige narodov zanesljivo premagali Turčijo.
Mestna občina Koper ima novo prometno strategijo, ki je nastajala tudi s pomočjo občanov. Spor med občino Vipava in podjetjem Skapin, zaradi koncesijske pogodbe za rekonstrukcijo razsvetljave in zagotavljanje prihranka energije, pa je doživel nov sodni epilog. V oddaji tudi o tem: - Večini občin še vedno ni uspelo podpisati pogodb z izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu. - Severnoatlantsko zavezništvo vstopa v novo obdobje. - Slovenski odbojkarji na uvodni tekmi drugega turnirja Lige narodov zanesljivo premagali Turčijo.
Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.
Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.
Julija leta 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića v Srebrenici pobile najmanj 8372 moških, 1000 žrtev še vedno iščejo, 25.000 žensk, otrok in starejših pa so preselili. S tem so povzročile enega najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Generalna skupščina Združenih narodov je lani današnji dan razglasila za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Okupirana enklava je bila pred 30 leti močno zastražena. Septembra je tja prišel novinar Matej Šurc, ki je bil dopisnik iz Beograda.
Julija leta 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića v Srebrenici pobile najmanj 8372 moških, 1000 žrtev še vedno iščejo, 25.000 žensk, otrok in starejših pa so preselili. S tem so povzročile enega najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Generalna skupščina Združenih narodov je lani današnji dan razglasila za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Okupirana enklava je bila pred 30 leti močno zastražena. Septembra je tja prišel novinar Matej Šurc, ki je bil dopisnik iz Beograda.
Začetek poletja bo vroč, ker se bodo morala plemena Evrope, z njimi pa tudi Slovani pod Alpami odločiti, kaj storiti glede oboroževanja. Zaveze in pa čezatlantski diktati so jasni; izdatke za oboroževanje je treba dvigniti, ker so grožnje miru, stabilnosti in blaginji vseprisotne in stalne. V Sloveniji smo obljubljali dvig izdatkov zadnjih nekaj desetletij, ampak ker se naš odstotek v kumulativi Natovih bilijard pozna bolj malo, so nas pustili pri miru. Zdaj pa je Putin odnesel šalo in naši odstotki gredo najprej proti obljubljenima dvema, nato pa še višje, višje in višje.
Začetek poletja bo vroč, ker se bodo morala plemena Evrope, z njimi pa tudi Slovani pod Alpami odločiti, kaj storiti glede oboroževanja. Zaveze in pa čezatlantski diktati so jasni; izdatke za oboroževanje je treba dvigniti, ker so grožnje miru, stabilnosti in blaginji vseprisotne in stalne. V Sloveniji smo obljubljali dvig izdatkov zadnjih nekaj desetletij, ampak ker se naš odstotek v kumulativi Natovih bilijard pozna bolj malo, so nas pustili pri miru. Zdaj pa je Putin odnesel šalo in naši odstotki gredo najprej proti obljubljenima dvema, nato pa še višje, višje in višje.
Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo
Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo
30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.
30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.
Pogovor s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju
Pogovor s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju
Z julijem je v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi začela veljati pravica do oskrbe na domu. Vlogo je že mesec dni možno oddati na vstopni točki, to je na centru za socialno delo, oskrbe pa še ni moč prejeti. Tudi odločb na centrih za socialno delo pred jesenjo še ne morejo izdati, saj informacijski sistem še ne deluje. Največji izziv pa so kadri za izvajanje oskrbe, kar bo lahko pomenilo, da bo nekdo zato prejel manj oskrbe, kot bi bil sicer upravičen. Kako poteka delo na terenu in kakšne bodo pravice po novem se je z vodjo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo iz Centra za socialno delo Posavje Carmen Rajer pogovarjala Alenka Terlep.
