Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-i jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj, ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.

V tokratni oddaji se bomo veliko pogovarjali pa tudi veliko peli. Z radijskim mikrofonom smo obiskali Otroški pevski zbor Kitica na Osnovni šoli Medvode, ki ga vodi učiteljica in zborovodkinja Bernarda Rakar. Kako potekajo vaje, koliko treme imajo pred nastopi, kako so se imeli na pevskem vikendu in kaj naredijo, če se med nastopom zgodi kakšna peripetija - o vsem tem več povedo mladi pevci in pevke v oddaji Radijski ringaraja. Vabljeni, da nas na 01 475 22 22 pokličete tudi vi, otroci, in nam kaj zapojete in zaupate, katera je vaša najljubša pesem in ali tudi sami pojete v pevskem zboru. Se slišimo!

Kakšni so odnosi v vaši družini? S kom se najbolj razumete in kaj vas mogoče moti? Kaj naredite, ko pride do nesporazumov? Kako urejeni ali neurejeni odnosi doma vplivajo na obnašanje in učni uspeh učenca v šoli? Tema oddaje Hudo je družina in odnosi v njej. Z novinarji z OŠ Šempeter v Savinjski dolini, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, smo posneli zanimive ankete in pogovore.

Twirling je športna disciplina, ki združuje ples, gimnastiko in delo s palico. Tekmovalke in tekmovalci izvajajo različne koreografije, pri katerih vrtijo palico, izvajajo mete, ulove, akrobatske elemente in plesne korake, vse pa mora biti usklajeno z glasbo. Kot nam je povedala naša današnja sogovornica Nastja Ocvirk, ki twirling trenira, ta šport zahteva veliko koordinacije, ritma, gibljivosti in natančnosti. Z Nastjo se je na OŠ Šempeter v Savinjski dolini pogovarjal Aleš Ogrin.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo Andrej Prezelj.

Dunajski škof slovenskega rodu, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja, ljudska pisateljica in njeno delo

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Kdor meni, da se poeziji velja izogibati v širokem loku, saj da je kratko malo pretežka, preveč zapletena, da bi jo običajni bralke in bralci lahko razumeli, se slej ko prej še ni srečal s pesništvom Mary Oliver. Ameriška avtorica, ki se je rodila leta 1935 v Ohiu, večji del življenja preživela v Massachusettsu, umrla pa pred sedmimi leti na Floridi, je s svojimi več kot tridesetimi zbirkami namreč prepričala kritike v Združenih državah in za svoje pisanje prejela vse tamkajšnje najuglednejše nagrade s Pulitzerjevo na čelu. Obenem pa je v zadnjem desetletju ali dveh svojega življenja veljala tudi za prodajno daleč najbolj uspešno ameriško pesnico. Uspelo ji je, drugače rečeno, očarati ravno tiste izmuzljive, težko dosegljive običajne bralke in bralce – ne da bi morala za to žrtvovati izrazno pretanjenost ali miselno globino lastne poezije. In kako natanko se je Mary Oliver to posrečilo? – Odgovor smo ob svetovnem dnevu poezije iskali v Sobotnem branju, ko smo listali po Sreči, zadnji zbirki, ki jo je pesnica zaživa še pripravila za objavo, in ki je pod založniškim okriljem Mladinske knjige pred nedavnim izšla v slovenskem prevodu. Zanj je poskrbela naša gostja Jana Unuk.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani prek telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, bomo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

Težko! Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Laura Arlon. Prevedla: Katarina Minatti. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.