Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

22. oktobra je na koncertu za sakralni abonma v ljubljanski uršulinski cerkvi Sv. trojice nastopil Komorni zbor Limbar pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata in ob klavirski ter orgelski spremljavi Blaža Pirnata. Na programu je bil oratorij Irenej Friderik Baraga Alojzija Geržiniča na besedilo Tineta Debeljaka in sakralne skladbe Marija Kogoja, Antona Jobsta, Alojzija Mava, Andreja Makorja, Hugolina Sattnerja in priredba Mirka Cudermana. O koncertu, programu in Komornem zboru Limbar se pogovarjamo z dirigentom Tomažem Pirnatom.

Predstavljamo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti.

O glasbi in kulturi tujih ljudstev.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.

Glasbena medigra.

Letošnjo 36. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe je po dolgem času odprl slovenski film, in sicer Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Posnet je po istoimenski knjižni uspešnici Bronje Žakelj, ki je z režiserjem sodelovala tudi pri pisanju scenarija. Gre za avtoričino osebno zgodbo, ta pa je prepredena z bolečo izgubo bližnjih zaradi bolezni in nesreče, pa s soočanjem s hudo boleznijo v mladosti. Z Markom Naberšnikom, podpisanim pod nekaj največjih slovenskih filmskih uspešnic (med njimi Petelinji zajtrk in Šanghaj), se o njegovem filmu pogovarja Tesa Drev Juh. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo bolezenske pojave, božjast, neozdravljive bolezni. Po Borgesu se sprva kažejo “v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače.” Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga zalezejo v Atenah, kjer se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi a kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.

Olga Tokarczuk je ena najbolj prepoznavnih poljskih avtoric, prejemnica Nobelove nagrade za književnost, mednarodne nagrade Booker in drugih. Njen zadnji roman z naslovom Empuzij, prvi po prejemu Nobelove nagrade, je ob izidu pridobil oznako naravnozdravilske srhljivke. Pripoved se odvija v zdravilišču Görbersdorf na začetku prejšnjega stoletja, v enem od prvih specializiranih sanatorijev na svetu, v katerem se je zdravilo bolezni prsnega koša in grla. Študent Mieczysław Wojnicz iz Lvova, ki boleha za tuberkulozo, pride v zdravilišče v upanju, da bodo tam uspeli zaustaviti razvoj njegove bolezni. Tam spozna druge bolnike in medtem ko z njimi razpravlja o velikih življenjskih vprašanjih, se postopoma razkrije, da v kraju, kjer bivajo, nenavadno pogosto prihaja do skrivnostnih smrti. Tudi v tem romanu, kot je to pri avtorici pogosto, ima velik pomen narava; še posebej pomembno vlogo imajo gobe. In čeprav v pripovedi ni veliko ženskih likov, je roman v tonu izrazito feminističen. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Špela Kravogel, interpret Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Igra je priredba kratke zgodbe, nagrajene na radijskem anonimnem natečaju. V njej potnica nič hudega sluteč potuje z vlakom, k njej pa prisede sopotnik, obseden s številom deset, ki si ga kot življenjski postulat zastavlja na vseh področjih. Ko si potnica ob njegovem odhodu iz kupeja le oddahne, pa jo čaka novo, podobno presenečenje ... Prek absurdne zgodbe je mogoče svet ugledati tudi iz popolnoma drugačne, absolutne številske perspektive. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska - Saša Mihelčič Potnik - Saša Tabaković Potnica - Maja Končar Glas iz zvočnika - Igor Velše Sprevodnik - Uroš Potočnik Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2022

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

V knjigi Srečanje v Telgteju (Kulturni center Maribor, 2024) Günterja Grassa so opisani trije poletni dnevi literarnega srečanja nemških pesnikov, literarnih vedežev, založnikov, tiskarjev, v gostišču sredi rečnega otoka na Emsi ob trgu Telgte v Vestfaliji. Doma so z vseh koncev nemških dežel. Na srečanju si berejo iz neobjavljenih rokopisov – 43 odlomkov teh originalnih baročnih del je vtkanih v novelo in z eno izjemo prvič prevedenih v slovenščino – ter iskreno kritiško razpravljajo. V pripovedi o pesniškem srečanju v Telgteju, ki ga Grass postavi v poletje 1647 (z mislijo na leto 1947 in povojno opustošenje, ki so ga za seboj zapustile nacistične horde), veliko odlomkov beremo dvoumno – veljajo za 300 let prej in 300 let kasneje, pa tudi za danes, povsod po svetu, kjer divjajo vojne in pohlep. Izbrali smo odlomek z začetka romana, v katerem Grass tudi duhovito pripoveduje o tem, kako so učenjaki potovali v Telgte. Roman je prevedla Urška P. Černe in o njem med drugim zapisala, da je "uprizorjena mirovna pogodba, miroljubno druženje verskih nasprotnikov ob umetnosti in duhovnosti". Prevajalka Urška P. Černe, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.