Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsi v Zajčji šoli so v strogi pripravljenosti. Vodja tolpe mestnih zajcev Leon se želi enkrat za vselej znebiti velike noči in se zato združi z lisicami. Ga bodo velikonočni zajci lahko ustavili? Naš mali junak Maks se mora odločiti, kam zares spada. Skupaj z drugimi zajčki mora napeti možgane in zbrati ves svoj pogum, da bi lisicam preprečil namero za vselej uničiti veliko noč. Zgodi se nepredstavljivo: najmočnejša magična moč velikonočnih zajcev, čarobno zlato jajce, postane črno! Leo želi prelisičiti družino lisic, da ukradejo vsa velikonočna jajca. Maksova edina možnost je v sodelovanju z lisjakom Ferdinandom, ki ponudi svojo pomoč. Toda ali zajec res lahko zaupa lisici? Priporočena starost: 6 + Originalni naslov: DIE HÄSCHENSCHULE – DER GROßE EIERKLAU Leto produkcije: 2023 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Ute von Münchow-Pohl Scenarij: Katja Grübel, Dagmar Rehbinder in Constanze Behrends po knjigi Fritza Koch-Gotheja in Alberta Sixtusa Glasovi: Andrej Murenc, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Luka Ropret, Maja Kunšič, Primož Pirnat, Teja Bitenc, Vesna Pernarčič
Vsi v Zajčji šoli so v strogi pripravljenosti. Vodja tolpe mestnih zajcev Leon se želi enkrat za vselej znebiti velike noči in se zato združi z lisicami. Ga bodo velikonočni zajci lahko ustavili? Naš mali junak Maks se mora odločiti, kam zares spada. Skupaj z drugimi zajčki mora napeti možgane in zbrati ves svoj pogum, da bi lisicam preprečil namero za vselej uničiti veliko noč. Zgodi se nepredstavljivo: najmočnejša magična moč velikonočnih zajcev, čarobno zlato jajce, postane črno! Leo želi prelisičiti družino lisic, da ukradejo vsa velikonočna jajca. Maksova edina možnost je v sodelovanju z lisjakom Ferdinandom, ki ponudi svojo pomoč. Toda ali zajec res lahko zaupa lisici? Priporočena starost: 6 + Originalni naslov: DIE HÄSCHENSCHULE – DER GROßE EIERKLAU Leto produkcije: 2023 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Ute von Münchow-Pohl Scenarij: Katja Grübel, Dagmar Rehbinder in Constanze Behrends po knjigi Fritza Koch-Gotheja in Alberta Sixtusa Glasovi: Andrej Murenc, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Luka Ropret, Maja Kunšič, Primož Pirnat, Teja Bitenc, Vesna Pernarčič
Velika noč je čas ljubezni, miru, sprejemanja. Družinski terapevt, teolog in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, dr. Christian Gostečnik in avtor številnih zimzelenih uspešnic, Oto Pestner s sta Karin Sabadin klepetala o pomenu družine in tradiciji velikonočnega praznika.
Velika noč je čas ljubezni, miru, sprejemanja. Družinski terapevt, teolog in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, dr. Christian Gostečnik in avtor številnih zimzelenih uspešnic, Oto Pestner s sta Karin Sabadin klepetala o pomenu družine in tradiciji velikonočnega praznika.
»Če pa Kristus ni vstal, potem je prazna naša vera,« so besede apostola Pavla (1 Kor 15,17), ki jih govori tudi nam. Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom in škofom Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, mag. Leonom Novakom. Oddajo bodo s petjem gregorijanskega korala popestrili študenti ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika.
