Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezija pesnika Pariza in drobnih stvari, predvsem pa ljubezni je bila pogosto tudi uglasbljena – pesem Uvelo listje so na primer peli Yves Montand, Juliette Greco, Nat King Cole in drugi. Z liričnim utrinkom se vračamo h govorjeni besedi. Prevajalec Aleš Berger, igralec Andrej Nahtigal, redaktorja Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, režiser Jože Valentič. Posneto decembra 2015.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vincenzo Bellini povzroča preglavice vsakemu biografu. Umrl je mlad, na vrhuncu tako slave kot romantičnega gibanja. Poleg tega je bil tudi čeden, svetlolas in modrook oziroma – in to je ključno – čeden, svetlolas in modrook SICILIJANEC, zato ni prav nič čudno, da je zelo hitro postal mit. Tega so začele graditi že okoliščine njegove smrti.

Skozi petdeseta in šestdeseta leta je John Cage postopno postal umetnik, ki je s prepričljivo retoriko in presenetljivimi, celo šokantnimi, toda natančno artikuliranimi mislimi zasedal osrednje mesto v sodobnih umetniških snovanjih povojnih Združenih držav. Ko je v začetku petdesetih let v knjigi orakljev Ji Džing našel način, kako v glasbo na konstruktiven način vpeljati naključje, je temeljito posegel v dejanje skladanja glasbe. S tem je dokončno izstopil iz miselnega okvira zahodne glasbene umetnosti in tudi iz skladateljskih krogov, ki so na stari celini oblikovali sodobno glasbeno govorico.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Letošnjo 36. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe je po dolgem času odprl slovenski film, in sicer Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Posnet je po istoimenski knjižni uspešnici Bronje Žakelj, ki je z režiserjem sodelovala tudi pri pisanju scenarija. Gre za avtoričino osebno zgodbo, ta pa je prepredena z bolečo izgubo bližnjih zaradi bolezni in nesreče, pa s soočanjem s hudo boleznijo v mladosti. Z Markom Naberšnikom, podpisanim pod nekaj največjih slovenskih filmskih uspešnic (med njimi Petelinji zajtrk in Šanghaj), se o njegovem filmu pogovarja Tesa Drev Juh. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Čehi upravičeno veljajo za glasbeni narod; bogastvo njihove ljudske glasbe in več kot 1000-letna zgodovina glasbene umetnosti potrjujejo ta sloves. Češki glasbeniki - in posledično njihova glasba - so bili povezani tudi z začetki poklicnega glasbenega življenja v Sloveniji. Foerster, Nedved, Mašek in drugi, ki smo jih tako rekoč vzeli za svoje, so izhajali bogatih tradicij čeških glasbenih družin, njihovo delo pa je tudi usmerilo vode v mline slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki se je prebujala v 19. stoletju

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo namenimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Zgodovinarka in publicistka dr. Mateja Ratej v svoji najnovejši zgodovinski monografiji z nekoliko literarnim naslovom Foltrefer in s podnaslovom Instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja piše o usodah ljudi, ki so se v narodnostno mešanem mestu ob Dravi uprli okupatorju, nekaj let po koncu vojne pa so se znašli v sodnih procesih, obtoženih sodelovanja z gestapom. Nekaterih njenih protagonistk in protagonistov se v Mariboru še spominjajo, nekaterih verjetno premalo. Avtoričina podoba medvojnega Maribora je gotovo drugačna od precej znanih podob življenja med vojno drugje po Sloveniji; prav zato je branje monografije (tudi o sodelavcih gestapa) zanimivo. Več o tematiki in monografiji, objavljeni pri Beletrini, pove dr. Mateja Ratej v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite!

Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.

Na Arsu smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »"Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igra prikaže en dan v življenju običajnega, "nedolžnega človeka", kot mu pravi Puntar, človeka, ki živi avtentično samo v stiku s svojo družino, ženo in otroki, ter v stiku z naravnim okoljem. Vse drugo, kar doživlja, gre mimo njega, in v tem se skriva srž igre. Prav v tovrstni omejenosti pa Puntarjev lik Jože doživlja srečo in svojevrstno tragiko. S tem besedilom, popolnoma vsidranem v stvarnosti, razkrije sugestivnost in prepričljivost vsakdana. V glavni vlogi izvrstnega Polda Bibiča Jože zaživi kot preprost, a mogočen lik. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Jože - Polde Bibič Marica, njegova žena - Alja Tkačev Mežanka - Vida Juvan Dragl - Dare Ulaga Vine - Dare Valič France - Radko Polič Mojster - Jože Zupan Gospa - Mila Kačič Možek - Branko Miklavc Drugi igralci - Ludvik Pečar, Slavo Švajger, Franček Drofenik, Franjo Kumer, David Savnik, Igor Irgolič, Barbara Bahovec Uredništvo iganega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974

Nekadilci brez otrok so romaneskni prvenec psihoterapevtke in psihoanalitičarke Nike Nikolič. Protagonistka romana je Sanja, ženska v poznih tridesetih, ki s prijateljico Dunjo živi v najemniškem stanovanju. Prav najemništvo kot pereče družbeno vprašanje je poleg intimnih odnosov osrednja tema romana. Interpretka: Tina Resman, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.

Edwarda MacDowlla so odlikovali svež slog, tehnična lahkotnost, pesniško občutje in nezgrešljiva celovitost. Bil je pod močnim vplivom evropskih zgledov in v njegovi glasbi je tuje vzdušje. Vendar je ta glasba izrazito osebna izpoved, polna silovitih čustev.