Z julijem je v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi začela veljati pravica do oskrbe na domu. Vlogo je že mesec dni možno oddati na vstopni točki, to je na centru za socialno delo, oskrbe pa še ni moč prejeti. Tudi odločb na centrih za socialno delo pred jesenjo še ne morejo izdati, saj informacijski sistem še ne deluje. Največji izziv pa so kadri za izvajanje oskrbe, kar bo lahko pomenilo, da bo nekdo zato prejel manj oskrbe, kot bi bil sicer upravičen. Kako poteka delo na terenu in kakšne bodo pravice po novem se je z vodjo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo iz Centra za socialno delo Posavje Carmen Rajer pogovarjala Alenka Terlep.
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Stopimo skupaj, saj nekdo nujno potrebuje našo pomoč! To je osemletni Jaka Škof. S svojo družino danes bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, ki je izjemno drago in za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Jaka je ustrezen kandidat za zdravljenje v Združenih državah Amerike, a terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Jaka ima torej Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Več nam bo povedala njegova mamica Katja Škof. Pošljite sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). POMOČ JAKI Prejemnik: Humanitarno društvo Srčni lev Naslov: Gornje Lepovče 85, 1310 Ribnica TRR: SI56 6100 0001 3844 672 Sklic: SI00 2016 Koda namena: CHAR Namen: Jaka
Stopimo skupaj, saj nekdo nujno potrebuje našo pomoč! To je osemletni Jaka Škof. S svojo družino danes bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, ki je izjemno drago in za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Jaka je ustrezen kandidat za zdravljenje v Združenih državah Amerike, a terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Jaka ima torej Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Več nam bo povedala njegova mamica Katja Škof. Pošljite sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). POMOČ JAKI Prejemnik: Humanitarno društvo Srčni lev Naslov: Gornje Lepovče 85, 1310 Ribnica TRR: SI56 6100 0001 3844 672 Sklic: SI00 2016 Koda namena: CHAR Namen: Jaka
Olimpijka Amalija Belaj Arbeiter je praznovala 90 let. Celjanka, ki je utirala pot slovenskim športnicam, ima na olimpijske igrah v Cortini d'Ampezzo, kjer je daljnega leta 1956 v teku na smučeh dosegla 32. mesto, še vedno zelo žive spomine. O tem in o številnih njenih drugih dogodivščinah, na primer, kako si je kot otrok z doma izdelanimi smučami pozimi utirala pot v šolo, kjer je večkrat srečala znamenito popotnico Almo Karlin, se je ob sprejemu v celjski četrtni skupnosti Slavka Šlandra pogovarjal naš dopisnik Matija Mastnak.
Olimpijka Amalija Belaj Arbeiter je praznovala 90 let. Celjanka, ki je utirala pot slovenskim športnicam, ima na olimpijske igrah v Cortini d'Ampezzo, kjer je daljnega leta 1956 v teku na smučeh dosegla 32. mesto, še vedno zelo žive spomine. O tem in o številnih njenih drugih dogodivščinah, na primer, kako si je kot otrok z doma izdelanimi smučami pozimi utirala pot v šolo, kjer je večkrat srečala znamenito popotnico Almo Karlin, se je ob sprejemu v celjski četrtni skupnosti Slavka Šlandra pogovarjal naš dopisnik Matija Mastnak.
Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.
Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.
V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.
V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Tour de France — sanje, pekel in največji kolesarski spektakel na svetu. Jutri se začne 112-ta izvedba slovite francoske pentlje, na kateri bodo oči slovenskih navijačev spet uprte v Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Pred dirko vseh dirk smo v studio povabili nekdanjega kolesarja, ki je tlakoval pot vsem poznejšim uspehom slovenskih kolesarjev. Borut Božič je bil prvi Slovenec, ki je dobil etapo na enem od treh slovitih Grand Tourov. Profesionalno kariero je sicer že končal, zdaj pa kot eden od športnih direktorjev moštva Bahrain Victorious skrbi, da taktika, forma in živci zdržijo do cilja.
