Dolgotrajen stres, strupeno delovno okolje in mikroagresije ter delovna preobremenjenost v povezavi z nizko samopodobo neizogibno vodijo v izgorelost, v stanje življenjske izčrpanosti, pravi Darja Hvala, ki zelo dobro pozna občutke obupa in nemoči, ko telo odpove, saj je izgorelost izkusila na svoji koži. Pozna pa tudi občutke notranjega miru in jasnosti, ki jih je prinesla pot okrevanja. O tem, kakšni so bili vzroki za izgorelost, ter o pomenu zdravega delovnega okolja in skrbi zase je Darja Hvala spregovorila za oddajo Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pred časom sem sedel s prijateljem na kavi. Tisti dan je bila tema bolj resna – pogovarjala sva o zapuščini papeža Frančiška, ki so ga nekaj dni pred pogovorom položili k večnemu počitku v cerkvi Marije Snežne. V pogovoru sva se ozirala nazaj v tisti večer, ko je stopil na balkon in pozdravil, na hitro sva preletela njegov pontifikat in se v glavnem strinjala, da je bil velik blagoslov za Cerkev. Nato je sledilo prijateljevo nadaljevanje: »Veš kaj, mene pa je pri tem papežu nekaj precej zmotilo. No, to me moti še danes. Vse to njegovo poudarjanje usmiljenja, nežnosti, bližine ... Kot da je Bog samo neka velika topla odeja. Preveč mehko. Preveč popustljivo. Bog vendar ni samo to – Bog je veličasten, vzvišen, vladar vesolja! V času splošnega relativizma bi moral bolj poudariti Božjo vsemogočnost!« Poslušal sem ga. Pa ga tudi razumem, zakaj tako misli. Tudi sam sem bil vzgojen ob podobah Boga sodnika, kralja, močnega vladarja, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Ampak nekaj v meni mi ni dalo miru, da bi nemo poslušal. Čeprav običajno premislim preden rečem, tokrat nisem »šparal«: »Ampak ... si pomislil, da je morda ravno ta nežni, usmiljeni Bog, ki ga je Frančišek tako vztrajno oznanjal, pravzaprav čisto svetopisemski? Da je to najpristnejša vrnitev k izviru?« Potem sem mu povedal zgodbo, ki me vedno znova pretrese. Zgodbo o Mojzesu in gorečem grmu. Večina ljudi si to predstavlja kot spektakel – ogenj, glas iz nebes, veličastni trenutek. Saj tudi je! Ampak ključni del pride šele, ko Mojzes vpraša Boga po imenu. Bog mu v odgovoru ne reče: »Jaz sem vsemogočni kralj nebes in zemlje!« Ne reče: »Jaz sem tisti, ki sedi na prestolu slave.« Ne. Reče nekaj čisto drugega: »Ehyeh asher ehyeh« – »Jaz sem, ki sem«. V bolj pravilnem prevodu: »Jaz bom, kar bom.« Bog ne poda definicije, ampak obljubo. Ne trdi, da je oddaljeni vladar, ampak napoveduje, da bo prisoten. Da bo deloval. Da bo hodil z ljudmi. In točno tega Boga je oznanjal papež Frančišek. Boga, ki ni statična ideja, ampak oseba, ki vstopi v zgodbo. Pokojni papež Frančišek je rekel: »Božje ime je usmiljenje.« (Intervju z Andreom Torniellijem, 2016) In še: »Bog ni abstraktna ideja ali nemi opazovalec sveta, ampak Oče, ki vedno čaka, ki odpušča in praznuje, ko se grešnik vrne domov.« To ni šibak Bog. To je Bog, ki ima dovolj moči, da je nežen. Ki ne vlada z grožnjo, ampak z ljubeznijo. Ki človeka ne tlači, ampak ga dviguje. V svoji okrožnici Veselje evangelija je pokojni papež Frančišek zapisal: »Vsaka stvar, vsaka oseba in vsak trenutek vsebuje Božjo navzočnost.« (VE 71) To pomeni, da Bog ni nekje daleč, zgoraj, na varni razdalji. Je tukaj. Med nami. V konkretnosti. V kaosu. V ranah.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V rubriki Pod pokrovko se tokrat podajamo v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana ter tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov smo že pred časom govorili z dr. Rokom Stergarjem z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, tokrat pa vam oddajo vnovič ponujamo v poslušanje. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Domen Kodrič je Mariborčan, ki ga navdihuje vikinška kultura. Geograf in zgodovinar je član slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad in KUD-a Maistri Marpurgi, ki se ukvarja z uprizarjanjem srednjega veka, natančneje vikinške dobe. Prav ta doba in vikinška kultura sta ga navdihnili za prvenec, zgodovinsko-fantazijski roman Južni viking, ki je nedavno izšel pri mariborski založbi Pivec. Z Domnom Kodričem se je o njegovi strasti in navdušenju ter o nekaterih dejstvih o vikinški kulturi pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.

Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner si je sredi junija nadela Borštnikov prstan za izjemen igralski opus. Oblikovala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije. Zadnja leta je tudi profesorica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z Natašo Barbaro Gračner se je ob podelitvi Borštnikovega prstana pogovarjala Tadeja Krečič.

Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru namesto sedežnice Sleme načrtujejo gondolo, pa tudi širitev akumulacije vodnih virov za zasneževanje - Odprtje prenovljene Ledene dvorane na Bledu z revijalno tekmo hokejskih zvezd - Festival Novomeško poletje tudi letos zbral številna znana glasbena imena - Na počitniškem tabore na Goričkem se mladi udeleženci ob igri učijo zdravega življenjskega sloga in razvjajo številne spretnosti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prvi vročinski val je za nami in ker se je zgodil že junija imamo varljiv občutek, da je poletje že v polnem razmahu. Dejansko pa se je šele dobro začelo, zato ne škodi, če še enkrat ponovimo kako se varovati pred vročino. Ob tem pa boste v tokratnem Studiu ob 17tih slišali še nekaj koristnih informacij o novostih v glavnih turističnih destinacijah pri nas.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov … Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Med poletjem nas zanima, kako mladi preživljate počitnice, kje ste, kaj počnete in kaj se dogaja na različnih taborih in letovanjih. Odpravili se bomo na Primorsko, pa ne k morju, na Obalo, temveč na nadmorsko višino 600 metrov, v Čepovan. Tam ta teden poteka Poletni tabor Mladinskega centra Nova Gorica za mlade. Več izvemo iz terenskega studia v počitniški hiši Čepovanka.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Škotska pesnica Carol Ann Duffy, rojena leta 1955, sodi med najopaznejše sodobne britanske pesnike. Med letoma 2009 in 2019 je bila prva pesnica lavreatka Velike Britanije. Je profesorica sodobne poezije na univerzi v Manchestru. Doslej je napisala vrsto pesniških zbirk, dve imamo tudi v slovenščini. V pesniški zbirki z naslovom Žena sveta (1999) je v tridesetih pesmih dala besedo tridesetim ženskam, ki stojijo za velikimi možmi, resničnimi in fiktivnimi, mitološkimi, bibličnimi. Pesmi so pisane kot dramatični monologi in so duhovite, igrive, šaljive, tudi jezne. Gre za žensko različico velikih moških zgodb. Za Literarni nokturno smo izbrali štiri: Gospa Sizif, Meduza, Saloma in Penelopa. Zbirko Carol Ann Duffy Žene sveta je za Založbo Sophia prevedla Ana Makuc in ji napisala izčrpno spremno besedilo. Interpretacija Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.

V Godbah z zgodbo se bomo spomnili odličnega ameriškega glasbenika s šarmantnim basovskim vokalom Barryja Whita, ki je umrl 4. julija pred 22 leti.