Februar in marec, ne pozabimo na gregorjevo, sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različni ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika.

Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje, red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja.

Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Sprevržena oblika vojskovanja je načrtovan napad na neoborožene civiliste. Ti sedijo v svojih domovih ali v zakloniščih in nemo opazujejo, kako se dežela pogreza v vrvež uničevanja. Naslednji hip jih zadene raketa. Vsepovsod poki in streli, bobnenje na kraju zadetih tarč. Od streliv razklane stavbe se naposled sesedejo, pa tudi porodnišnice, šole, gledališča, tovarne. Plasti debelega prahu se dvigajo iz ognjenih ruševin; mostov ni več, kam so izginile ceste? Peklenski inferno požira kamen in les, tali jeklena ogrodja in železje ... prav vse, kar je postavila človeška roka, se podira. Uboga domovina ukrajinska! Njej se resnično pišejo žalostni dnevi, kot vsem krajem Zemlje, kjer se ustavi bič vojne. A vendar je mogoče, ko bo tudi tod konec morije, obnoviti uničena mesta in vasi, porušena naselja in stanovanjske četrti. Možno je hišam vrniti prvotni lesk, če je od njih le kaj ostalo, kajti one ne jočejo. Nimajo srčnega spomina, v sebi ne nosijo žalosti, ker ne vedo za smrt. Bridka izkušnja trpljenja je namreč pridržana ljudem, ki so se, povsem nedolžni, znašli v vrtincu pustošenja. Samo ljudje lahko objokujejo sebe, padle svojce, prijatelje, umrle otroke. Samo v njihovih srcih, v živem mesu, lahko bolečina tli in ostaja, da si utira žalostno pot do naslednjega rodu. Sleherna vojaška agresija zato ničesar ne rešuje. Ne prinaša varnosti, zaradi katere so jo mogočni sprožili; ne daje upanja, ki je poteptano, ne trdnosti medsebojnim odnosom, ki so usodno pretrgani. Surov napad na nedolžne ne upravičuje želje ali potrebe po izstopu iz še tako zagonetnega geopolitičnega ali varnostnega položaja. Kajti če Bog dopušča, da se narodi pokorijo, ki so svojčas kraljevali drugim, je treba sprejeti usodo in si prizadevati za spremembe, kolikor je želena, po mirni poti. Samo armada mirovnikov zmore postaviti kjer koli in kadar koli lepše življenje; a kaj, ko se podivjane rakete ne menijo zanjo.

Štiriindvajseti februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj to zelišče med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika. Sogovornica: Anja Bolha, raziskovalka na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima približno osem milijonov prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.

Prometne informacije

Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini. Ubitih je bilo okoli15 tisoč civilistov ter do 140 tisoč ukrajinskih in približno 325 tisoč ruskih vojakov. Kako se na to odzivajo Rusi? Je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje vojaških operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.

Z marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja treba upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana).

Ruski napad na Ukrajino (če odmislimo Krim in leto 2014) se je začel točno pred 4imi leti. Vojna je zahtevala 2 milijona žrtev- malo več kot milijon na ruski in malo manj kot milijon na Ukrajinski strani. Ob predvzemu predsedovanja je Trump napovedoval konec vojne. A kljub vsemu vojna še traja. Zakaj? Vaša mnenja so dobrodošla prek telefonske številke 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji nastopa Teo Collori trio, ki ga sestavljajo kitarist Teo Collori, basist Jaka Krušič in bobnar Pavel Čebašek.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

V oddaji tudi o naslednjih temah: - V občini Veržej bo letošnja največja naložba urejanje zelenih površin, v Črnomlju pa bodo gradili in prenavljali tri pomembne objekte, pločnike in ceste. - V Grgarju so po zboru krajanov vendarle podprli predlog nove prometne ureditve skozi naselje. - Pred vrati je plovna sezona v Posočju. Se bodo vse tri občine vendarle poenotile pri ceni dovolilnic? - Rejci drobnice in goveda imajo še mesec dni časa, da živali cepijo proti bolezni modrikastega jezika.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Snežakov športni dan. Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora.

Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe: Imer Traja Brizani/Aleš Avbelj: Flagioleti – solist kitarist Peter Erskine Wayne Shorter/Jože Privšek: Footprints – solist pozavnist Emil Spruk Lojze Krajnčan: Zate – solista Lojze Krajnčan – EVI in pianist Silvo Stingl Don Menza: T'n'T – solisti saksofonist Don Menza ter pozavnisti Klemen Repe, Emil Spruk, Rok Štirn, Marjan Petrej

Andrej Medved je bil pesnik, esejist, prevajalec, filozof in umetnostni zgodovinar. Znan je po dolgoletnem umetniškem vodenju Obalnih galerij Piran. Pripravil je več kot 500 razstav tako domačih kot tujih umetnikov. V ustanovi je vzporedno z razstavami vzpodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih. Objavil je tudi več monografskih študij s področja likovne umetnosti. Na literarnem področju je za številne pesniške zbirke, ki jih je objavil, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, čašo nesmrtnosti ter Jenkovo in Veronikino nagrado. Njegova poezija je polna simbolnih podob, ki bolj kot na razumski delujejo na čutni in nezavedni ravni. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove zbirke z naslovom Guba v očesu (2021). Interpret Gregor Gruden, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2019.