»Če pa Kristus ni vstal, potem je prazna naša vera,« so besede apostola Pavla (1 Kor 15,17), ki jih govori tudi nam. Srečanje z vstalim ga je naredilo za apostola, ki je zastavil svoje življenje, da bi svetu oznanil veselo novico. Velika noč nam govori, da vstali Gospod živi in ostaja z nami ter ne zapušča nikogar, še posebej ne tistih, ki se spopadajo s preizkušnjami, bolečino ali žalovanjem. Velika noč pomeni spoznati in v veri doživeti bližino vstalega Gospoda med nami. Iz praznega groba prihaja spoznanje, da smo del nečesa veliko večjega in da je vstali Jezus pot, resnica in življenje zame in zate. O veliki noči se bomo pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom in škofom Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, mag. Leonom Novakom. Oddajo bodo s petjem gregorijanskega korala popestrili študenti ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika.
Velikonočni nagovor mestu in svetu, Urbi et orbi.
Velikonočni nagovor mestu in svetu, Urbi et orbi.
Na največji in najstarejši krščanski praznik bo Televizija Slovenija neposredno prenašala slovesno velikonočno bogoslužje s Trga sv. Petra v Rimu.
Na največji in najstarejši krščanski praznik bo Televizija Slovenija neposredno prenašala slovesno velikonočno bogoslužje s Trga sv. Petra v Rimu.
Nagovor vladike Kirila ob prazniku velike noči.
Nagovor vladike Kirila ob prazniku velike noči.
Ob veliki noči bo v imenu slovenskih katoliških škofov voščil msgr. Alojz Cvikl, mariborski nadškof.
Ob veliki noči bo v imenu slovenskih katoliških škofov voščil msgr. Alojz Cvikl, mariborski nadškof.
Velikonočno voščilo evangeličanskega škofa mag. Leona Novaka.
Velikonočno voščilo evangeličanskega škofa mag. Leona Novaka.
Klasika Roberta Rossellinija o življenju svetega Frančiška Asiškega Film skozi devet vinjet prikaže življenje svetega Frančiška Asiškega in njegovih prvih privržencev, ki so slavili skromnost, ljubezen do bližnjega in do narave. Vsaka epizoda ponuja vpogled v njegov nauk in preizkušnje – od trenutka, ko brat Juniper brez oklevanja podari svoj habit revežu, do soočenja z nasilnim tiranom Nicolaijem, kjer Frančiškova načela ponižnosti in uboštva trčijo ob nerazumevanje sveta. Roberto Rossellini, eden osrednjih režiserjev italijanskega neorealizma, si je prizadeval za avtentičnost, zato je vloge Frančiška in njegovih bratov zaupal resničnim menihom iz samostana Nocere Inferiore. Njegov minimalistični, skoraj dokumentarni slog daje filmu nadčasovno moč. Leta 1995 ga je Vatikan uvrstil na seznam najpomembnejših krščanskih filmov in s tem le še utrdil njegov status ene najboljših filmskih upodobitev krščanskega svetnika. Izvirni naslov: FRANCESCO GIULLARE DI DIO / Italijanski film, 1950 / Režija: Roberto Rossellini / Scenarij: Roberto Rossellini, Federico Fellini, Félix Morlión / Igrajo: Nazario Gerardi, Severino Pisacane, Peparuolo, Aldo Fabrizi, Arabella Lemaitre
Klasika Roberta Rossellinija o življenju svetega Frančiška Asiškega Film skozi devet vinjet prikaže življenje svetega Frančiška Asiškega in njegovih prvih privržencev, ki so slavili skromnost, ljubezen do bližnjega in do narave. Vsaka epizoda ponuja vpogled v njegov nauk in preizkušnje – od trenutka, ko brat Juniper brez oklevanja podari svoj habit revežu, do soočenja z nasilnim tiranom Nicolaijem, kjer Frančiškova načela ponižnosti in uboštva trčijo ob nerazumevanje sveta. Roberto Rossellini, eden osrednjih režiserjev italijanskega neorealizma, si je prizadeval za avtentičnost, zato je vloge Frančiška in njegovih bratov zaupal resničnim menihom iz samostana Nocere Inferiore. Njegov minimalistični, skoraj dokumentarni slog daje filmu nadčasovno moč. Leta 1995 ga je Vatikan uvrstil na seznam najpomembnejših krščanskih filmov in s tem le še utrdil njegov status ene najboljših filmskih upodobitev krščanskega svetnika. Izvirni naslov: FRANCESCO GIULLARE DI DIO / Italijanski film, 1950 / Režija: Roberto Rossellini / Scenarij: Roberto Rossellini, Federico Fellini, Félix Morlión / Igrajo: Nazario Gerardi, Severino Pisacane, Peparuolo, Aldo Fabrizi, Arabella Lemaitre
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Na veliki petek bo v rimskem Koloseju potekala molitev križevega pota.
