Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih?

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V petek in v nedeljo smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali dokumentarni film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu, ki govori o spolnih zlorabah redovnic, ki jih je zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni Skupnosti Loyola. V oddaji Med štirimi stenami gostimo nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, žrtvi patra Rupnika, ki bosta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30-tih letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje: - Starši osnovnošolcev v Pirničah so dali pobudo za preživljanje otroštva brez pametnih telefonov. - Podjetniški inkubator v Krškem bodo v prihodnjih dveh letih nadgradili s proizvodnimi prostori. - V Galeriji Magistrat v ptujski mestni hiši svoje skrite zaklade razstavljajo uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo doktorja Marijana Borštnarja Dornava. - Po desetletnem zatišju bodo v Celju znova odmevali ritmi džeza.

Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokratni Studio ob 17h namenjamo oskarjem – znamenitim nagradam ameriške filmske akademije. Film Ena bitka za drugo je s šestimi osvojenimi kipci veliki zmagovalec tokratne 98. podelitve. Filmski kritiki ugotavljajo, da je bila ta v znamenju kar nekaj zgodovinskih trenutkov. Med igralkami je prvič zmagala Irka, kipca za najboljšo kinematografijo se je prvič razveselila ženska, oskarja je prvič osvojila Norveška in prvič so podelili oskarja za kasting. Kdo so letošnji dobitniki oskarjev in kdo poraženci? Gostje filmski kritiki: Ana Jurca, Igor Harb, Tina Poglajen.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Pravljica z natečaja za izvirno pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica. O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev.

Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo album Ptakh ukrajinske zasedbe DakhaBrakha, na katerem tradicionalne pesmi slišimo v modernih, dostikrat precej eksperimentalnih aranžmajih. Ukrajinski kvartet odlikuje izjemna eklektičnost, kajti tradicionalne pesmi drzno in učinkovito združuje s številnimi zvrstmi, od klasike in art-rocka prek hiphopa in celo tehna! Živim nastopom daje poseben pečat domiselna dramaturgija, kar je bilo pravzaprav zasedbi položeno v zibko že ob nastanku leta 2004. Takrat je zasedbo vkup zbral Vladislav Trojicki, direktor kijevskega Centra za sodobno umetnost Dakh, ki pa ni član zasedbe. To sestavljajo pevke in inštrumentalistke Irina Kovalenko, Nina Garenecka in Olena Cibulska ter neformalni vodja, Marko Galanevič, ki tudi občasno zapoje in v roke prime kak nekonvencionalni inštrument, denimo didžeridu. Zasedba v svojem izrazu namreč ne meša le različnih žanrov, temveč v večslojnih in dostikrat razposajenih skladbah uporablja širok nabor glasbil, od harmonike prek kontrabasa in pozavne do basovskega bobna, darbuke, table in drugih tolkal. Nasploh so neusmiljeni, frenetični ritmi gonilo in gorivo, ki poganja veliko zasedbinih skladb, kar ob ritmiziranem petju ustvari občutek hipnotičnega rituala. K vtisu prav posebne scenske predstave še kako pripomorejo ljudske noše treh pevk, ki na glavah nosijo nenavadne visoke kučme. A vendar na svežem, lani decembra v samozaložbi objavljenem albumu Ptakh – kar v prevodu pomeni »ptič« – poudarek pri večini skladb ni na ritmu. Na albumu, ki traja skoraj uro pa pol, prevladujejo daljše, tudi skoraj desetminutne skladbe, ki se po uvodnih klavirskih frazah počasi razpletajo v neke vrste kompleksne samospeve, katerih elegičnost in melanholija pri poslušalcu kljub pomanjkanju hipnotičih ritmov vendarle ustvarita občutek transa in zamaknjenosti.

Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.