Cirilu Ambrožu iz kraja Vičanci pri Veliki Nedelji prvega septembra letos ni bilo treba v šolo. Je sveže upokojeni, a še vedno aktivni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« pokrajino med Dravo in Muro.

Ivan Šumljak je leta 1950 na zboru markacistov Slovenije podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. Leta 1953 je bila pot, ki se prične ob vznožju Pohorja tudi uradno odprta.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Naš Bog vsakomur od nas govori: »Drag si v mojih očeh, spoštovan in te ljubim.« In to troje – polnost vrednosti, spoštovanja in ljubezni – potrebuje vsak človek, da lahko daje vse to tudi naprej. Bog nas želi krepčati s svojo Besedo, z dejanji in vizijo, da se bomo zmogli upirati nečistim silam v ozračju in bomo sledili svetemu Duhu. Za nas ima načrte blaginje in ne nesreče, toda človek lahko prejme samo toliko, kolikor sam dopusti, da mu Bog dá. Vzemimo zase v obilju, pustimo se krepčati z Božjo besedo, ki ima neizmerno moč, da nas opogumi, ozdravi bolezni, strahov, dvomov … Božja beseda, sprejeta v neomajni veri, je človeku najmočnejša infuzija dobrega. Kot si pridobivamo telesno imunost z ustrezno hrano in gibanjem, tako postajamo krepki v Duhu s poslušanjem, branjem, premišljevanjem in izpolnjevanjem Božje besede. Še posebno tedaj, ko smo utrujeni in zaskrbljeni, ko nam nič ne gre prav in bi najraje ždeli na kavču in se smilili sami sebi, tedaj pojdimo v Božjo besedo, da nas ta okrepi. Z njo pritečejo iz Božjega osrčja v nas reke žive vode, ki odplaknejo naše duhovne, duševne in telesne nečistoče in nas poživijo. Božji ljudje se nikdar ne upokojimo. Nismo ujetniki čustev in telesa, ne bojimo se hudiča in demonskih sil, saj vendar vemo: v duhu je življenje! Iz dokončanih Kristusovih del na mrtvem lesu križa smo vcepljeni v drevo življenja in z zaupanjem tečemo iz slave v slavo k Njemu, ki je Pot, Resnica in Življenje. To pa ni enostaven tek po parku – potrebujemo večji zagon in napor kot za obstajanje v že doseženem. Toda če trdno zaupamo v Božje obljube, vse to zmoremo, saj vemo, da je vedno in povsod z nami On, ki je Luč, Življenje in Ljubezen. In luč vselej prežene temo, večno življenje premaga smrt, v pravi ljubezni ni strahu. In vsak zase vemo v trdni veri: Gospod je sredi mene, zato sem uspešen človek. Zmagovit in nepoškodovan zmorem teči iz slave v slavo tudi skozi ogenj hudega. Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti ter ga poljudno predstavlja s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Prometne informacije

Mladi se te dni odločajo o dejavnostih, ki jih bodo v tem šolskem letu - poleg šole - uvrstili v svoje urnike. Kakšno je smiselno razmerje med dejavnostmi in prostim časom, kolikšne naj bi bile te obremenitve in kdaj je prezgodaj, da šport od rekreacije preide v tekmovalnost? O vsem tem s športno psihologinjo Tanjo Kajtna.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

»Pol sveta v samo četrtini novic,« so zapisali v sedmi izdaji globalne raziskave GMMP, ki spremlja zastopanost spolov v medijih. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo spola v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem, kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen glede enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s sedanjimi izzivi, bomo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal, podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.

Krhkost je eden ključnih izzivov starajoče se družbe, ki povečuje tveganje za padce, bolezni, hospitalizacije in izgubo samostojnosti. V Sloveniji vsako leto padce beležijo pri tretjini starejših od 65 let, to bo leta 2063 predstavljajo tretjino prebivalstva. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravem in varnem staranju zato igra fizioterapija. V tednu, ko smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, Svetovalni servis tako odpira vprašanja o tem, kako skrbeti za svoje telo, katere gibalne navade je dobro osvojiti in kako preprečiti padce. Gost oddaje bo Alen Pavlec iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.

Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili za Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici (UKC Ljubljana) vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Katarske oblasti so po grožnji izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja z novimi ukrepi, če Katar ne izžene predstavnikov palestinskega gibanja Hamas, sporočile, da bo v Dohi v nedeljo izredni arabsko-islamski vrh. Na njem bodo razpravljali o torkovem izraelskem napadu na pripadnike Hamasa v katarski prestolnici in grožnjah Izraela z novimi napadi na katarsko suverenost. V oddaji tudi: - Pristojna ministrica glede dovoljenja direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana za delo pri zasebniku vztraja, da zakon velja za vse enako. - Bodo morali biti v prihodnje vsi predpisi, tudi tisti, ki jih sprejemajo občine, objavljeni v uradnem listu? - Ajdovščini se obeta znanstveno-tehnološki park za razvoj biotehnoloških inovacij.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vložen revizijski zahtevek glede izbire projektanta za prenovo smučišča Kanin. - V Kranjski Gori zaznavajo pozitivne učinke postavitve zapornic v dolino Vrata. - Dogodek "Karierni navdih za mlade" v Kočevju namenjen mreženju mladih in delodajalcev. - V Slovenski Bistrici se lotevajo celovite obnove tamkajšnje župnijske cerkve.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Princeska Izabela noče biti več princeska. Pripovedujeta: Vojko Zidar in Majda Grbac. Napisala: Cornelia Funke. Prevedla: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Harmonikar, komponist in dolgoletni vodja Ansambla Štirje kovači Franc Šegovc se je tiho poslovil prejšnji teden v 89. letu. V spomin nanj tokrat in naslednje štiri četrtkove večere poslušate oddaje, posnete ob pomembnejših dogodkih in obletnicah ansambla. Od leta 2004 je tako na Prvem programu Radia Slovenija nastalo pet četrtkovih večerov, ki so vsak po svoje “nagovorili” ljubitelje Ansambla Štirje kovači in Šegovčeve glasbe. Leta 2004 ob petdeset-, 2014 ob šestdeset-, 2017 (vzrok za povabilo v oddajo ni bila obletnica), leta 2019 ob petinšestdesetletnici in leta 2024 ob sedemdesetletnici ansambla. Izbor oddaj v spomin na Franca Šegovca sega torej na začetek tega tisočletja, ansambel pa je nastal še dosti prej ... Kam le čas beži ... Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Nagrajenec Vilenice 2025, bolgarski pisatelj, pesnik in esejist Georgi Gospodinov, je empatičen opazovalec sveta, zapisovalec usod in dogodkov ter ohranjevalec spomina. V njegovem literarnem svetu je pomembno vse, sodobnost in preteklost, ljudje, živali in rastline ... vse je povezano in prepleteno. V svetu je zaslovel z romanesknim prvencem Naravni roman, sledil je roman Fizika žalosti in nato z mednarodnim bookerjem nagrajeno Časovno zaklonišče, srhljivo opozorilo na ponavljanje preteklih družbenih in političnih vzorcev v sodobnem svetu. Avtor scenarija Vlado Motnikar, prevajalec Borut Omerzel, igralca Primož Pirnat in Alojz Svete, bralec Jure Franko, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2025.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Srbski pisatelj Dragan Velikić, nagrajenec Vilenice leta 2019, je roman Preiskovalec sestavil iz spominov, dogodkov in okruškov življenj literarnih oseb iz različnih okolij, različnih družbenih sistemov. Mama opazuje svet s svojega posebnega zornega kota. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2019.