Tour de France — sanje, pekel in največji kolesarski spektakel na svetu. Jutri se začne 112-ta izvedba slovite francoske pentlje, na kateri bodo oči slovenskih navijačev spet uprte v Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Pred dirko vseh dirk smo v studio povabili nekdanjega kolesarja, ki je tlakoval pot vsem poznejšim uspehom slovenskih kolesarjev. Borut Božič je bil prvi Slovenec, ki je dobil etapo na enem od treh slovitih Grand Tourov. Profesionalno kariero je sicer že končal, zdaj pa kot eden od športnih direktorjev moštva Bahrain Victorious skrbi, da taktika, forma in živci zdržijo do cilja.
Zagreb je v pričakovanju največjega koncerta v zgodovini Hrvaške. Na zagrebškem hipodromu bo namreč jutri pred skoraj pol milijonsko množico nastopil kontroverzni pevec Marko Perković Thompson. Gre za izjemno zahteven logistični in varnostni zalogaj, ki bo za en dan popolnoma spremenil utrip Zagreba. Kako bo vse skupaj potekalo, kaj morajo vedeti obiskovalci in s čim se bodo morali soočiti domačini? O tem v pogovoru z našo dopisnico v Zagrebu Tanjo Borčić Bernard.
Zagreb je v pričakovanju največjega koncerta v zgodovini Hrvaške. Na zagrebškem hipodromu bo namreč jutri pred skoraj pol milijonsko množico nastopil kontroverzni pevec Marko Perković Thompson. Gre za izjemno zahteven logistični in varnostni zalogaj, ki bo za en dan popolnoma spremenil utrip Zagreba. Kako bo vse skupaj potekalo, kaj morajo vedeti obiskovalci in s čim se bodo morali soočiti domačini? O tem v pogovoru z našo dopisnico v Zagrebu Tanjo Borčić Bernard.
Ob srečanju s kačo nas pogosto zajame strah. Pa je ta sploh upravičen? V Sloveniji živi 11 vrst kač, le tri so strupene, vse pa se človeka bojijo in se mu izognejo. Napadejo le v primeru, če se ji približamo na nekaj 10 centimetrov, varni pred ugrizom pa smo že na razdalji enega metra. Ob ugrizu strupenjače je pomembno, da poškodovani ud čim manj premikamo, da ga imobiliziramo, da odstranimo prstane ali uro in da na številko 112 takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Rane nikoli ne obvezujemo, lahko pa jo obložimo s hladilno tekočino. Kače v Sloveniji so zakonsko zaščitene - prepovedano jih je ubijati ali z njimi trgovati; kršitelje lahko doletijo globe ali celo zapor.
Ob srečanju s kačo nas pogosto zajame strah. Pa je ta sploh upravičen? V Sloveniji živi 11 vrst kač, le tri so strupene, vse pa se človeka bojijo in se mu izognejo. Napadejo le v primeru, če se ji približamo na nekaj 10 centimetrov, varni pred ugrizom pa smo že na razdalji enega metra. Ob ugrizu strupenjače je pomembno, da poškodovani ud čim manj premikamo, da ga imobiliziramo, da odstranimo prstane ali uro in da na številko 112 takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Rane nikoli ne obvezujemo, lahko pa jo obložimo s hladilno tekočino. Kače v Sloveniji so zakonsko zaščitene - prepovedano jih je ubijati ali z njimi trgovati; kršitelje lahko doletijo globe ali celo zapor.
Slovenija in Bavarska že 50 let v institucionalizirani obliki izmenjujeta izkušnje, znanje, podpisujeta sporazume, utirata pot za sodelovanje podjetij, znanstvenikov, gasilskih društev, zdravnikov… V tem letu namreč obeležujemo pol stoletja delovanja stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Obe strani sta v tem tednu sodelovanju podelili nov zagon in ob tej priložnosti je München obiskala naša dopisnica iz Nemčije Maja Derčar.
