Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo koncert Bernarda Brizanija in nastop Tria Misterioso.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?

Trobentar Stanko Praprotnik je bil dolgoletni solo trobentar Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Vsestranski glasbenik se je pogosto udejstvoval tudi kot član različnih komornih zasedb, preizkusil se je tudi v narodno-zabavni glasbi, kjer je med drugim nastopil kot član hišnega ansambla Avsenik. Predstavljamo posnetke štirih solističnih skladb za trobento in orkester, ki so jih podpisali Michael Haydn, Leopold Mozart, Boris Papandopulo in Aleksander Arutjunjan in v katerih Stanko Praprotnik nastopa v solistični vlogi.

Na sporedu Jean Sibelius: suiti Pelleas in Melisanda in Karelia ter Finska himna.

Je december čas obdarovanja ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec, ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? (Ponovitev oddaje.)

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. O tem, kaj je sodelovanje gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Blood Sweat and Tears, Horace Silver Quintet, The Jazz Messengers, Dreams in The Brecker Brothers so zasedbe, v katerih je blestel trobentač Randy Brecker. Sodeloval pa je z mojstri, kot so Billy Cobham, Eliane Elias, Bruce Springsteen, Lou Reed, Frank Zappa, Dire Straits, Spyrogyra in tako naprej.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Celovcu že več kot 60 let pripravljajo Gledališki praznik koroških Slovencev. Vsako leto na 8. december tako v mestnem gledališču v Celovcu nastopa slovensko gledališče. To tradicijo so začeli zato, da pride slovenščina tudi v osrednje koroško gledališče, saj sicer tam nastopov slovenskih gledališč ni. Več knjig, več svobode pa sta ime in geslo knjižnega sejma majhnih in srednjih založnikov v Rimu, na katerem se je predstavila tudi založba Založništvo tržaškega tiska.

Beethovnov Violinski koncert v D-duru zveni čustveno, živahno in vseobsegajoče. Le malokdo ga izvaja tako kot violinist Frank Peter Zimmermann. Zelo priznani glasbenik je pred časom celo napisal pismo pokojnemu skladatelju, v katerem je zapisal: »Dragi Ludwig, brez tvoje glasbe bi bilo življenje revnejše.« Večer Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je 31. oktobra igral pod taktirko Marka Janowskega, dopolnjuje Beethovnova Prva simfonija, ki prekipeva od mladostne drznosti in očara s svojo svežino že od prvega tona.

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Orlando di Lasso je bil osebnost, ki ji je v enem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci. Bil je Valonec, torej so mu bili šansoni domači. Kot deček je menda pel v cerkvi sv. Nikolaja v Monsu – torej je rastel ob mojstrih franko-flamske šole –, legenda pravi, da so ga zaradi čudovitega glasu kar trikrat ugrabili. Nazadnje naj bi ga Ferrante Gonzaga odpeljal na Sicilijo. Pozneje je v Mantovi, Milanu in Rimu preživel več kot 15 let: k srcu so mu prirastle hudomušnost villanesc, neposrednost moresc in spevnost canzon, prenesena v madrigale. Poti v Anglijo in Francijo ter na Flamsko pa so ga pravzaprav pripeljale na Bavarsko. Na tamkajšnjem dvoru vojvod Albrehta Petega in njegovega sina Viljema je ostal do smrti, zvest 37 let. In nujno moramo dodati, da je bil dvor empirično usmerjen, naklonjen glasbi in znanostim. Orlando di Lasso je bil kot dvorni kapelnik v prvi vrsti odgovoren za resno glasbo, maše in motete. Zadnjih je ustvaril okrog 600 in petim se bomo posvetili tudi mi, skupaj z ansamblom The King's Singers.

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.

»Program, ki me je vodil pri komponiranju Šeherezade,« je napisal skladatelj, »je bil sestavljen iz ločenih, nepovezanih epizod in podob iz Tisoč in ene noči, ki so raztresene po vseh štirih stavkih moje suite.«

30. novembra ali 1. decembra - odvisno od vira - je praznoval 90 let ameriški pisatelj, scenarist, igralec in filmski režiser, predvsem pa gotovo eden najprepoznavnejših humoristov naše dobe Woody Allen. Najprej je postal prepoznaven po svojem gledališkem delu Zaigraj še enkrat Sam iz leta 1969, po vrsti filmskih komedij prav tako od leta 1969 naprej pa se je njegovo ime za vedno vtisnilo v filmsko zgodovino s filmom Annie Hall. New Yorku, kot svojemu mestu, ki ga je od vedno navdihovalo, pa je postavil spomenik tudi s filmom Manhattan, ki ga je posnel v črno-beli tehniki. Njegovemu delo so se doslej poklonili s številnimi nagradami, v okviru ameriške akademije ima celo rekord za največkrat nominiranega scenarista za oskarja, v Evropi pa so ga ovenčali s častnim levom in zlato palmo za življenjsko delo. Ob njegovem imenu se v zadnjem desetletju vleče določena senca glede obtožbe zaradi domnevne spolne zlorabe posvojenke Dylan Farrow. Obtožbo je sicer sodišče že v devetdesetih ovrglo kot neutemeljeno. Literarni večer o njegovi književnosti je pripravila Miriam Drev pred desetimi leti ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Vanj je vključila zgodbo Zavrnitev v lastnem prevodu ter odlomek iz zgodbe Tako je jedel Zaratustra v prevodu Tese Drev. Interpreta Gašper Tič in Primož Pirnat, vezno besedilo bere Barbara Zupan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Irena Glonar, redakcija Staša Grahek, produkcija 2015.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. Objavljamo sedem pesmi Rafaela Albertija iz njegove omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.