Na veliki petek bo v rimskem Koloseju potekala molitev križevega pota.
Neposredni prenos bogoslužja velikega petka iz evangeličanske cerkve v Domanjševcih, ki ga bo vodil mag. Mitja Andrejek.
Neposredni prenos bogoslužja velikega petka iz evangeličanske cerkve v Domanjševcih, ki ga bo vodil mag. Mitja Andrejek.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.
Vlikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Kruh, šunka, hren in pirhi so sestavni del košare jedi, ki se nosijo k velikonočnemu žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa so pogosto tudi lokalne posebnosti ... Druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi (ponovitev).
Vlikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Kruh, šunka, hren in pirhi so sestavni del košare jedi, ki se nosijo k velikonočnemu žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa so pogosto tudi lokalne posebnosti ... Druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi (ponovitev).
Gaber pri iskanju hrena v gozdu naleti tudi na čemaž. Ker je ravno v tem času nabiranje tega zelo aktualno, se zave in razloži razliko med čemažem in spomladanskim podleskom, ki ju nabiralci lahko pogosto zamenjujejo. Danes je dan za pripravo velikonočnega zajtrka. Gaber melje orehe za potico, Primož pa nadzira kuhanje prekajenega mesa, iz katerega bosta pripravila tipično gorenjsko velikonočno jed - prato. In en velik dober tek vam želimo!
Gaber pri iskanju hrena v gozdu naleti tudi na čemaž. Ker je ravno v tem času nabiranje tega zelo aktualno, se zave in razloži razliko med čemažem in spomladanskim podleskom, ki ju nabiralci lahko pogosto zamenjujejo. Danes je dan za pripravo velikonočnega zajtrka. Gaber melje orehe za potico, Primož pa nadzira kuhanje prekajenega mesa, iz katerega bosta pripravila tipično gorenjsko velikonočno jed - prato. In en velik dober tek vam želimo!
Posnetek krstne izvedbe kantate Pasijon po Janezu, slovenskega skladatelja Damijana Močnika. V svetu uveljavljen in priznan skladatelj zborovske glasbe, že od začetkov ustvarjanja glasbeni opus tesno prepleta s cerkveno vsebino in je na tem glasbenem področju prejel številne nagrade. V petih dejanjih kantate se bosta odvila glasbena drama in hvalospev Jezusovega poslanstva, trpljenja in odrešenja. V izvedbi so sodelovali izjemni pevski solisti, Marta Močnik Pirc, Marcos Fink, Kristina Bitenc, Matevž Kajdiž, Martin Logar in Matija Cergolj, zbor Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron, ter Simfonični orkester RTVS pod vodstvom poljskega dirigenta Miroslawa J. Blaszczyka.
Posnetek krstne izvedbe kantate Pasijon po Janezu, slovenskega skladatelja Damijana Močnika. V svetu uveljavljen in priznan skladatelj zborovske glasbe, že od začetkov ustvarjanja glasbeni opus tesno prepleta s cerkveno vsebino in je na tem glasbenem področju prejel številne nagrade. V petih dejanjih kantate se bosta odvila glasbena drama in hvalospev Jezusovega poslanstva, trpljenja in odrešenja. V izvedbi so sodelovali izjemni pevski solisti, Marta Močnik Pirc, Marcos Fink, Kristina Bitenc, Matevž Kajdiž, Martin Logar in Matija Cergolj, zbor Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron, ter Simfonični orkester RTVS pod vodstvom poljskega dirigenta Miroslawa J. Blaszczyka.