Slovenija in Bavarska že 50 let v institucionalizirani obliki izmenjujeta izkušnje, znanje, podpisujeta sporazume, utirata pot za sodelovanje podjetij, znanstvenikov, gasilskih društev, zdravnikov… V tem letu namreč obeležujemo pol stoletja delovanja stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Obe strani sta v tem tednu sodelovanju podelili nov zagon in ob tej priložnosti je München obiskala naša dopisnica iz Nemčije Maja Derčar.
V Vrtcu Murska Sobota so zaključili tridnevni vrtčevski tabor za porabske in prekmurske otroke. Med otroke in starše ter njihove nove prijatelje iz Porabja se je pomešala tudi Vida Toš.
V Vrtcu Murska Sobota so zaključili tridnevni vrtčevski tabor za porabske in prekmurske otroke. Med otroke in starše ter njihove nove prijatelje iz Porabja se je pomešala tudi Vida Toš.
V nekaterih mestih v severni Italiji se je včeraj zgodil izpad oskrbe z električno energijo, ki ga je domnevno povzročil vročinski val – po trenutni razlagi so se kabli pregreli in raztegnili ob rekordno visokih temperaturah v ozračju. Ni pa še dokončno jasno, kaj je povzročilo obsežen aprilski električni mrk v Španiji – treba bo počakati na poročilo evropskega združenja operaterjev. O tem mrku in o mogočih motnjah v preskrbi z elektriko se je Erna Strniša pogovarjala z Urbanom Rudežem z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
V nekaterih mestih v severni Italiji se je včeraj zgodil izpad oskrbe z električno energijo, ki ga je domnevno povzročil vročinski val – po trenutni razlagi so se kabli pregreli in raztegnili ob rekordno visokih temperaturah v ozračju. Ni pa še dokončno jasno, kaj je povzročilo obsežen aprilski električni mrk v Španiji – treba bo počakati na poročilo evropskega združenja operaterjev. O tem mrku in o mogočih motnjah v preskrbi z elektriko se je Erna Strniša pogovarjala z Urbanom Rudežem z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?
Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?
V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Eva Hočevar je skupaj z Jakobom Podleskom naš studio napolnila z mlado energijo in primorskim rock and rollom. Tega ne smete zamuditi!
Eva Hočevar je skupaj z Jakobom Podleskom naš studio napolnila z mlado energijo in primorskim rock and rollom. Tega ne smete zamuditi!
O osebni izkušnji bolezni, ki so jo kot literarno temo postavile v središče svojih novih del, bodo spregovorile tri avtorice. Melita Forstnerič Hajnšek piše v leposlovnem prvencu Taka nisem bila nikoli o tem, kako ji je pred nekaj leti diagnoza nevarnega krvnega leta spodmaknila tla pod nogami in kako se je hkrati pogumno spoprijela z diseminiranim plazmocitomom ter se lotila pisanja. Pripoved o doživljanju bolezni in procesu zdravljenja je prepletla s črticami, v katerih je v času največje ranljivosti spregovorila o svojih starših in sorodnikih. Obe ravni povezujeta brezkompromisna iskrenost in toplina. Resna bolezen je pred tremi leti doletela tudi takrat 26 – letno Špelo Setničar. V pesniškem prvencu Vse, kar ti moram povedati je tankočutno spregovorila o procesu zdravljenja limfoma, o bolečini, strahu, upanju in sreči ob ozdravitvi. Samanto Hadžić Žavski je za pisanje romana Še en vdih navdahnila lastna izkušnja. Kot osebna asistentka je spremljala bolnico z diagnozo ALS. Gre za prepričljivo pripoved o soočanju bolnice z neozdravljivo boleznijo in o tem, kako lahko bolniku pomagamo ohraniti dostojanstvo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
