Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti vnovične zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, to med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih s sogovornikom Alijem Šalamunom, biolog, zaposlenimn v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji in podatkovnimi zbirkami.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih?

Prometne informacije

Siloviti spopadi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami se nadaljujejo že tretji teden. Če je bilo v prvih dneh ameriško-izraelskega napada veliko špekulacij, da bi utegnil pasti iranski režim, zdaj kaže, da so zadeve veliko bolj zapletene. Koliko rezerv še ima, kakšno podporo in kako vojno dojemajo Iranci? O vsem tem Ob osmih z vodjo slovenskega veleposlaništva v Teheranu Igorjem Jukičem, ki se je začasno vrnil v domovino.

Tako imenovani trn v peti je pogost problem v stopalih in zanj obstaja več različnih vzrokov: degenerativne spremembe tkiv, preobremenjevanje stopala, poškodba, ploska stopala … Bolečina se najpogosteje pojavlja zjutraj. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, kako si lahko pomagamo sami? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in popkultura oblikujejo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost. Gosti: – doc. dr. Eva Vrtačič z oddelka za kulturologijo in centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede (z dr. Karmen Šterk je napisala monografijo Serijska kultura, popularni morilec: serijski morilec v popularni kulturi), – dr. Jela Krečič, filozofinja in raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, – dr. Aljoša Harlamov, literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in voditelj podkasta O.B.O.D., v katerem s sovoditelji analizira žanrske vsebine. Foto: sir Anthony Hopkins kot Hannibal Lecter v filmu Ko jagenjčki obmolknejo iz leta 1991 (Wikipedia, poštena uporaba)

Tudi najbolj odmaknjeni kotički sveta so dosegljivi. Potovanja že dolgo niso več prestiž, ampak predstavljajo množično premikanje več milijonov turistov. Leta 2025 je v druge države odpotovalo več kot 1,5 milijarde mednarodnih turistov. Ta številka raste iz leta v leto. Ali bo tako tudi v tem letu? Vaša mnenja so dobrodošla prek telefonske številke 01 475 22 22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki: - V Majšperku bodo po več kot 40-ih letih začeli graditi nov center zdravja. - V Bovcu so na ponovljenem javnem razpisu le našli izvajalca za zgraditev doma starejših občanov. - Mariborski gasilci komaj čakajo začetek postavitve vadbenega poligona v Pekrah. - Turistične kmetije so vse pomembnejši del butične turistične ponudbe.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo. Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Zdaj smete pojesti sir, ker je glasba zdaj v meni! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Leo Lionni. Prevod: Dušan Ogrizek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.

Komedija znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, pač pa je komedija morala in želela imeti tudi satirično ost. Namreč Tom hoče od države izterjati star dolg za tri tone govedine, ki ga je podedoval od strica, da bi imel dovolj denarja za ženitev. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1957.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddajo posvečamo Jožetu Privšku. Poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik – solist: saksofonist Andy Arnol Jože Privšek: H. T. 1967 – solisti: trobentača Mojmir Sepe in Urban Koder, saksofonisti Dušan Veble, Albert Podgornik in Ati Soss, pozavnista Franci Puhar in Mišo Trtnik, bobnar Franc Jagodic Jože Privšek. Križanke 71 – solista: pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Jože Privšek: That's for Ending – solist: pianist Silvo Stingl

Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.