Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Zaradi krajšega časovnega okvira oddaje bomo poslušali tretje, četrto in peto dejanje opere Matija Gubec Rista Savina, ki smo jih posneli 22. oktobra leta 1962 v Slovenski filharmoniji. Skladatelj je libreto v nemščini napisal sam, prevedel pa ga je Fran Roš. Vokalne soliste sta spremljala Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Rada Simonitija.
Zaradi krajšega časovnega okvira oddaje bomo poslušali tretje, četrto in peto dejanje opere Matija Gubec Rista Savina, ki smo jih posneli 22. oktobra leta 1962 v Slovenski filharmoniji. Skladatelj je libreto v nemščini napisal sam, prevedel pa ga je Fran Roš. Vokalne soliste sta spremljala Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Rada Simonitija.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
V tokratni oddaji poslušamo aktualna dela britanskega multiinstrumentalista in improvizatorja Marka Wastella, ene od osrednjih figur razvejane britanske in mednarodne improvizatorske srenje. Prisluhnili bomo njegovim sodelovanjem z ameriško zasedbo Haptic in duetu z znanim avstralskim pianistom Chrisom Abahamsom.
V tokratni oddaji poslušamo aktualna dela britanskega multiinstrumentalista in improvizatorja Marka Wastella, ene od osrednjih figur razvejane britanske in mednarodne improvizatorske srenje. Prisluhnili bomo njegovim sodelovanjem z ameriško zasedbo Haptic in duetu z znanim avstralskim pianistom Chrisom Abahamsom.
Na koncertu Pogovori s skladatelji: cikel 1808 je marca nastopil izvrstni Godalni kvartet Accademia in predstavil skladbe iz 20. stoletja in sodobne slovenske glasbe.
Na koncertu Pogovori s skladatelji: cikel 1808 je marca nastopil izvrstni Godalni kvartet Accademia in predstavil skladbe iz 20. stoletja in sodobne slovenske glasbe.
Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.
Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V glasbenem miksu se bodo predstavili Anika Horvat, Katarina Samobor in Raiven.
V glasbenem miksu se bodo predstavili Anika Horvat, Katarina Samobor in Raiven.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo pet raznovrstnih skladb akordeonista, skladatelja in pedagoga Klemna Lebna. Najstarejša med njimi je nastala leta 2013. Kot prva bo zazvenela Pot za sopran in harmoniko, sledile bodo še skladbe Formula magica za flavto, oboo, saksofon, violončelo, kontrabas, harmoniko in klavir, Acheloos za orkester, Pihalni sekstet, Rannoch in Leggerezza - novoletna pralina za harmoniko in simfonični orkester.
Poslušamo pet raznovrstnih skladb akordeonista, skladatelja in pedagoga Klemna Lebna. Najstarejša med njimi je nastala leta 2013. Kot prva bo zazvenela Pot za sopran in harmoniko, sledile bodo še skladbe Formula magica za flavto, oboo, saksofon, violončelo, kontrabas, harmoniko in klavir, Acheloos za orkester, Pihalni sekstet, Rannoch in Leggerezza - novoletna pralina za harmoniko in simfonični orkester.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Ob izidu plošče in pred premierno predstavitvijo na pomladnem dogodku Festivala Sonica se o sodelovanju z Rogińskim, glasbenih vplivih v njuni glasbi, o neštetih strunskih variacijah in občutjih na novi plošči pogovarjamo z Iztokom Korenom.
Ob izidu plošče in pred premierno predstavitvijo na pomladnem dogodku Festivala Sonica se o sodelovanju z Rogińskim, glasbenih vplivih v njuni glasbi, o neštetih strunskih variacijah in občutjih na novi plošči pogovarjamo z Iztokom Korenom.
Ob 80-letnici umetniškega delovanja obeležuje Društvo slovenskih skladateljev 60-letnico koncertne dejavnosti, podrobneje jo predstavlja predsednik Dušan Bavdek.