O osebni izkušnji bolezni, ki so jo kot literarno temo postavile v središče svojih novih del, bodo spregovorile tri avtorice. Melita Forstnerič Hajnšek piše v leposlovnem prvencu Taka nisem bila nikoli o tem, kako ji je pred nekaj leti diagnoza nevarnega krvnega leta spodmaknila tla pod nogami in kako se je hkrati pogumno spoprijela z diseminiranim plazmocitomom ter se lotila pisanja. Pripoved o doživljanju bolezni in procesu zdravljenja je prepletla s črticami, v katerih je v času največje ranljivosti spregovorila o svojih starših in sorodnikih. Obe ravni povezujeta brezkompromisna iskrenost in toplina. Resna bolezen je pred tremi leti doletela tudi takrat 26 – letno Špelo Setničar. V pesniškem prvencu Vse, kar ti moram povedati je tankočutno spregovorila o procesu zdravljenja limfoma, o bolečini, strahu, upanju in sreči ob ozdravitvi. Samanto Hadžić Žavski je za pisanje romana Še en vdih navdahnila lastna izkušnja. Kot osebna asistentka je spremljala bolnico z diagnozo ALS. Gre za prepričljivo pripoved o soočanju bolnice z neozdravljivo boleznijo in o tem, kako lahko bolniku pomagamo ohraniti dostojanstvo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Šah v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljen, nove tehnologije pa prinašajo tudi nove izzive, s katerimi se sooča Ana Srebrnič. Ena prvih slovenskih velemojstric je po koncu igralske kariere postala ena najboljših šahovskih sodnic na svetu, veliko pa pripomore tudi k razvoju šaha v Sloveniji.
Šah v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljen, nove tehnologije pa prinašajo tudi nove izzive, s katerimi se sooča Ana Srebrnič. Ena prvih slovenskih velemojstric je po koncu igralske kariere postala ena najboljših šahovskih sodnic na svetu, veliko pa pripomore tudi k razvoju šaha v Sloveniji.
Vsako leto našo državo obišče vedno več turistov, kot tudi več sto Američanov, z namenom iskanja prednikov in lokacij, kjer naj bi ti živeli. Gre za rodoslovni turizem, ki je v svetu že znana turistična panoga. Z raziskovanja družinskega drevesa vsak posameznik na svoj način potuje skozi prostor in čas. Hkrati spoznava naravne lepote Slovenije. Med njimi je tudi Betty Tisel, ki živi v zvezni državi Minnesota. Že dlje časa je želela raziskati svojo družinsko zgodovino ali celo poiskati svoje daljne, še živeče slovenske sorodnike.
Vsako leto našo državo obišče vedno več turistov, kot tudi več sto Američanov, z namenom iskanja prednikov in lokacij, kjer naj bi ti živeli. Gre za rodoslovni turizem, ki je v svetu že znana turistična panoga. Z raziskovanja družinskega drevesa vsak posameznik na svoj način potuje skozi prostor in čas. Hkrati spoznava naravne lepote Slovenije. Med njimi je tudi Betty Tisel, ki živi v zvezni državi Minnesota. Že dlje časa je želela raziskati svojo družinsko zgodovino ali celo poiskati svoje daljne, še živeče slovenske sorodnike.
Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni
Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni
Na cesti bo ostalo 29 delavcev ilirskobistriškega obrata cerkljanskega podjetja ETA. Po javno dostopnih podatkih je razlog za to odločitev v tem, da obrat že nekaj časa ni vitalnega pomena za družbo in da lahko zaradi avtomatizacije proizvodnjo izvedejo v Cerknem. Glede na razmeroma potrebe po kadrih v kovinskih industriji, poznavalci ocenjujejo, da verjetno delavci ne bodo imeli težav pri iskanju nove zaposlitve. V oddaji tudi o tem: -Za načrtovano sončno elektrarno Dekani ne bo potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja. -V Nici poteka tretja konferenca Združenih narodov o oceanih. -Na Reki podarili knjige šolarjem, ki se učijo slovenščino v Buzetu.
