Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo bolezenske pojave, božjast, neozdravljive bolezni. Po Borgesu se sprva kažejo “v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače.” Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga zalezejo v Atenah, kjer se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi a kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.