Ob 80-letnici umetniškega delovanja obeležuje Društvo slovenskih skladateljev 60-letnico koncertne dejavnosti, podrobneje jo predstavlja predsednik Dušan Bavdek.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baritonist in prvak SNG Opera in balet Ljubljana, Jože Vidic. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baritonist in prvak SNG Opera in balet Ljubljana, Jože Vidic. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Komorni godalni orkester Slovenske fiharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v priredbah Atanasovskega. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije – Klemen hvala, režiser posnetka - Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Komorni godalni orkester Slovenske fiharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v priredbah Atanasovskega. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije – Klemen hvala, režiser posnetka - Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Še tretjič zapored se ustavljamo pri ustvarjanju flamskega skladatelja srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. Že dvakrat ste se ob poslušanju njegove glasbe lahko prepričali, da je njegov pristop do zvočnega medija godbe zelo napreden in da ga brez zadržkov označimo za pogumnega, zato bomo tako nadaljevali tudi danes, ko boste spet slišali zelo drzno zasnovano delo z naslovom Bruseljski rekviem, zraven pa še koncertno koračnico Vojak in kraljična. Igra Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.
Še tretjič zapored se ustavljamo pri ustvarjanju flamskega skladatelja srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. Že dvakrat ste se ob poslušanju njegove glasbe lahko prepričali, da je njegov pristop do zvočnega medija godbe zelo napreden in da ga brez zadržkov označimo za pogumnega, zato bomo tako nadaljevali tudi danes, ko boste spet slišali zelo drzno zasnovano delo z naslovom Bruseljski rekviem, zraven pa še koncertno koračnico Vojak in kraljična. Igra Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.
Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
V tokratni oddaji bomo še enkrat več prisluhnili razelešenju forme pesmi in glasu. Prisluhnili bomo krhkim mikrotonalnim folk pesmim norveško-angleškega dua Fredrik Rasten & Seamus Cater, razelešenju in utelešenju glasu z nove plošče znane švedske vokalistke Sofie Jernbeg ter krhkim vtiranjem glasu in zvena kitare v okolje z nove plošče japonskega dua Minami Saeki & Taku Sugimoto.
V tokratni oddaji bomo še enkrat več prisluhnili razelešenju forme pesmi in glasu. Prisluhnili bomo krhkim mikrotonalnim folk pesmim norveško-angleškega dua Fredrik Rasten & Seamus Cater, razelešenju in utelešenju glasu z nove plošče znane švedske vokalistke Sofie Jernbeg ter krhkim vtiranjem glasu in zvena kitare v okolje z nove plošče japonskega dua Minami Saeki & Taku Sugimoto.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil Komorni trio: violinist Tim Skalar Demšar, klarinetist Andrej Zupan in pianistka Adriana Magdovski.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil Komorni trio: violinist Tim Skalar Demšar, klarinetist Andrej Zupan in pianistka Adriana Magdovski.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost legendarni beltinški kantavtor, pesnik in trubadur, Vlado Kreslin. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost legendarni beltinški kantavtor, pesnik in trubadur, Vlado Kreslin. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Že prejšnjič ste lahko slišali, da leta 1973 rojeni flamski skladatelj Bert Appermont krepko sega čez enostavno koračniško vizijo godbeniške glasbe, in tudi tokrat boste slišali obsežno in drzno zastavljeno simfonično pesnitev Bitka src, zraven pa še Junaško intrado. Igra Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega Jana Van der Roosta.
Že prejšnjič ste lahko slišali, da leta 1973 rojeni flamski skladatelj Bert Appermont krepko sega čez enostavno koračniško vizijo godbeniške glasbe, in tudi tokrat boste slišali obsežno in drzno zastavljeno simfonično pesnitev Bitka src, zraven pa še Junaško intrado. Igra Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega Jana Van der Roosta.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.
Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V tretji oddaji bo gostja Nina Strnad, ki jo zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij uvrščamo v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V tretji oddaji bo gostja Nina Strnad, ki jo zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij uvrščamo v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Odpravljamo se na severni rob staroveške Galije, ki se je že v časih Vercingetoriksa imenoval Belgija. Ta je brez dvoma dežela z izjemnim izročilom godbeništva in je še danes dežela, kjer poleg običajnih godb na pihala cvetijo tudi fanfarski orkestri. Tokrat boste slišali dve izvirni skladbi izpod peresa belgijskih vodilnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja – Malo suito, op. 20 iz leta 1935 Valonca Jeana Absila, leta 1963 zložen Capriccio Flamca Marcela Poota in skladbo Il Signor Brossini Dirka Brosséja. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Odpravljamo se na severni rob staroveške Galije, ki se je že v časih Vercingetoriksa imenoval Belgija. Ta je brez dvoma dežela z izjemnim izročilom godbeništva in je še danes dežela, kjer poleg običajnih godb na pihala cvetijo tudi fanfarski orkestri. Tokrat boste slišali dve izvirni skladbi izpod peresa belgijskih vodilnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja – Malo suito, op. 20 iz leta 1935 Valonca Jeana Absila, leta 1963 zložen Capriccio Flamca Marcela Poota in skladbo Il Signor Brossini Dirka Brosséja. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Čuki, Jan Plestenjak, Joker Out in Dejan Vunjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Čuki, Jan Plestenjak, Joker Out in Dejan Vunjak.
Že smo dobro zakorakali v novo leto 2026, še vedno pa odzvanja praznična glasba oziroma glasba s prazničnih, novoletnih koncertov številnih domačih glasbenih zasedb, tako tistih poklicnih kot ljubiteljskih. Eden odmevnejših tovrstnih dogodkov je bil brez dvoma božično-novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program z naslovom 125 let na platnu in odru. Izbor posnetkov s koncerta boste lahko slišali v tokratni in prihodnji oddaji, najprej glasbo Johna Williamsa, Ennia Morriconeja, Richarda Addinsela, Marijana Vodopivca in Marjana Kozine ter Boruta Lesjaka.
Že smo dobro zakorakali v novo leto 2026, še vedno pa odzvanja praznična glasba oziroma glasba s prazničnih, novoletnih koncertov številnih domačih glasbenih zasedb, tako tistih poklicnih kot ljubiteljskih. Eden odmevnejših tovrstnih dogodkov je bil brez dvoma božično-novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program z naslovom 125 let na platnu in odru. Izbor posnetkov s koncerta boste lahko slišali v tokratni in prihodnji oddaji, najprej glasbo Johna Williamsa, Ennia Morriconeja, Richarda Addinsela, Marijana Vodopivca in Marjana Kozine ter Boruta Lesjaka.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti na finalnem večeru Festivala slovenskega šansona, ki je potekal v Domu kulture Velenje. Za štiri nagrade se je potegovalo 10 izvajalcev, podelili smo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer sta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. OPOMBA: Prvi program Radia Slovenija je zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzel sprva podeljeno nagrado za najboljši šanson. Strokovna žirija je naknadno za najboljši šanson v celoti izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo izvaja Jure Ivanušič z zasedbo NORDunk.
Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje smo poskusili odgovoriti na finalnem večeru Festivala slovenskega šansona, ki je potekal v Domu kulture Velenje. Za štiri nagrade se je potegovalo 10 izvajalcev, podelili smo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer sta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. OPOMBA: Prvi program Radia Slovenija je zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzel sprva podeljeno nagrado za najboljši šanson. Strokovna žirija je naknadno za najboljši šanson v celoti izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo izvaja Jure Ivanušič z zasedbo NORDunk.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Uživali boste lahko ob spremljanju popularne glasbe v izvedbi vokalne zasedbe Jazzva, pevke Eve Černe, trobilnega ansambla TrobiNOVA, pevke Ane Bezjak ter Simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste lahko ob spremljanju popularne glasbe v izvedbi vokalne zasedbe Jazzva, pevke Eve Černe, trobilnega ansambla TrobiNOVA, pevke Ane Bezjak ter Simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
V tokratni epizodi »Primorska glasbene premiera« smo gostili frontmana mlade rock zasedbe iz Kopra, Liquid Gasoline, Jurija Škerliča. Skupina, ki je pred letom dni veljala za najobetavnejšo v slovenskem delu Istre, niz singlov nadaljuje s skladbo »Naj se vrti«. Z njo sporočajo, da je »čas neizprosna subjektivna mašina, ki teče ne glede na lepote in krivice človeških pogruntacij«. Več v pogovoru z Easyjem.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Regondija, Costeja in Granadosa.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.