Na cesti bo ostalo 29 delavcev ilirskobistriškega obrata cerkljanskega podjetja ETA. Po javno dostopnih podatkih je razlog za to odločitev v tem, da obrat že nekaj časa ni vitalnega pomena za družbo in da lahko zaradi avtomatizacije proizvodnjo izvedejo v Cerknem. Glede na razmeroma potrebe po kadrih v kovinskih industriji, poznavalci ocenjujejo, da verjetno delavci ne bodo imeli težav pri iskanju nove zaposlitve. V oddaji tudi o tem: -Za načrtovano sončno elektrarno Dekani ne bo potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja. -V Nici poteka tretja konferenca Združenih narodov o oceanih. -Na Reki podarili knjige šolarjem, ki se učijo slovenščino v Buzetu.
Med 2. in 5. julijem bo Ljubljana ponovno dihala ob zvokih jazzovske glasbe, začenja se namreč 66. Jazz festival Ljubljana. Letos se bo zvrstilo več kot 30 obfestivalskih dogodkov ter koncertov, na katerih se bo predstavilo koli 80 glasbenikov in umetnikov. Program, ki sta ga zasnovala programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar ter sokurator Borja Močnik, se letos osredotoča na mogočne glasove izstopajočih protagonistk. Več pa v pogovoru razkriva programska vodja festivala, Tina Lešničar.
Med 2. in 5. julijem bo Ljubljana ponovno dihala ob zvokih jazzovske glasbe, začenja se namreč 66. Jazz festival Ljubljana. Letos se bo zvrstilo več kot 30 obfestivalskih dogodkov ter koncertov, na katerih se bo predstavilo koli 80 glasbenikov in umetnikov. Program, ki sta ga zasnovala programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar ter sokurator Borja Močnik, se letos osredotoča na mogočne glasove izstopajočih protagonistk. Več pa v pogovoru razkriva programska vodja festivala, Tina Lešničar.
Kopališče Kolezija letos praznuje desetletnico prenove. Verjetno pa podatek, da je bil na Koleziji prvi ljubljanski bazen, številnim ni tako znan. Kopališče kot tudi njegova kopalna kultura sta se skozi leta spreminjala, danes pa Kolezija predstavlja moderno in urejeno kopališče. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar, bereta Lucija Fatur in Jure Franko.
Kopališče Kolezija letos praznuje desetletnico prenove. Verjetno pa podatek, da je bil na Koleziji prvi ljubljanski bazen, številnim ni tako znan. Kopališče kot tudi njegova kopalna kultura sta se skozi leta spreminjala, danes pa Kolezija predstavlja moderno in urejeno kopališče. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar, bereta Lucija Fatur in Jure Franko.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Danes so v šolah podelili spričevala. Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 191.900 učenk in učencev ter okoli 84.100 dijakinj in dijakov. Počitnice za marsikaterega starša predstavljajo skrb, kako kvalitetno zapolniti ta čas. Gotovo pa bo za marsikaterega starša aktualno tudi vprašanje, kako omejiti uporabo pametnih telefonov otrok. O tem Dr.Albert Mrgole in Lea Mrgole, ki sta pripravila tudi spletni tečaj z naslovom: “Daj mi telefon!”? Katere potrebe ste zaznala pri starših in otrocih?
Danes so v šolah podelili spričevala. Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 191.900 učenk in učencev ter okoli 84.100 dijakinj in dijakov. Počitnice za marsikaterega starša predstavljajo skrb, kako kvalitetno zapolniti ta čas. Gotovo pa bo za marsikaterega starša aktualno tudi vprašanje, kako omejiti uporabo pametnih telefonov otrok. O tem Dr.Albert Mrgole in Lea Mrgole, ki sta pripravila tudi spletni tečaj z naslovom: “Daj mi telefon!”? Katere potrebe ste zaznala pri starših in otrocih?